goitgjgg ttia&aag ; gotovini. Leto XVIII.
UrfcinIMTO 1b oprav« ne na- j hajata  v Kranju Ste v. 173. j
KRANJ, 35. avgusta 193*.
Telefon fctev. 73.
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din
Izhaja vsako soboto j
tte*. 30
j Dopiae »prejem« uradni**** j 4m torka svete«, ftokopial m j a« vsačajp. — KetranVlraa» j   pianu m na ■prejemcj*
J %% odgorar acOeirto ssaaat»
I   Qovorflne ar* uveihiMtv* j a* Bonedei^dB «d lA 4» M.
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko In prosveto
Vzroki življenjske krize
V zadnji številki našega lista smo pokazali, da sta brezboštvo in razkrist-janjenje prva in glavna vzroka, da je človeška družba zašla v to veliko zagato* v kateri se nahaja.
Naj naštejemo Se nekatere vzroke, zaradi katerih je človeška družba v takih stiskah. Eden važnih vzrokov je racionalizem in pretirani kriticizem. Mnogi ljudje, ki so zaljubljeni v svoje duševne zmožnosti in izobrazbo, mislijo, da smejo in morejo le to verovati, kar morejo spoznati in doumeti s svojim razumom. Zaradi tega odklanjajo razodete resnice in se ob vsaki priliki zaletavajo in obregu-jejo v vero in Cerkev, ki je Kristusova ustanova za rešitev neumrjočih duš. Mnogi mislijo, da se da vera prikrojevati in prirezovati kakor obleka, ki mora biti vedno urezana in prikrojena po najnovejšem kroju. Eden misli, da so nekatere verske resnice zastarele in nemoderne in zato proč z njimi, drugi pa zoptt mislijo, da bi morala Cerkev učiti še to in ono, predvsem to, kar zahteva politična situacija v kaki državi in režimu Pravijo, da bi morala upoštevati časovne in krajevne razmere, narodne šege in običaje in potem ustvarjati verske resnice in zapovedi. Dograatično vero, kakor jo uči katoliška cerkev, pa ,.moderni" Človek rad odklanja.
Krščanstvo uči idealizem, a današnja doba je pa temu nasprotna in odločno propagira materializem. Vse se stavlja v službo materializma, znanost, umetnost, vse tehnične iznajdbe, vsa civilizacija, Današnja družba ne mara za to, kar more blažilno in dobro vplivati na človeka, ona obožuje to, kar vzbuja strasti. Zmagoslavno pot ubirajo danes pohujšljivi kino, umazana ilustraciji, opolzki in lascivni romani, jazz-muzika, pretirani šport. To so stvari, ki „vlečejo", zabavajo, zanimajo in to velika bolj kakor pametna, dostojna prireditev, dobra, poučna knjiga. Kaj kmalu bomo tam, kjer so bili stari Rimljani pred svojim poginom, ko so zahtevali samo „Panem et circenses", samo uživanje in razvese-ljavanje. Materializem taji dušo, zameta-va Cerkev in taji vsako nadnaravno življenje. Cerkvi današnji materializem sicer še pusti živeti, a v vsej zakonodaji se pa jasno vidi, da države v Cerkvi ne vidijo božje ustanove Kristusove, marveč neko naravno družbo, kakršnih je več na svetu. Države malo upoštevajo, da je Kristus, Sin božji, ustanovil sveto Cerkev in da že obstoja 2.000 let. Moderni državi je Cerkev kakor kaka druga družba, ki je nastala šele pred kratkim. Prav posebno se nasprotuje katoliški Cerkvi, ki je božjepraven organizem in zahteva za sebe avtoriteto, svobodo, prostost, neodvisnost od vsake državne oblasti ter pokorščino od strane vernikov. In zato tako strastno napadanje Cerkve in papežtva. Materializem ubija v človeku misel na Boga, a s tem pa tudi ubija čut za poštenost in vsakršno ljubezen do bliinjega In uči neko megleno človekoljubje.
Ko človek nima več vere v Boga, potem tudi ne ve, čemu naj se premaguje, trudi z« lepo življenje in kroti strasti
In premaguje slaba nagnenja. Človek naj potem takem pač živi, kakor mu veleva strast in kamor ga vleče njegovo nagnenje. In  res, mi vidimo in le pre-bridko okušamo,  da se  ne spoštujeta več lastnina in ne življenje, krade in goljufa  se vsevprek in pobijajo se neljubi nasprotniki. Popolnoma prosto ima dandanes najsilnejši nagon v človeku, to je spolni nagon. Močno kraljuje nad vsemi človeškimi željami in mislimi. Na potu, koder  neomejno kraljuje ta tiran, ležijo neštete žrtve, telesni in duševni pohabljenci, za njim gredo samomorilci, pijanci, tatovi,  zločinci, delomrzneži in nič-vredneži  vseh vrst. Nešteto razbitih zakonov in uničenih  družin je njegovo delo.  Ali se kdo muči, da bi oznanjal in pridigal premagovanje in zatajevanje? Da,  Cerkev pridiga zatajevanje in premagovanje, a zato pa zanje za svoj trud zasmeh in prezir... Vsa moderna tehnika, ves moderni napredek se takorekoč trudijo, kako bi ta nagon še bolj razplamteli in človeka  menda osrečili. Poglejte, kakšne ostudnosii sme proizvajati kino,  kaj  vse  se sme pisati, slikati in slike javno izpostavljati, da so ja dostopne vsakemu otroku. In to vse v imenu napredka. No. lep tak napredek. Kje je vendar državna oblast, da bi takšne pojave zatirala. Ni je in zato pač neizmerno škoduje sama sebi. Državna oblast sicer  izvaja posledice nad žrtvami tega živalskega uživanja  s tem, da ponekod brani sklepati zakone spolno bolnim ljudem — no, nekaj je že — toda neprimerno več bi bilo za blagor naroda storjeno, ko bi skušala državna oblast omejevati pohujšanje, ki ga širijo raznovrstni domači in tuji magazini, lascivni in po-hujšljivi filmi, ko bi nekoliko pogledala v prodajalne, kjer se prodajajo antikon-ceptična sredstva in druge podobne svinjarije   Vsaka publikacija, ki se morda ne strinja z mišljenjem onih ljudi, ki so slučajno pri vTadnem krmilu, se zaplenja, a stvarem   pa, ki bijejo navadni dostojnosti v obraz, se pa daje prosta pot! O zaslepljenost I
Žalosten pojav v današnji človeški družbi je tudi to dejstvo, da veljajo raz-| ni zakoni z neštetimi paragrafi samo za nekatere, dočim so pa razni izvoljenci izvzeti. Eden sme pob!jati in moriti, kakor mu pač konvenira, a ga nihče ne kliče na odgovor, dočim je pa drugi, ki slučajno ni izvoljen, vržen v ječo. Dogaja se, da sme svobodno izvoljeni poslanec nekaznovano kršiti zakone, ki so jih sami izglasovali, a drug je pa za vsako malenkost kaznovan. Kdo naj potem še veruje v svetost postave in zakona? Ali ne postane vse skupaj navaden humbukl Ni čuda, če nastaja na svetu vsesplošna zmeda.
