Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 413193 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOV.ENIA LIBRE” Ano (Leto) XI (G) BUENOS AIRES, 3. DECEMBRA (DICIEMBRE) 1953 No. (Štev.) 48 FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Victor Martinez 50 - Buenos Aires LETO PREIZKUŠNJE V prvem letu po- svoji veliki zmagi na predsedniških volitvah stoji Eisenho- Vver pred resnimi notranje in zunanjepo¬ litičnimi pretresi. V notranji politiki se republikanska stranka, ki ga je dvigni¬ la na oblast, nahaja v neizprosni borbi proti komunizmu, ki jo vodi kot še neizvežban začetnik, toda z vedno večji¬ mi uspehi. V zunanji politiki pa se Iko- va vlada nahaja pred vedno večjo ne¬ varnostjo tretje svetovne vojne in pred grozečim razkolom zaveznikov, ki jih je s trudom in težkimi dolarskimi milijoni povezala v vsaj rahlo zvezo. Eisenhower je, izgleda, v zadnjih me¬ secih izgubil mnogo svojega veselega zaupanja v razvoj dogodkov. Republi¬ kanci neprestano pritiskajo nanj, da bi ; začel izvajati svoj reformistični pro¬ gram, ki ga je napovedal pred volitva¬ mi. Prvih devet mesecev svojega vlada¬ nja je Eisenhower posvetil skrbnemu proučevanju domačih in svetovnih pro¬ blemov in je v ta namen sestavil več to¬ zadevnih komisij. Splošen svetovni po¬ ložaj in neprijetne domače gospodarske razmere, ki jih je dobil v dediščino od demokratov in ki jih je še poslabšala letošnja huda suša ter nestabilnost cen, pa sta zahtevala od Eisenhowerja hi¬ trih dejanj. Izvedel je več improvizacij, ki so del¬ no prinesle uspeh, večinoma pa so osta¬ le brez zaželjenih rezultatov. Pri marsi¬ kateri je namreč naletel na gluha uše¬ sa velikih gospodarskih in socialnih or¬ ganizacij doma in v zamejstvu. Mnogo zunanjepolitičnih programov, ki sta jih postavila ob volitvah Ike in njegov zunanji minister Dulles, je bilo treba odložiti za pozneje ali pa sploh opustiti. Prva manjša, toda značilna je bila opustitev programa, po katerem naj bi ameriški kongres izglasoval resolucijo, na podlagi katere bi mogla vlada obja¬ viti načrt o osvoboditvi srednje in vzhod¬ noevropskih narodov izpod komunizma. Resolucijo je bilo treba črtati s progra¬ ma, ker v kongresu ni prodrla. Prav tako se še redko kdaj govori v Washingtonu o denevtralizaciji Formo- ze, glavnega stana Čangkajškove na¬ cionalistične vojske, čeprav se je o tem takoj po volitvah neverjetno veliko go¬ vorilo in pisalo. Dulles je bil tudi prisiljen opustiti na¬ pore, da bi z grožnjo o ukinitvi amer. gospodarske in vojaške pomoči pospešil ratifikacijo evropskega obrambnega si¬ stema. Napori vlade, da bi rešila vpra¬ šanje Trsta, so bili zastavljeni z na¬ pačne strani, prav tako ameriškemu po¬ sredovanju ni uspelo rešiti problema Po- . sarja, .ki 'zavlačuje mcjžnost ustalitve odnosov med Francijo in Nemčijo. Spori med državami Srednjega vzho¬ da so ostali nerešeni. Delno se je po¬ srečilo, po ameriškem posredovanju, o- militi spor med Anglijo in Perzijo za¬ radi petroleja. Ameriška diplomacija je pod Dullesovim vodstvom uspešno pre¬ prečila komunistični prevrat v Perziji. Največji uspeh pa je Eisenhowerje- va vlada dosegla, ko je končala vojno na Koreji. V USA je zavladalo splošno zadovoljstvo, “ker je Ike držal dano be¬ sedo”. Toda danes so upi