Potrebna bi bila strnitev vseh verskih sil, da bi se odbil napad nevere in brezboštva. Vera s svojimi resnicami in zapovedmi mora prekvasiti vse javno življenje, gospodarsko socialno in duhovno. Če se ne bo to zgodilo, potem bo človeška družba drvela v svojo lastno pogubo.
Znanstveno je ugotovljeno, da
se Kathieiner Kneippova stadna kava s pravim „Franekom" trikrat lažje in trikrat hitreje prebav lja kakor čisto mleko.
V vedno lepši luči!
Zadnja številka Delavske politike ponovno podaja izpričevalo sama sebi in svojim. Škoda bi bilo, če bi dopisa iz Kranja ne brala vsa naša javnost. Ker prihaja v Kranj le malo izvodov tega marksističnega glasila, priobčujemo kar dobesedno dotični dopis, da naši bralci naravnost iz marksističnih ust slišijo, kako »veliki prijatelji delavstva« so. Tako le piše:
Veleučenl »Gorenjec*, ki je rad ali nerad prevzel vlogo rešitelja delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma, se kot brencelj zaletava v marksiste, grozi, psuje, laže in meče demagoške fraze, kot bi klatil jabolka. Zaenkrat mu bomo vrnili milo za drago. »Gorenjec« sicer prizna, da je palača Delavske zbornice lahko delavstvu v ponos, dvomi pa, da bi mu bila v „kruh in varstvo". Delavskim organizacijam (niti klerikalnim) ne priznava pravice, da smejo imeti svoje prostore v palači Delavske zbornice, niti  ne odobrava, ali pa ta dični bogaboječi tednik namenoma zamolči, da je v tej palači tudi petindvajset stanovanj in najmodernejša javna kuhinja za delavce in nameščence v Ljubljani. »Gorenjec« sploh nerad pove resnico, zavija jezuitsko oči ter natolcuje. To je stara klerikalna navada, ki se Je obdržala kot večna resnica samo še v podeželnem klerikalnem   časopisju. Da pa vrnemo milo za drago, prosimo »Gorenjca«, naj nam odgovori na sledeče: 1. Zakaj boste, vi črni, dali stotisoče za popravilo župne cerkve v Kranju, mesto da nabrani denar razdelite med brezposelne in bedne ? Popravilo  cerkve bi počakalo lahko še več let, lačni in brezposelni pa ne  morejo čakati. — 2. Zakaj imate v Kranju farovž, ki je nekoliko manjši od palače Delavske zbornice v Ljubljani, v nJem  pa ni niti kuhinje niti katerekoli druge delavske institucije. Kako lepo bi bilo, če bi vi v kranjskem farovžu izvršili malo prezidave in napravili več delavskih stanovanj? Isto velja seveda za vse firovže naše lepe domovine. Ali res potrebujejo župniki, ki so brez rodbine, tako obširna stanovanja, delavci z otroki pa naj se zadovolje z eno sobo, če jo sploh imajo?  Gospodje od črne armade, z dejanji pokažite svojo ljebezen do bližnjega. — 3. Pa misljoni? Zamor-čki? AH st Vam ne zdi za sedanje čase malo neprimero, da zbirate za m sijone v Afriki in Aziji, ko je toliko slovenskih (!) delavcev brezposelnih? Zaitaj tega denarja ne daste lačnim in brezposelnim v Sloveniji? Kajne, Vam je bolj pri srcu diktatura Črne internacionale, kot pa beda slovenskega delavstva. — Zaenkrat tri vprašanja. Bomo pa nadaljevali in poizkusili navesti plače visokega klera, da bo delavec vedel, kam gre velik del njegovega denarja, ki ga plačuje v obliki ročnega davka.
Sami naši čitatelji lahko presodijo iz tega dodisa, kako delavska politika zavija resnico! Kdaj smo psovall? Kdaj grozili? Kdaj neresnico pisali? Ker vedo, da so sami taki, pa drugim podtikajo, kakor oni tat, ki je vpil: »Primite tatu«, da bi od sebe odvrnil pozornost.
Glede Delavske zbornice smo jasno povedali avoje mnenje. Mi vsem delavskim organizacijam privoščimo lokale v
tej zgradbi, le to nam ni prav, da je Delavska zbornica bolj zidana za gospodo, kakor pa za delavca. In ker mi to v korist delavstva grajerao, pa nas ti dični »delavski prijatelji« zmerjajo. Kdo pa stanuje v Delavski zbornici? če bomo citirali poročilo o Delavski zbornici, ki so ga pač sestavili voditetelji marksistov, nam menda pač ne bo dotični gospod, ki piše iz Kranja, očital, da lažemo?! V poročilu delavske zbornice beremo, da razni gospodje plačujejo v Delavski zbornici letno nad 14.000, 13.000, 12.000 Din najemnine! To pač niso nobeni delavci, ki zmorejo nad tisoč Din mesečne najemnine. Res je v Delavski zbornici 25 stanovanj, a delavstvo ima od teh presneto malo prostora! Za uradništvo in gospodo se je kar dobro preskrbelo, za delavska stanovanja pa zelo malo I
No pa bolj na uho povedano, to Je naš list le tako bolj mimogrede grajal, navajal le kot en slučaj med mnogimi, da se od ustanove, ki jo vodijo marksisti, premalo stori za delavca I Sicer je pa to že stara zgodovinska resnica, da so marksistični voditelji postali miljo-narji, kapitalisti, uboga masa delavska je pa plačevala in zbirala od ust pritrganc vinarje. Ko so pa marksistični voditelji sami sedeli na milijonih, so pa prav pridno udrihali po svojih listih čez duhovniško bogastvo! Prihodnjič bomo — če žeie socialisti — našteli nekaj marksističnih voditeljev, ki so postali večkratni miljonarji, njih masa proletarijata je pa stradala.
Na stavljena vprašanja pa prav radi odgovarjamo, čeprav sicer ne bi bilo treba odgovarjati, ker pri nas vsakdo ve, kako je.
Socialiste torej bode v oči, da se v Kranju popravlja župna cerkev. Mislimo, da je danes vsaj 95% kranjskih župlja-nov prepričanih o potrebi popravil. Pa če dotični gospod — ki ga dobro poznamo, ki ni delavec, hoče na vsak način vlačiti v to debato o delavski zbornici popravila župne cerkve v Kranju, mu povemo le to, kar sam dobro ve: Za delavsko zbornico mora delavstvo zbrati okrog 2 miljona Din letno, to mora naš delavec plačati in si odtrgati od svojih ust za to, da imajo nekateri marksistični funkcijonarji mastne plače in drugi gospodje lepe dijete, med tem ko brezposelni ponekod umirajo od lakote. Ta denar, r/ovdarjamo, je delavstvo moralo plačati, ker se mu odteguje! Za župno cerkev v Kranju pa ni nihče dolžan plačati niti pare ne! Vse se popravlja le s prostovoljnimi darovi! Ko boste gospodje socialisti svojim funkcionarjem dajali mastne plače in dijete iz prostovoljnih prispevkov, no potem ne bomo mi tega nič kritizirali.
(Dalje prihodnjič).
Jugoslovanska strokovna zveza
Strokovna skupina delavstva In nameSČenstva v Kranju sklicuje Članski sestanek v nedeljo, dne 2. septembra ob 9 dopoldne. Udeležba je ža vse Člane in članice strogo obvezna. Na sestanek pride tudi zastopnik Iz LJubljane. -Sestanek se vrši v Delavskem domu v Kranju.
TEDENSKE NOVICE
Iz uredniitva
Dr, Sajovfc Stanko, advokat v Kranju, nam je kot zastopnik Bohinjca Jerneja, bivšega župana v Trbojah, poslal popravek, katerega nismo dolžni objaviti, ker ne odgovarja zakonitim pogojem. Lojalno pa izjavljamo, da z vprašanjem v »Gorenjcu" z dne 21. julija v dopisu iz Trboj .Kje so jemali denar za razne avtomobilske vožnje itd.* nismo hoteli namigavati na to, da bi bil bivši predsednik občine Bohinjc Jernej jemal denar iz bednostnega fonda v te svrhe.
navdušenja in ko je še kranjski občinski odbor deloval mirno in trezno ter je a priori zavračal vsako demagoško gesto in vsako bolehno ..velikopotezno" akcijo.
Kopalna bilanca
Mislimo, da bomo kar prav zadeli, če že danes zaključimo kopalno sezono. Gotovo ne bo nikogar, če je še tako goreč pristaš gradnje novega ogromnega kopališča, da nam ne bi dal v tem pogledu prav. Ni ga tako gorečega navdušenca, ki bi mogel v danih razmerah trditi kaj drugega in zadevo oiepševati.
Šteli smo in zapisovali vse dni, ko se je vršil izkop za kopališče v „lastni režiji" mestne občine ter prav tako tudi šteli vse strele v skalo in jih računali samo po 7 Din za komad. Vsled tega smo že zadnjič natančno izračunali, koliko stane ta izkop mestno občino. Prav tako pa smo tudi šteli letos vroče dneve, ko je vse drlo v vodo, da se ohladi in našteli smo 17 takih dni. Pa tudi one smo zapisovali, ko so se v Savi in v Kokri kopali le drzni paglavci in smo jih našteli 12.
Za 17 kopalnih dni bi bila torej občina sezidala kopališče, ki bi veljalo po projektih in po izjavi različnih strokovnjakov nič manj kakor 2 in pol milijona dinarjev. Pri obrestni meri 9%, kakor je ponudil posojilo ljubljanski Pokojninski zavod, bi znašale obresti brez vsake amortizacije od gornje vsote letno 225.000 Din. K temu bi bilo prišteti ogromne stroške za oskrbo stavbe, za služinčad, za črpanje vode, ki bi po izjavi strokovnjakov stala 200 do 250 Din dnevno itd. Čemu je bila projektirana kuhinja v izmeri 7x7m, čemu kabine za najmanj 1500 ljudi? Ogromni bazen bi se bil moral redno snažiti in pomivati, kar bi stalo lepe denarje, kajti sicer bi se bile pojavile bolezni, kakor že trdijo poznavalci o različnih drugih kopališčih, kjer ni tekoče vode.
Vse to naj bi se izvršilo zgolj radi tega, ker so si nekateri osvojili „gran-diozno" idejo, ne da bi bili poslušali pametne in trezno računajoče ljudi. Za mestece Kranj, ki je okrog in okrog obdano z različnimi kopališči, bi bila taka draga naprava brezdvomno prevelika. O tem danes ne dvomi nihče. Da nismo padli vsled kratkovidnosti in bolestne slavohlepnosti nekaterih gospodov v te ogromne izdatke, je zasluga nekaterih pametnih in resnih mož, ki so zastavili takim fantastičnim idejam pot. Ti ogromni izdatki, ki bi brezdvomno brez vsake amortizacije dosegli vsoto do 300.000 Din na leto, naj hi koristili uradniku ali obrtniku in trgovcu ali morda delavcu v teh gospodarsko tako težkih časih? Samo človek, ki se mu ne smili ne lasten in še manj tuj denar, more biti nesprejemljiv za nasvete, ki se gibljejo v mejah možnosti in danih razmer. Moti se kdor misli, da bi ravno kranjsko kopališče privabilo cele procesije tujcev in da bi davkoplačevalci kranjskega mesta indirektno lahko prislužili teh 300.000 Din, da bi vzdrževali tak ogromen luksus, katerega stroški bi predstavljali eno četrtino vsega mestnega proračuna. Upamo, da bode to pripomoglo, da se bodo me-rodajni činitelji vrnili nazaj v meje svoj-čas dovoljenega kredita, ki se je sklenil tedaj, ko še ni bilo tako vročekrvnega
Knrloznostl občinskega proračuna
Vsem davkoplačevalcem kranjskega mesta bo še v spominu, da so se nekateri od njih pritožili zoper način sestave občinskega proračuna. Da bo pa vsakomur jasno, kako se občinski proračuni sestavljajo v splošnem, naj podamo nekaj pojasnil.
Pred vsem tvori podlago novega proračuna vedno oni iz predidočega leta. Župan sme proračun sestaviti sam. Vsakomur je na prosto dano se proti proračunu pritožiti. Dohodki v proračunu se morajo navesti z vsoto, ki odgovarja stvarnim odnošajem, ki se jih pa mora seveda temeljito pretehtati. Tudi izdatki se morajo natančno dognati, kar je mestoma celo lažje, kakor pri dohodkih. Vse nameravane investicije morajo biti v proračunu posebej natančno označene.
Čim točneje sestavi kdo proračun čim bolj se pozneje v proračunskem letu krijejo predvideni v proračunu navedeni dohodki in izdatki s taktičnimi, tem re-alneji pravimo da je proračun in toliko večje je priznanje onemu, ki ga je sestavil.