na trajen mir na Koreji znova silno šibki. Kar pomnijo stari diplomati še ni no¬ bena ameriška vlada v enem samem le¬ tu doživela toliko javno predlaganih in potem odpovedanih mednarodnih kon¬ ferenc. Te so: sestanek velikih treh, na¬ povedan letošnjo pomlad n a Bermudih; dvakrat odložena konferenca zastopni¬ kov zunanjih ministrov velikih štirih za ureditev avstrijskega vprašanja; zavla¬ čevanje petčlanske konference o Trstu; odlaganje politične konference za mir na Koreji; trikrat odpovedana konfe¬ renca velikih štirih o Nemčiji. Prav tako Eisenhowerju doma ni u- spelo v letošnjem letu rešiti perečih go¬ spodarskih vprašanj: problem davkov je ostal še vedno na programu, kongres se še ni odločil za odpravo visokih u- voznih carin, ker da hoče ščititi domačo produkcijo. Vlada je podvzela vrsto IZJ AVB. Narodnega odbora za Slovenijo glede Svobodnega tržaškega ozemlja Narodni odbor za Slovenijo je v zve- j zi z načrtom o priključitvi Svobodnega ] tržaškega ozemlja Italiji podal nasled¬ njo izjavo: “S skrbjo zasledujemo neenako bor¬ bo za najosnovnejše pravice ki jo bijejo slovenske narodne manjšine v drugih državah za svoj narodni obstoj in kul¬ turno dedščino. Ob načrtu, da se s priključitvijo trža¬ škega ozemlja Italiji ustvari v le-tej novo področje za zatiranje tam živečih Slovencev, izjavljamo, da se s takšno obsodbo na smrt tržaških Slovencev ne bomo nikoli pomirili. Kulturni svet, ki je izkazoval svojo naklonjenost zatiranim narodom, bo tu¬ di v primeru slovenskih narodnih manj¬ šin moral slediti tej zgodovinski logi¬ ki in dokazati, da mu zaščita zatiranih ni zgolj prazno geslo. Zahtevamo, da se organizira v mirov¬ ni pogodbi določeno Svobodno tržaško ozemlje. V njem se bodo morale pred vsem popraviti Slovencem težke krivice, ki so jih pretrpeli pod Italijo. Pod med¬ narodnim nadzorstvom naj jim bo omo¬ gočen svoboden razvoj, vreden kultur¬ nega naroda. Narodni odbor za Slovenijo v izgnan¬ stvu objavlja to izjavo kot minimalni narodni program, v okviru katerega bo vedno stremel, da zaščiti narodno živ¬ ljenje vseh rojakov, ki dele usodo na¬ rodnih manjšin. Washington, 14. novembra 1953 Za Narodni odbor za Slovenijo Dr. Miha Krek, Dr. Celestin Jelenc, Dr. Bogumil Vošnjak. Francija-šibka točka zaveznikov GRAN INTERES EN ESTADOS UNIDOS POR COMERCIAR CON LA ARGENTINA En un articulo consagrado al informe del doctor Milton Eisenhower sobre America latina, el semanario “Time” senala, entre otras cosas que “Estados Unidos manifiesta actualmente un marcado interes en cooperacion economica con la Argentina y que representantes de las mas grandes firmas norteamericanas se han trasladado recientemente en gran numero a Buenos Aires para informar- se sobre las perspectivas de colocacion de capitales”. Entre otras, una gran compahia de productos quimicos firmo un acuerdo por el cual colocara de 20 a 30 millones de dolares en las empresas mineras y qui- micas de la Argentina. La Standard Railway Equipement Co. firmo un contrato para la construccion de una fabrica de 20 millones de dolares con una firma ar- gentina para la fabricacion de material rodante ferroviario. Apeyadas por bancos de Estados Unidos firmas tales como Caterpillar, In¬ ternational Harvester Co., Westinghouse y otras ubicaran