Pred vsem smemo od vsakega proračuna zahtevati, da kaže resnično sliko vsega gospodarstva. Zato ne sme biti v njem nič maskiranega in nič friziranega. V njem ne sme biti postavk, iz katerih bi se ne moglo na prvi pogled videti, kam so posamezni zneski namenjeni, oziroma od kod izvirajo in da je njih višina na vse strani pravilna.
Kdor tako sestavlja proračun ene ali druge korporacije, dokazuje ne samo svoje zmožnosti, temveč tudi svoje miselno poštenje, ki naj gre za tem, da so računi vsakomur popolnoma jasni. Tak človek gotovo spada na mesto, na katero ga je postavilo zaupanje članov do-| tične korporacije. Kdor pa dela drugače, napravi vtis, da se norčuje iz zaupanja, ki se mu je poverilo.
To so splošni vidiki, ki jih ima brezdvomno vsak, ki je interesiran na kakem proračunu. Kdor pa hoče proračun pravilno kritizirati in eventuelno grajati, mora biti v gospodarstvu dobro podkovan ter povsem realno misleč.
Priznati moramo, da so bili doslej vsi proračuni kranjske mestne občine realni. Koncem leta je bilo navadno nekaj tisoč dinarjev pribitka. Sicer je pa vsaka postavka odgovarjala precej točno resničnemu stanju razmer in potreb in je bila radi tega nje realizacija v popolnem skladu s proračunom.
Pri zadnjem občinskem proračunu, ki so ga sestavili večinoma novi v občinskem gospodrirstvu še ne dosti verzi-rani gospodje, so morale naravno zmagati radi okoliščine več ali manj teze nekaterih, ki so bili o vsej stvareh ter o sestavi proračuna bolje poučeni kot drugi. Takozvana opozicija sploh ni imela prilike zakulisnega vpogleda in se zato s posameznimi postavkami proračuna ni mogla pravočasno intenzivno baviti. Pač pa je pozneje vložila svojo pritožbo na bansko upravo. Pritožba je bila kakor omenjeno odbita. Če je bilo pa v stvarnem oziru to pravilno, je seveda drugo vprašanje.
Današnja slika kaže, da so imeli pritožniki prav, saj izkazuje obračun že po tromesečnem provizornem zaključku čisto drugačno sliko, kakor pa jo kaže proračun.
Z velikim začudenjem smo svojčas brali uradno mnenje g. ing. Mencingerja, v katerem trdi, da bo občina dobila za gradnjo  kopališča med drugim tudi
že v prvem tromesečju Din 200.0001— računskega prebitka. Z drugimi besedami je g. ing. Mencinger, ki se je za to svojo trditev gotovo informiral pri me-rodajnih činiteljih, povedal, da se proračun že za prvo tromesečje 1934. za Din ¡¿00.000'— razlikuje od resničnega v proračunu navedenega stanja dohodkov in izdatkov občine.
Gospodje, ki so to svojo tajnost porabili za utemeljitev svoje prenagle gradnje kopališča, si gotovo niso bili v sve-sti, da jim bo ta njih lastna konstatacija še v drugih ozirih hodila navzkriž, kajti prošnjo za dovoljenje povišane trošarine so utemeljili z v proračunu izkazanimi Din 70.000-— primanjkljaja. V kakem navzkrižju je torej primanjkljaj proračuna z višino onih Din 70.000'-- z dejstvom, da je že v prvih 3 mesecih cca Din 200.000 — računskega prebitka? Kako bo torej utemeljen na eni strani prekomeren izdatek, na drugi pa opravičen izkazan primanjkljaj?!
Mi smo na ta odgovor zelo radovedni.
Nekaj povsem čudnega pa je, da so gospodje že meseca aprila g. Mencingerju mogli povedati to, kar je on izjavil v svojem poročilu, ko še ni bilo nobenega kvartalnega zaključka, ko še tudi isti sploh mogoč ni bil, v času torej, ko ni bilo še računov, ne knjižb, niti ne denarja v blagajni. Vendar pa so že vse to predvidevali napram g. Mencingerju, niso pa vedeli tega takrat, ko so komaj dobrih par mesecev preje sestavljali proračun sam. Obračun za I. četrtletje izkazuje namreč nič manj kakor Din 159.000 denarnega prebitka. K tej vsoti pa je prišteti tudi še nadaljnjih 40.000, ki so se porabili za plačilo druge -kvote kup-nje za Suhadolnikov vrt, katera vsota se je prav tako izplačala iz prebitka 1. četrtletja letošnjega proračunskega leta. Gospodje so se torej zmotili komaj za Din 1.000 ko so dajali izjavo g. ing. Mencingerju, niso pa vedeli tega ob sestavi proračuna. Ali ni to več kakor čudež!
Iz povedanega pa sledi, kako je bil proračun sestavljen in da je bila pritožba proti taki sestavi upravičena.
Nastane vprašanje, komu koristi tak proračun, kaj neki naj ima davkoplačevalec od njega in zakaj mora davkoplačevalec v treh mesecih plačati Din 200.000 več, kakor bi bila faktična potreba. Tudi je vprašanje, kedaj in kako se bo davkoplačevalcu to povrnilo ali pa morda porabilo za različne nepotrebne izdatke, kakor so stroški za zakuske, veselične prireditve, draga dela v ,,lastni režiji" in več drugih takih „potreb". Mislimo, da ne bo nikogar, ki bi mogel trditi, da se je ta denar v 3 mesecih prištedil, kar je pri točno sestavljenem proračunu popolnoma nemogoče. Davkoplačevalci pa naj razmišljajo o svojih prispevkih, ki jih dajo v obliki občinskih doklad, prav posebno pa še o vpitju onih, ki so ob volitvah trdili, da je sramota za Kranj, ako ima manj kot 200 odstot. doklad, sedaj znašajo namreč 35 odstotkov, in da so za normalne potrebe mestne občine previsoke, dokazuje najbolj računski zaključek prvega tromesečja.
Če se je pa hotelo dobiti sredstva za gradnjo kopališča, potem to gotovo ni način, s katerim se taka sredstva preskrbe.
Mi hočemo jasnih in čistih računov, mi hočemo vedeti kaj je potrebno za normalno občinsko upravo in koliko je treba za nove investicije. Te stvari hočemo imeti v bodoče strogo ločeno, sicer ne bo miru, o tem je lahko »večina" prepričana.
\/IMO    pristno, po konkurenčni ii™^^ ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ul. 11
KopaltSCe se Siri
To ni šaia, temveč gola resnica in to kljub prepovedi od strani banske uprave, ki je zahtevala, da se ustavijo takoj vsa dela, pričeta na podlagi preobširnih načrtov.
Zadnji teden se je opazilo, da je s osed nameravanega kopališča g. Franc Ažman ogradil svoj svet kakih 100 korakov za mejo prvotno nakupljenega sveta g. dr. Suhadolnika. Tako je ostal izven te ograje zelo defekten cvetličnjak. Iz tega bi se dalo sklepati, da je svet do plota prešel v drugo last, kajti sicer bi ga nihče ne bil s plankami odločil od svojega in tako razpolovil svojo posest.
Zanimivo pri tem je nadalje to, da od strani občinskega odbora kot lastnika prvotno kupljenega sveta, ni za na-daljni nakup sosednega prostora, ki je velik kakih 1500 m2, še nobenega pra-voveijavnega sklepa. Upravičena je radi tega domneva, da je ali bo tudi ta ograjeni svet prešel v last kopališča. Cena zanj se sicer ne da zvedeti, gotovo pz ne bo zelo nizka, kajti preje ali sleje ji bo treba priračunati še stroške za prestavo starega odnosno napravo novega cvetličnjaka.
Minuli teden so namreč montirali na ta novo zgrajeni cvetličnjak veliko železno strešno konstrukcijo, ki smo jo že enkrat omenili. Ta konstrukcija bi po naših račumh stala najmanj Din 20.000 ter bo kar nobel zamenjava za star in deloma že raspadel cvetličnjak, ki stoji sicer še vedno na starem mestu.
Ako se torej vrše take predpriprave za ,,razširjenje kopališča", ne more nihče trditi, da bi se bilo delo popolnoma ustavilo.
Potrebni sklepi se dajo vendar pozneje nadoknaditi, tako kakor so se nadoknadile ponudbe za načrte kopališča, saj je papir potrpežljiv, naj že bo napisanega na njem karkoli.
Mi seveda ne bomo nehali bdeti nad tem delom za kopališče in prav tako tudi ne nad tem velikim navdušenjem zanj. Že samo to navdušenje je vredno vseh žrtev in truda, da se poišče pravi izvor tem tajinstvenim akcijam. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da ne bo napačnih domnev, da še do danes ne vemo, kdo bo plačal ta lep cvetličnjak in tudi ne po kaki ceni se bo nabavil svet od g. Ažmana za razširitev kopališča. Konstatiramo, da se je o tem že govorilo, ni se pa še ničesar dalo javnosti na znanje.
Prah in znoj, ki tvorita največkrat umazanost perila, sta strup za vsako tkanino. Razjedata jo in če jo dodobra ne spravite iz nje, jo predčasno raztrgata. Obilna, gosta in snežno bela pena Zlatorog-ovega mila pa opere do vseh potankosti vlakna perila vsake nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost in sijaj. Zlatorogovo milo je izdatno in zato poceni. Zahtevajte pri svojem trgovcu izrecno vedno le Zlatorogovo milo.
„Karitas" naš prijatelj
Marsikateri prijatelj je tak, da v stiski zapusti svojega tovariša. Seveda taki prijatelji niso prävi. „Karitas" pa je naš pravi prijatelj. Ona pokaže svoje prija-jattljstvo ravno v stiski bližnjega. Ena največjih stisk za človeka je *a, če je smrtni slučaj v družini. Takrat je treba odpreti denarnico in šteti denar. Marsikdo ga nima. Tu pride na pomoč „Karitas". Ona izplača po smrti zavarovanca zavarovalno vsoto in s tem nudi svojcem umrlega denar za kritje pogrebnih stroškov... Ste že zavarovani pri Karitas"? Ako niste, zavarujte se takoj 1 S tem rešite sebe in svoje domače velike skrbi. Pri „Karitas" se lahko zavaruje vsak, ki je zdrav. Pri vstopu plača samo Din 10. Mesečno pa plačuje toliko, kolikor sam hoče: od Din 5 naprej, do Din 75*— kolikor pač dopuščajo premoženjske razmere. Starši, zavarujte se, da rešite svoje otroke skrbi! Otroci, zavarujte svoje starše, če se sami ne morejo 1 S tem boste delali v svojo koristi Še danes se obrnite na „Karitas", Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice, Masarykova cesta ali pa pri domačem zastopniku, kjer boste prejeli vsa potrebna pojasnila.
jjjg    Botri in botrice, kupujte se pri naših inserentih! ~Vfl|
Cerklje
Stiska vas. Gospodariti nas na naših lepih zemljiščih in dobro urejenih gospodarstvih posebno ne skrbi. Dosti pa imamo opraviti poštenjaki, da krotimo obrekovalce in opravljivce, ki se tudi psovk kar nič ne sramujejo. Mi imamo nad temi ljudmi in gibanjem njihovih jezičkov seveda dober in stalen pregled. Zato nam ne dela nobenih težav, poslati zanesljive take podatke tudi v pregled pristojnim oblastem. Tako bo ta črna mačka prišla, kot upamo, iz latvice mleka bela na dan in bo tako moralo biti kmalu konec tudi obrekovanj, če pa vse to še ne bo zadostovalo, bomo pa jezike zavezali še drugače, tudi javno, da bodo zadevo razumeli tudi še čitatelji po drugih krajih.
Zaloška proslava. Te dni nam je
prišlo v roke tole vabilo: Proslava 500 letnice velikega zvona v Zalogu pri Cerkljah v nedeljo, dne 26. avgusta 1934. Dopoldne ob 10 božja služba. Popoldne ob 3 predstava »Igra o izgubljenem sinu* na prostem ob cerkvi. Vstopnine ni, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. K proslavi vabi KA župnije Cerklje.
Gotovo bo to redka proslava. Menda je to najstarejši zvon v naši škofiji. Kolikim rodovom je že pel od 1. 1434!
Bojevniki. Na veliki šmaren se je udeležilo okrog 100 mož in fantov iz cerkljanske fare bojevniškega shoda na Brezjah. — Pa prav aktivne so se pokazali. Ne le godba, ampak tudi strežnik pri maši in celo mežnar so bili iz Cer-kelj.
Marijin vrtec. Zadnji torek je nad 300 cerkljanskih otrok poromalo k Mariji Pomagaj na Brezje. To ti je bil živ žav.
Kokra
Tvrdka Slavec iz Kranja gradi zopet novi železobetonski most na Kokri, sedaj med 17. in 18. km na jezerski cesti. Leseno ogrodje je gotovo. Prepleta se sedaj žično omrežje. — Stari most pa komaj že čaka novega.
Sirčevi hlapci iz Kranja so v nedeljo prevažali gramoz med dopoldansko službo božjo. Menimo, da bi bilo hlapcem ljubše, če bi bili na nedeljo prosti.
V Spodnji Kokri smo pa v nedeljo pridno kegljali tudi med popoldansko službo božjo. Proti večeru so se pa ke-glavci jeli kar objemati, malo bolj na trdo. Sicer ni bilo hudega. Le cestar Janez je bil malo opraskan in potisnen na tla pod koritom, da je bila tudi obleka umazana.