capitales en firmas ar- gentinas. Imchee de Cleveland, quiere terminar la refineria de 140 millones de dolares que los argentinos, dice “Time”, comenzaron en San Nicolas. Los representantes de las companias petroleras norteamericanas discutieron, senala luego, el futuro desarrollo de los recursos del subsuelo argentino. Con- cluye diciendo “Time” que en circulos argentinos se predice que si los industria- les del petroleo deciden emprender la explotacion de los recursos de su pais, mas‘ de cien millones de dolares de nuevas inversiones llegaran inmediatamente de Estados Unidos. VELIKO ZANIMANJE V SEVERNI AMERIKI ZA TRGOVINO Z ARGENTINO Pred konferenco na Bermudih so so¬ vjeti spustili med zaveznike veliko in¬ trigo. Vse do zadnjega so odklanjali kon¬ ferenco štirih, ki naj bi razpravljala o Nemčiji in Avstriji, ako zahodni zavez¬ niki vnaprej ne sprejmejo nekaterih nji¬ hovih predlogov; vse je bilo prepričano, da konference ali pogajanj s sovjeti še dolgo ne bo. Toda na predvečer važnega glasovanja v francoskem parlamentu so sovjeti odgovorili, da pristajajo na raz¬ govore o Nemčiji in sicer na konferenci, ki naj bi bila v Berlinu. V parlamentu je Laniel ravnokar zahteval zaupnico za svojo politiko — in ako bi bil vztrajal, da mora dobiti absolutno večino, bi bil moral naslednji dan po objavi sovjetske note odstopiti, ker absolutne večine v parlamentu ni bilo. Sovjeti so uspeli, da so med poslanci izzvali zmedo, češ da bodo sovjeti nemško vprašanje uredili tako, da Evropa nemškega sodelovanja v evropski oboroženi obrambni skupnosti ne bo potrebovala. In da bi to svoje in- trigiranje v Franciji sovjeti še bolj pod¬ krepili, so voditelju komunističnih od¬ delkov, ki se v Indokini vojskujejo pro¬ ti Franciji, naročili, da naj objavi izja¬ vo, da ie pripravljen na pogajanja za premirje. V dveh vprašanjih so tedaj sovjeti ponudili Franciji olajšave: 1. Francija in ZSSR naj ostaneta zvesti ukrepov, da bi našla zlato sredino med problemi, ki kličejo po radikalni rešitvi, toda zlasti zunanjepolitični so nekateri taki, da se bo morala USA, kot voditel¬ jica svobodnega sveta, odločiti ali za eno ali za drugo radikalno rešitev. Eden takih problemov so bili njeni odnosi do južnoameriških držav, odn. do držav južno od Rio Grande (razmejitve¬ na reka med USA in Meksiko). Eisen- hower je tu napravil velikanski korak naprej, ko je poslal na jug svojega bra¬ ta Dr. Eisenhowerja. Rezultat njegove¬ ga potovanja je bila ponovna vzposta¬ vitev tesnega sodelovanja USA z latin¬ sko Ameriko. Drug problem, ki je klical po radikal¬ ni odločitvi, je bila Nemčija. Eisenho- wer se je odločno postavil na stališče ponovne oborožitve zapadne Nemčije in združitve obeh Nemčij pod demokratsko vlado. Nadaljevanje ameriške gospodar¬ ske in voja : ke pomoči razdvojeni jn prestrašeni Evropi je tudi kamen v Ei- senhowerjevi zgradbi njegove politike, katere cilj je ustavitev ip končno uni¬ čenje komunistične nevarnosti. V isto vrsto problemov spada Eisenhowerjeva pripravljenost ponovne oborožitve Ja¬ ponske, pritegnitev Španije v zapadni blok in zgraditev vojaških, pomorskih in letalskih oporišč okoli ZSSR in nje¬ nih satelitov, Vse pričakuje sedaj, kako bo Eigen- hower zagrabil vse te probleme v ve¬ likem načrtu, ki ga bo prebral pred kongresom v drugi polovici januarja 1954, to je ob prvi obletnici prevzema oblasti. zavezniški pogodbi, ki jo je 1. 1944 pod¬ pisal v Moskvi general De Gaulle in ki določa skupno rusko-francosko kontrolo nad Nemčijo po vojni; 2. sovjeti bodo pritisnili na Hočiminha, da bo nehal s svojo vojsko sesati kri francoskemu go¬ spodarstvu in vojski. SANJE O STARIH LEPIH ČASIH Druga in tretja republika sta imeli kot predsednike celo vrsto državnikov, ki so utrdili ugled predsedniške časti ne samo v Franciji ampak tudi v inozem¬ stvu. Biti predsednik republike je v v Franciji veljalo skoraj toliko kakor bi¬ ti član francoske akademije, članstvo akademije je še danes mnogo bolj po¬ membno, kot pa mesto v elizejski pala¬ či in ker politiki navadno niso pisatelji ali pa znanstveniki, so slednji prišli v akademijo samo tako, da so srečno do¬ speli na predsedniško mesto in po kon¬ čani dobi vlade jih je akademija morala izvoliti za svoje člane kot “bivše pred¬ sednike” republike. V decembru bodo spet volitve pred¬ sednika republike, ker sedanji predsed¬ nik Vincent Auriol ne mara več kandidi¬ rati. Med kandidati se navajajo imena Daniela, radikala Queillea, kršč. dem. Bidaulta in pa predsednika parlamenta radikala Edouarda Herriota. Med vsemi temi je ime Herriota najbolj sloveče — poleg tega je on med redkimi parlamen¬ tarci, ki je že član akademije, in to kot znan pisatelj in kritik. Toda Herriot ni samo voditelj stranke, ki je bila vedno predstavnica frama- sonske lože in tistega dela meščan¬ stva, ki se je smatralo za naslednike ja¬ kobincev iz časov revolucije, ampak je tudi zagovornik tiste smeri v francoski politiki, ki je vedno trdila, da znanost in svoboda ne moreta imeti “sovražnikov na levici”. Napredek da je zavarovan samo, ako se naslanja na sile, ki v poli¬ tiko prihajajo z levice. L. 1945 se je Herriot vrnil v Pariz čez Moskvo, ker se je šel zahvalit Stalinu, ko so ga ru¬ ske čete rešile iz nemškega koncentra¬ cijskega taborišča, v katerem pa je si¬ cer ves čas imel velike ugodnosti in so nacisti pazili, da so mu bili na uslugo. Sile napredka so baje bile tiste, ki so Francijo držale na njenem prestolu v 19. stoletju. Francija mora ostati tem zvesta, ako hoče ohraniti svoje vodilno mesto v Evropi. Ko je bila Nemčija na tleh, sta Herriot in De Gaulle složno zagovarjala misel Združenih držav Ev¬ rope; Francija je bila tista, ki je do 1. 1951. vodila borbo za evropsko zedinje¬ nje in tudi izdelala načrte za Evropsko obrambno skupnost in za tako ustanovo, ki bi Evropo tudi politično združila. To¬ da po 1. 1951 se je položaj spremenil. Nemčija se ie prehitro začela dvigati, Francija pa je hirala zaradi vojske v Indokini in zaradi težav v svojih kolo¬ nijah. Poleg tega so borbo za evropsko enotnost prevzele stranke, ki med sred- | njim slojem v Franciji nikdar niso bile Znana ameriška tedenska revija “Time” je posvetila članek poročilu dr. Mil¬ tona Eisenhowerja o Latinski Ameriki. V članku povdarja, da Severna Amerika kaže trenutno veliko zanimanje za sodelovanje z Argentino na trgovskem polju. V zvezi s tem so odpotovali v Argentino nedavno predstavniki največjih sever¬ noameriških industrij, da bi se informirali o možnostih naložbe svojega kapitala v Argentini. Med