Predoslje
Delavski sestanek bo v nedeljo, 26. avgusta ob 7 zjutraj (takoj po maši) v dvorani Ljudskega doma. Udeležite se ga vsi delavci in delavke in se ne dajte odvrniti od takih, ki s slepljenjem in far-ško gonjo »rešujejo« delavstvo. Zadnji čas je, da delavstvo spozna resnico in edino pot k rešitvi in zboljšanju delavskega položaja. Zato se vsi udeležite sestanka, ki ga priredi Jugoslovanska strokovna zveza.
Preddoor
Na veliki šmaren zvečer se je poslovil od nas g. kaplan France Jeraša, ki je odšel na podeljeno mu župnijo k Sv. Trojici nad Cerknico. Deloval je tu skoraj osem let ter se mnogo trudil in žrtvoval. Njegova je zasluga, da imamo tako veličasten dom. Režiral je nešteto iger, kakor Hamlet, Othello itd. Z nami se je veselil in z nami trpel. Ljubili smo ga vsi, saj nam je takorekoč prirasel k srcu, kar je ta večer natlačeno polna dvorana faranov posebno poudarila in podčrtala z mnogimi solzami, ko mu je rekla svoj prisrčni z Bogom. Kakor vedno je tudi
to pot preddvorska župnija izpričala, da čuti  trdno s svojimi dušnimi pastirji.
Običajno romanje na Sv. Višarje, ki ga ima preddvorska župnija skupno s sosednimi župnijami, se letos ne bo vršilo, ker oblasti ne izdajo skupnega potnega lista.
Zadnjo nedeljo smo imeli prvo sve-toletno procesijo, katere udeležba je bila silno velika.
škofje Loka
Na drž. mešani meščanski šoli v Škofji Loki bodo popravni izpiti 31. avgusta, vpisovanje v 1. razred 1., 2. in 3., v II. in 111. razred pa samo 1. septembra.
Navodila glede vpisovanja, šolnine in pričetka šolskega leta so na oglasni deski v šolski veži.
Kri^e
Pogreb nesrečne žrtve. Na praznik dne 15. t. m. smo položili k večnemu počitku pokojnega g. Florijana Zaletela, posestnika iz Retenj, kateri je bil žrtev železniške nesreče. Pogreba se je udeležila ogromna množica pogrebcev. Na čelu sprevoda so korakali domači gasilci, za njimi deklice z venci in domači moški pevski zbor, ki je pod vodstvom gdčne Julke Mandeljc zapel pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu. Takoj za njimi so korakala gg. župnik in kaplan, katerima je sledil s častno gasilsko stra-
žo ob straneh voz s truplom. Za domačimi in sorodniki je korakala velika množica mož in fantov, nato pa šolska mladina, a za njo Žene in dekleta. Tako velikega pogreba v Krizah že ni bilo mnogo let.
Pokojnik pa je bil 73 let star vdovec ter je zapustil dva sinova in to g. Dr. Šimna, ki službuje v ženski bolnici v Ljubljani in mlajšega g. Kristijana, ki prevzame gospodarsto. Na domu je zapustil še sestro Marijano in brata na Loki pri Kočevju.
Blagemu pokojniku naj sveti večna luč, a ožaloščenim ostalim pa globoko sožalje.
Zopet železniška nesreča. V petek 17. t. m. je tržiški vlak na vožnji v Kranj okoli 8. zjutraj zadel v konja g. Urbanca, posestnika iz Žiganje vasi. Konja je vodil njegov 12-letnisin iz Tržiča domov, pa namesto da bi počakal pred tirom, je vozil naprej, a konj je na progi obstal. Fant je skočil z voza h konju in ga z rokama vlekel naprej, a konj se ni premaknil. Ker vlak ni mogel takoj ustaviti, je zadel v konja in ga močno poškodoval, a fant je odletel proč in obležal s poškodbami. Vlak je nato ustavil. Poklicali so hitro g. Dr. Panceta iz Tržiča, ki je pa odredil prevoz v bolnico. Odpeljal ga je avtobus g. Pernuša iz Tržiča. V bolnici se mu je že obrnilo na bolje.
Gospodarstvo
Občni zbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju. ŽPdružniki pri "as zadnje čase premalo zborujemo in s tem nehote dokazujemo, da prepuščamo v neniar svoje zadružno gospodarstvo. To nezavedno dokazovanje pa spada v dobo, ko je zadružništvo okrog in okrog obdano od številnih sovražnikov.
Naša kmetijska okrajna zadruga pa bo zborovala. V ponedeljek, dne 3. septembra ob 9 bo namreč njen izredni občni zbor v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Za vsakega dobrega gospodarja bo ta občni zbor zelo zanimiv. Saj je program popolnoma zadružen: 1. Poročilo o položaju glede vnovčevanja poljskih pridelkov, 2. Sprememba pravil, 3. Prrdavanje o zadružništvu in 4. Slučajnosti. Zanimiv bo posebno oni del programa, ko bomo razčiščevali vprašanje cen in vnovčevanja kmetijskih pridelkov. O zadružništvu samem bo predaval dr. Joža Basaj.
Kakor pri vsakem programu, bodo tudi pri našem najbolj zanimive slučajnosti. Saj bomo po končanem programu slišali težnje posameznih zadružnikov in se mogli tako prepričati o mnenju in težavah kmečkega stanu. Prav gotovo bomo radi teh skupnih težav prišli do spoznanja, kako nas te težave in nadloge družijo v eno samo veliko zadrugo za našo rešitev. Radi tega smo tudi prepričani, da bo ta dan Ljudski dom poln vnetih zadružnikov, ki oodo povedali svoja mnenja. Mi bomo pa utemeljena mnenja tudi še kasneje v Gorenjcu podprli in tako opozorili merodajne kroge na njihovo dolžnost nasproti narodu.
Ustanovitev nove gorenjske se lekcijske zveze. V nedeljo 12. avgusta t. I. se je v Ljubljani ustanovila nova „Zveza selekcijskih organizacij za gorenjsko cikasto govedo v Ljubljani". Zveza bo obsegala območje cikaste pasme v srezih Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana in Logatec. Zveza ima svoj sedež v Ljubljani. Za načelnika je izvoljen Josip Burgar iz Hraš. Zveza ima uradne dneve vsak prvi četrtek v mesecu pri Kmet. oddelku v Ljubljani, Gosposka 15 v pritličju, v Kranju pa v ponedeljek dopoldne pri sreskem načelstvu, soba št. 7. Naslov za dopise je »Gorenjska se-lekcijska zveza, kmet. referent, v Kranju.«
Nova zveza priredi v letošnji jeseni po odredbi kraljevske banske uprave 6 rodovniških premovanj goveje živine in sicer dne 35. septembra na Brdu, 26. septembra v Komendi, 28. septembra v Ratečah pri Kranjski gori, 11. oktobra v Velesovem, 12. oktobra v Naklem in 13. oktobra v Škofji Loki. K premovalnim nagradam prispevajo kr. banska uprava in pristojni sreski kmetijski odbori.