drugim je velika družba kemične industrije podpisala sporazum o in¬ vesticiji 20—30 milijonov dolarjev v rudarstvo in kemično industrijo v Argenti¬ ni. Standard Railway Equipement Co je podpisala sporazum z neko argentinsko družbo za postavitev velike tovarne v Argentini za izdelovanje železniškega ma¬ teriala. Zgraditev tovarne bo stala 20 milijonov dolarjev. Razne severnoameriške firme kot n. pr. Carterpillar, International Harve- sfer Co, Westinghouse in druge, za katerimi stoje severnoameriški bančni zavo¬ di, bodo vložile svoj kapital v razne argentinske firme. Imchee iz Clevelanda bo dovršila y San Nicolas veliko rafinerijo. Vsa dela bodo stala 149 milijonov dol. Predstavniki severnoameriških petrolejskih družb so pa razpravljali o bodo¬ čih raziskovalnih in vrtalnih delih v Argentini. “Time” pravi, da menijo v Ar¬ gentini, da bo takoj prišlo v deželo več kot sto milijonov dolarjev, če se bodo v Severni Ameriki odločili za eksploatacijo-petroleja v Argentini. priljubljene. Novo “združeno Evropo” so framasoni in socialisti začeli zmerja- . ti z “vatikansko Evropo” in šli so celo tako daleč, da so v Nemčiji radi kazali Adenauerja Nemcem kot nekakšnega eksponenta katoliške politike, ki da de¬ la vse po navodilih Rima. Med tem ko je bil na čelu francoskega zunanjega ministrstva navadno vodja krščanske demokratske stranke: ali Bidault ali Schuman. so pa pripadniki lože ali pa kratkovidnega desničarskega kapitaliz¬ ma iz zunanjega ministrstva za njunim hrbom intrigirali v Nemčiji —in to pri komunistični vladi vzhodne Nemčije. Francoski visoki komisar v Nemčiji An- dr.e Francois Poneet se je v Berlinu po¬ gajal z agenti komunistične vlade in s sovjeti, kako okrepiti v Nemčiji tako gi¬ banje, ki bi zagotovilo tako združenje Nemčije, da bi bilo to prav i Franciji i Rusiji. Vsa Nemčija bi se naj izrekla za politiko nevtralnosti med Rusijo in Ame¬ riko; taka Nemčija bi sicer najbrž kma¬ lu postala vsa komunistična — pa ne¬ katerim krogom v Franciji se zdi manj nevarna komunistična Nemčija kot pa močno oborožena Nemčija, ki bi v za¬ hodnem bloku kmalu presegla Francijo in čez nekaj let postala Franciji spet tako nevarna, kakor je bila Nemčija Viljema II in Hitlerja. Taka Nemčija pa je bila vedno sovraž¬ nica napredka in svobode. Nad tako Nemčijo se je lahko visoko dvigala luč Francije, ki pa bo kot taka spet mora¬ la iskati in tudi našla naravne zavezni¬ ke na vzhodu. Sovjeti bodo v takem primeru Franciji navidez priznali mesto enakopravnega zaveznika ob svoji stra¬ ni.. Loža, ki je v zadnjih letih v poli¬ tiki že skoraj da čisto propadla, bo spet lahko prevzela vse niti svetovne politike v svoje roke. Toda ali so ti računi pravilni? Bili bi lahko usodni, ako bi bila evropska loža (to je francoska) enotna. Toda po 1. 1940 se je francoska loža razklala na dvoje: ob Petainu in Lavalu se je loža razce¬ pila na dvoje in še danes med obema kriloma divja hujši boj kot pa je divjal kdajkoli poprej med člani skreganih di¬ nastij. Malo je verjetnosti, da bi Herriot kot predsednik republike bil tako močan, da bi mogel sprte brate v loži “pogli- hati”. Povsod pa se komunisti spretno po¬ služujejo masonov, a le kot “koristnih budal.” Da bi sodelovali z njimi zato,, da bi jim prepustili vodstvo — nikdar in nikoli. Sovjeti so masone vključili v svojo igro, ne da bi Franciji koristili, ampak da bi v Franciji povečali šibko točko v bloku zaveznikov. borba za trst Italijanska vlada je koncem pretekle¬ ga tedna uradno objavila, da pristaja na sklicanje petčlanske konference p Trstu “brez predhodnih pogojev” ter je s tem storila korak nazaj y svojih zahtevah po coni A in Trstu. Pella je pozneje od¬ letel na zasedanje konference šestih dr¬ žav v Haag, kjer je porabil priliko, da ie pridobival druge državnike za itali¬ jansko stališče glede Trsta. Tako je do podrobnosti razložil slučaj Adenauerju, holandski vladi, francoskemu delegatu itd. Izjavljal jim je, da je “plebiscit v Trstu in coni A pp njegovem mnenju še vedno edina pravilna rešitev tržaškega vprašanja.” Po mnenju Adenauerja pa bilo treba upoštevati tudi možnost re¬ šitve tega problema na podlagi narod¬ nostnih meja, k čemur je Pella pripom¬ nil, da ne izključuje te modnosti. Ob desetj obletnici, proglasitve FLRJ v Jajcu pa je znova govoril Tito, ki je med drugim dejal, da je on že leta 1942 pri el v spor z ZSSR, ko da mu Kremelj hi dovolil proglasitve FLRJ }n da jo je potem izvedel naslednje leto 1943 kljub Stalinovim protestom. V govoru je zno¬ va načel vprašanje Trsta in ponudb po¬ ve pogoje za rešitev tega vprašanja. Glavne točke tega predloga so: 1) Jugoslavija je pripravljena umakniti svoje čete z italijanske in tržaške meje, če Italija prej umakne syoje oddelke, ker jih je ona prva poslala na jugoslo¬ vansko mejo. 2) Jugoslavija hoče rped- (Nadaljevapje na 3, .strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. XII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Komentar ameriškega zun. mi¬ nistrstva na zadnjo sovjetsko noto, v kateri ZSSR pristaja na konferenco ve¬ likih štirih, je bil odklonilen, med tem ko so jo v Londonu in Parizu sprejeli z velikim navdušenjem. Britanski vele¬ poslanik v Moskvi je bil tudi sprejet pri Malenkovu. KANADA: Kanada j e pristna na za¬ sliševanje Guzenka v USA pod pogo¬ jem da bo ameriška vlada objavila sa¬ mo tiste njegove izjave, ki jih bo prej odobrila kanadska vlada. Dulles je na ta pogoj pristal in bo Guzenko v krat¬ kem prišel v Washington. KOLUMBIJA: Kolumbijski zun. mi¬ nister Sourdis je v ZN predlagal, da naj države ameriškega kontinenta sestavijo Vseameriško vojsko, ki bi se izvežbala V USA. 21. ameriških držav bi taki voj¬ ski dodelilo posebne oddelke, ki bi pred¬ stavljali obrambno armado obeh ame¬ riških kontinentov. Ta armada ne bi nikdar posegala v oborožene konflikte izven ameriškega kontinenta. FRANCIJA: Novega predsednika dr¬ žave bodo Francozi volili 17. decembra. Doba sedmih let predsedniŠtva Aurio- la namreč poteče v januarju. Novi pred¬ sednik bo prevzel oblast 17. januarja. Uradno še ni bila postavljena kandida¬ tura, prihajajo pa med drugimi v poštev Herriot, Laniel, Queuille, Bidault in Jacquinot. — Laniel je dobil zaupnico v parlamentu, ko je za njegovo politiko glasovalo 275 poslancev, proti pa 242. Okoli 100 poslancev se je vzdržalo gla¬ sovanja, —■ čeprav so bili večinoma ti¬ sti, ki nasprotujejo vključitvi Francije V evropsko obrambno skupnost, — da je Laniel tako dobil možnost sodelovan¬ ja na konferenci na Bermudih. Ko pa bo vlada zahtevala v