Od gorenjske selekcijske zveze pričakujemo, da bo izboljšala živinorejo s smotreno plemensko izbiro po principu samopomoči. Njeno delo bo obsežno in tudi zelo težavno, znatni pa bodo tudi stroški.
V lihuidacijo
zadružnišiua!
V Ljubljani se je ustanovila dne 12. avg. nova selekcijska zveza za rodovniške organizacije gorenjske cikaste živine. Ker pa dve taki zvezi nimata pomena, bo sedaj morala iti gotovo v likvidacijo obstoječa zveza živinorejskih selekcijskih zadrug r. z. z o. z. v Kranju, ki je do nedavnega delovala na istem ozemlju, pa je z delom morala prenehati, čeprav je bilo njeno delovanje menda za vzor vsem drugim podobnim organizacijam v banovini, ker vodstvu ni bil zaupan denar, namenjen v te svrhe. Ker se mi odkrito potegujemo za zadružništvo in smatramo, da je za naše razmere edino taka oblika najprimernejša za gospodarsko povzdigo kmetijstva, mislimo, da bi se bil tisti spor lahko drugače rešil, če bi bilo kaj dobre volje in brez vsakega ozadja. Da imamo prav, nam dokazuje tudi zakon o pospeševanju kmetijstva in živinoreje. Tudi v sestavi načelstva nove Zveze najdemo ta nedostatek, da so prezrli važno nalogo svetovalstva in strokovne pomoči takim organizacijam.
Ker pa je v novi zvezi naše dose danje zadružništvo zastopano, smo trdno prepričani, da ti zastopniki ljudstva ne bodo pripustili tudi ne za denar v prid organizaciji, da bi nova živinorejska organizacija kdaj mogla služiti v kake posebne svrhe, ki nimajo gospodarskega pomena za Gorenjsko. To je toliko bolj važno, ker nam je znano, da poseben krog .zadružnikov" podobno delo izrablja celo v politične svrhe. Mnenja smo.
da zadružniki ne bodo za priprego, če voz ne bo šel prav. To še prav posebno poudarjamo, ker nam je znano, kako so bile svoječasno pri srcu gotovim či-niteljem baš te zadruge, ki jih sedaj s tako vnemo unificirajo in centralizirajo na nezadružni podlagi in ker vemo, da so vmes tudi zelo kočljiva osebna vprašanja. Nam pa ne gre za povzdigovanje ene ali druge osebe, zlasti ne take, ki jo veter maje, ampak za čast našega kmeta. Čudno se nam zdi tudi to, da se javnosti ne informira o pravih vzrokih postanka nove zveze. Ali je v rušenju dobrega napredek? Radi tega povemo, da bomo razvoj te organizacije zasledovali z vso pozornostjo, da iz temine postanka dobimo luč, ki naj to zagonetko razreši. Verjetno je tudi to, da se bo zelo podražila režija, ne da bi imeli s tem najmanjše jamstvo za večje uspehe v strokovnem delovanju. Naj bo potem kritje vzeto iz katerekoli blagajne, gotovo je, da gre iz žepa slovenskega kmeta. AH se bo ta denar tudi tja vračal? Ko so obstojale zadruge, je bil to slučaj, za naprej pa ne maramo biti preroki.
Veselo pa bi bili presenečeni, če bi nam že ob rojstvu organizacije bila dana taka jamstva, da bi predstavljala nova organizacija živinorejcev le stremljenje združenih kmetov za gospodarski napredek. Veseli'0 bi nas, če ne bi „zadruž-niki" kmečke sloge zlorabili v lastno sebično korist. Še bolj pa bi nas veselilo, da bi organizacija ne plačevala vseh onih činiteljev, ki bi kdaj utegnili glasovati — spet za ukininitev organizacije, kot so izdali zadruge v času, ko jih ščitijo posebni zakoni o pospeševanju kmetijstva. Zanimalo bi nas tudi še to, kaj nameravajo za zaščito zadrug ukreniti višji zadružni krogi, kakor tudi najvišje oblasti, ki bi morale zadružništvo varovati pred invazijo — »zadružnikov«.
Občinske davščine na blagovni promet prav. trošarino, kakor jo je kranjska občina že dosedaj pobirala v zmernem obsegu, a jo je hotela letos povišati tako visoko, da bi znašala na leto več, kakor znaša celotni proračun, je nameravala vpeljati po kranjskem vzorcu tudi Škofja Loka. Kakor smo culi, pa je bauska uprav* tozadevni škofjeloški ob-| einski sklep razveljavila, kar je nekatere kranjske prizadete gospode, ki so že delali načrte o uporabi ogromnih vsot, nemalo razburilo, ker vidijo v tem usodo kranjskega velikopoteznega finančnega načrta.
V nekako nadomestilo naj se sedaj strožje izvaja dosedanje pobiranje te davščine. Tako si moremo tolmačiti vsaj pregledovanje voz po mestnih stražnikih pri nekaterih trgovcih, kot se je začelo sedaj izvajati.
Podaljšaj
si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-čiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti 1
Kaj je vzrok vsake bolezni ?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način Življenja in l mnogo drugih razlogov.jf»
Zadovoljstvo
je najboljSi zdravnik I So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpololenja, oživftiTvoj značaj, napolniti Te i novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo Se more vsakdo ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost. raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpololenje sa delo in nebroj drugih boleznih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. PoStno zbiralilče:
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 91
Botri in botrice, kupujte le pri naših inserentih I fQ
Mnenja smo, da utegne ta strožja praksa vzbuditi pri prizadetih malo večje zanimanje o opravičenosti te davščine sploh in potem se utegne zgoditi, da bodo sledile pritožbe tudi proti dosedanji davščini, ki je po mnenju merodajnih upravnih juristov povsem nedopustna in se pobira le, ker se nihče ni pritožil.
Žito. Tendenca nespremenjena. Če-hoslovaška je kupila v Jugoslaviji 6000 vagonov pšenice ter se bo dobava pričela septembra.
Fižol. Uradno se potrjuje, da je uvoz fižola v Francijo kontingentiran. Odrejen je uvoz iz vseh držav in sicer za 11. in III. tromesečje globalni kontingent v višini 77.000 kvlntalov. Vendar je pa izgled, da Francija odobri naši državi počenši s 1. oktobrom 1.1. specialni kontingent za uvoz našega fižola v višini od 3 odstot. globalnega kontingenta.