parlamentu ratifika¬ cijo evropskega obr. sistema, pa bo po mnenju opazovalcev teh 100 poslancev glasovalo proti ter bo vlada padla. ANGLIJA: Churchill je v ponedeljek doživel svoj 79. rojstni dan. — Zaradi pomanjkanja mesa so v Angliji od ne¬ delje dalje znova uvedli mesne karte. NIZOZEMSKA: V Hagu se je kon¬ čala konferenca zun. ministrov šestih držav članic “male” evropske skupnosti, na kateri so odobrili ustanovitev evrop¬ skega parlamenta in evropskega vrhov¬ nega sodišča. ITALIJA: V Rimu se je pričela de- vetdnevniea pred proglasitvijo Mariji¬ nega leta 1954. Papež Pij XII se je vrnil iz svoje letne rezidence v Castel Gandolfo, v Vatikan. EGIPT: Prebivalstvo Sudana se je na volitvah izjavilo za priključitev k Egip¬ tu. Anglija je v Afriki doživela s tem nov poraz svojega imperializma. PERZIJA: Mosadek je zagrozil na procesu v Teheranu, da bo stradal, do¬ kler ne umrje. “Od danes naprej ne bom več jedel in bom z Alahovo po¬ močjo v treh dneh mrtev”, je zaklical. Postil se je pa demagog samo en den, naslednjega dne si je pa privoščil že zo¬ pet obilno kosilo. INDOKINA: Rreči gverilci v Ir.doki- ni so objavili, da so pripravljeni na sklenitev premirja s Francijo, če ta prej preneha z napadi. Francoska vla¬ da proučuje to ponudbo. ZSSR: Moskva je poslala velikim trem noto, v kateri pristaja na sklicanje konference velikih štirih v Berlinu, na kateri bi razpravljali o Nemčiji in Av¬ striji. V noti dodaja, da bi se konferen¬ ce udeležila rdeča Kitajska šele pozne¬ je, ko bi razpravljali o splošnem svetov¬ nem položaju. ZSSR je svoj pristanek na toliko odlagano konferenco štirih dala v trenutku, ko so USA, Anglija in Francija pripravile konferenco na Ber¬ mudih z namenom, da izdelajo načrte za vodenje politike brez možnosti sodelo¬ vanja ZSSR. Komentatorji menijo, da je ZSSR hotela zanesti zmedo med za¬ hodne države in preprečiti ratifikacijo evropskega obrambnega sistema v fran¬ coskem parlamentu. To drugo se ji je posrečilo. KOREJA: Južnokorejski preds. Rhee je bil na obisku pri Čangkaj ku na For- mozi, kjer je imel daljše razgovore o ustanovitvi protikomunističnega obram¬ bnega pakta na Daljnem vzhodu. Po vrnitvi v Seul je izjavil, da, s Čangkaj- škom ni podpisal nobenega pakta, pač pa sta oba pustila široko odprta vrata vsem državam, ki bi hotele ustanoviti tako skupnost. Južna Koreja in čang- kajškova Kitajska hočeta pritegniti predvsem Japonsko v svoj protisovjet¬ ski blok. Rhee je tudi zagrozil, da bo po 27. januarju 1954, ko bi moralo biti konec politične konference za Korejo — ta še vedno ni bila sklicana —- storil svoje korake za združitev obeh Korej. France Kremžar - sedemdesetletnik Januarja bo devet let, kar sem ga sre¬ čal v Rimu. Ustrašil sem se ga in za¬ smilil se mi je v dno srca. Zdelo se mi je, da imam pred seboj starčka, ki so mu dnevi šteti. Postava, obraz, kretnje in besede so izražale bol in žalost. Bil je le še senca Kremžarja, ki sem ga imel priliko videti skozi petnajst let skup¬ nega dela v isti hiši: mladostnega, ved¬ no elegantnega, vljudnega in iskrenega, ki se je razsrdil le takrat, ko je zvedel za kako lumparijo, ali pa če je moral popravljati rokopis inteligenta, ki je bil napisan v spakedrani slovenščini. To¬ krat je bil res kot razvalina. Vzroka za to