Banaški beli fižol notira danes Din 120 za 100 kg f ran ko vagon banaška postaja. Za gorenjski mandaion in ribni-čan še ni nobenih cen. Govorice, ki se posebno širijo po Medvodah, da bo naš gorenjski fižol po Din 1 za kg, so ne-lesnične, kakor nam je bilo sporočeno od kmetijske okrajne zadruge. Kmetje naj počakajo s fižolom do 3. septembra, ko bo imela zadruga občni zbor ter bo imela že pravilne cene v rokah.
Krompir: Cene so nadalje padle. Roza krompir notira v Banatu in Slavoniji od 27 do 30 para za kg, v Ptuju notira rožnik 32 para, beli 42 para za kg. Obveščeni smo, da zaradi prevelikega dežja krompir na Štajerskem in tudi v drugih krajih Slovenije gnije ter da ga kmetje predčasno izkopavajo in dajo za vsako ceno. — Gorenjski krompir še ne notira.
Razglas Davčne uprave v Kranju. Pozivamo vse one lastnike obveznic vojne škode, ki so stare obveznice izročili v svrho zamene davčni upravi v Kranju, da nemudoma, najkasneje pa do 28. t. m. dvignejo pri blagajni te uprave nove obveznice in to med uradnimi urami ob delavnikih dopoldne od 8 do 12 ure, ker se vrši žrebanje dobitkov po novih obveznicah že 1. septembra 1934. Nove obveznice se izročajo proti pobotnici, s katero se potrjuje prejem teh obveznic ter vrnitvi tuuradne priznanice, s katero je davčna uprava potrdila prejem starih obveznic.
Razpis službe. Gorenjska selekcij-ska zveza razpisuje dve službeni mesti za zadružne molzne nadziratelje. Pogoji: absolvirana kmetijska šola, razločna pisava in spretnost v računstvu. Plača mesečno Din 800 in deloma prosto hrano. Lastnoročno pisane prošnje s posebnimi prilogami je treba poslati na naslov »Gorenjska selekcijska zveza, kmetijski referent, Kranj." Rok za predložitev prošenj je do 15 septembra t. 1.
MaLi OGLASI
Najprimernejša darila za birmance
po zelo nizkih cenah kakor ure, verižice, ultane, zapestnice itd. dob.te pri urarju
Ivanu Vidmarju
Kranj, Glavni trg  (nasproti rotovža)
Popravila ur, zlatnine, srebrnine in optike točno in solidno. Kupujem staro zlato in srebro po najvišjih dnevnih cenah.
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Cenik koledarjev za 1935 1.
1. Namizni tedenski, format 20x35
cm komad po Din 650 3. Žepni celoletni, na 4 straneh formata 8x12 cm komad po Din 075 S. Stenski celoletni, formata 22x32 cm po Din T—.Tvidkam postrežemo po tej ceni le pri naročilu 100 izvodov. Interesente opozarjamo, naj ne nasedajo raznim nabiralcem, ki zahtevajo denar v naprej, kajti pri naši založbi ni to slučaj niti glede plačila, niti glede are. pač pa je plačljivo Šele po prevzemu koledarjev. Radi tega si zagotovite pravočasno naše koledarje! Naročila sprejema Tiskovno društvo v Kranju
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Kot hišnico (hišnika) sprejmem pošteno, skrbno starejšo žensko, ki zna kuhati meščansko hrano in se razume na obdelavo vrta. Naslov v upr.
Prodam 4 mesce 8taro pslco, čista nemška nasma, doga, Jenko Franc
Suha št. 20
Prodam psa volčjaka eno leto starega, dobrega Čuvaja, nekoliko dre-
siranega, za Din 500"--A Ogrizek,
Kranj.
Albin Jazbec
Kranj
Vam nudi obleke za šolarje po Din
95*-
Najcenejši nakup v   izgotovljenih oblek
Z« birmance lepa Izbira In nizke cene.
Prepričajte sel —
Čas je, da si ogledate birmanska darila ter se  prepričate o ceni   in kvalittti.
Priporuča se novo urejena prva
zlatarska delavnica na Gorenjskem
B. RANGUS, Kranj
(poleg hotela »Stara pošta«).
Knjigarna ..Ilirija"
Kranj, Glavni trg
i
l
se priporoča za nakup Šolskih knjig
in drugih potrebščin.
Nizke cenel Solidna postrežba!
Botri 1 Botrice!
Najelegantnejše čevlje za vas in za vaše birmance dobite najceneje  le pri tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Preden se odločite za nakup, pridite in n prepričajte se o ceni in kvaliteti!
Usnjarska in čevljarska zadruga
yt(und
r.?. 30. j. v Tržiču
priporoma sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ievro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
Vse asa birmo
Pajoolani Din 33, 45, 55 — šopki Din 2, 3 Venčki Din 7, 10, 13, 15. Rožni venci, molitveniki Torbice za birmanke Din 5, 8, 10, 12, 15. Posebno fino izdelane torbice Din 20, 25, 35. Hele rokavice in nogavice v vseh velikostih. Beli svileni trakovi, verižice, zapestnice.
Srajce za birmance vseh vel. izdelamo v 24 urah.
Sukno za fantovske obleke Din 20—29, finejše
Din 40, 50, 60. Gladki modri ševjot, dobra kvaliteta D. 49, 69. Bela in barvasta svila za birmanke od Din 12,
18, 25
Crepe de Chine v vseh barvah Din 30, 34, 48.
Oglejte si našo zalogo! Prepričajte se o nizkih cenah!
Ivan Savnik
Kranj
Moderno tiskarsko pod-'etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
iskana Tisk. društva v Kratijo
V najem oddamo
hotel Jelen" v Kranju
Tozadevne ponudbe na ^Hranilnico in posojilnico v Kranju."
Kje dobiš
vsak dan sveže pecivo, torte,
sladoled itd.? Le pri znani sla-
scicarni „ „
Smk, Kranj
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju. Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenahl
Kauh zofe, spalne divane, otomane, modroce ter splošno tapetniško pohištvo od preproste do najmodernejše oblike
nabavite najceneje in solidno, ako naročite pri tapetniku
BERNARD MAKS
specijalna delavnica tapetniških izdelkov KRANJ, STARA POŠTA 2
Najpopolnejši produkt moderne tehnike
je novi Isochrom film - 18°/10 Din (28° Šaj-nerja), ki izenači vse razlike v osvetlitvi
Dobite ga v
d r o g e r i j i
B.Šinkovec Kranj, Glavni trg
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hramlree vloge se obrestujejo najugodneje.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju.
Tlaka TIskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik Frane« Uhernik.