je bilo dovolj. Saj je bilo malo Slo¬ vencev, ki jim je komunistično nasilje prineslo toliko gorja, kakor njemu. Si¬ na Marjana, ki je misijonarU med iz¬ gnanci v Srbiji, je zahrbtno umoril rdeči zločinec, drugi sin France je kot poveljnik posadke zgorel v Grahovem, najmlajši je padel komunistom v roke in so ga poslali v rdečo “poboljševalnico”. Ljubljena žena z bolehno svakinjo je hi¬ rala po koroških taboriščih, sam pa v Ri¬ mu. Skromni domek v Mostah že ni bil več njegov. Bil je brezdomec, berač in brezpraven v letih, ko je imel vso pra¬ vico, da v sreči in miru preživi zaslu¬ ženi pokoj. Mnogokrat sva tavala po rimskih u- licah in se pomenkovala o preteklosti in bodočnosti. Njegove besede so bile živ izraz v božjo voljo vdanega in v božjo pomoč zaupajočega človeka. Živ zgled katoličana, ki ne okleva in ne o- mahne, pa naj pride karkoli. In res, v zaupanju na božjo pomoč ni bil osra¬ močen. Po mnogih ovirah se je sešel s preživelimi člani svoje družine in ka¬ kor stotine drugih prišel s svojimi v Argentino, kjer je moral začeti trnjevo pot slovenskega naseljenca. Danes ima že domek, ki je vsak dan bolj njegov in kljub raznovrstnim nevšečnostim, ki so za starejšega človeka bolj občutlji¬ ve, je danes, ko ima sedem križev na ramah, veliko bolj mlad, kot pa je bil pred skoro desetimi leti. Zdi se mi, da bi slovenski družini v Argentini nečesa manjkalo, če ne bi imela Kremžarja v svoji sredi. V nje¬ govi osebi vidimo vzornega slovenske¬ ga inteligenta in nesebičnega javnega delavca. Čeprav mu zaradi borbe za vsakdanji kruh ni bilo dano dokončati vseučiliških študij, se je z lastno pri¬ dnostjo, , vedoželjnostjo in resnostjo povzpel daleč nad povprečno doštudira¬ te in diplomirane sorojake. Že v di- ja kih letih je prijel za pero in pisal v liste. Pozna slovenski jezik kot malo¬ kdo. Kadar govori ali piše, se ne zmo¬ ti, da bi rabil tujko, kjer ima na raz¬ polago klen slovenski izraz. Njegovi stavki so kratki in sočni, tako kakor go¬ vori nepokvarjena ljudska modrost. P čemi lastnostmi obdarjen, je bil kako ustvarjen za časnikarski poklic, ki v ti stih časih ni užival posebnega ugled in ni nudil gmotnih udobnosti. Zače je pri “Slovencu”, a kmalu mu je Evar gelist Krek nasvetoval, naj gre na Go riško, kjer je osem lot, do začetka prv svetovne vojr.e, bil v prvih vrstah lju di, ki so v tej prelepi deželi začeli in vo dili katoliški preporod in ustvarili buj no se razvijajoče katoliške verske, pro svetne .gospodarsko socialne in politič ne organizacije, ki jim je, žal, svetov na vojna in njej sledeče gorje zadušile rast in sad. Med vojno je dalj časa živel na Du raju kot vojak in je imel priliko priti v stik s politiko in z vodilnimi slovenski¬ mi politiki v času, ko so se rušili temelj: starega imperija in polagali novi. V šoli Evangelista Kreka in dr. Korošca je dozorel v resnega in zmožnega poli¬ tika, v moža, ki jih je novorojena Jugo- . slavija krvavo potrebovala. Prva štiri leta po koncu vojne je dal katoli kemu tisku. To je bila doba, ko je bilo treba z zrelo in včasih trdo be¬ sedo lečiti rane, ki jih je na vseh pano¬ gah našega narodnega življenja zase¬ kala svetovna vojna in ki so se le po¬ časi celile. Saj je bilo treba začeti tako- rekoč vse znova in to v najneprijetnej- ših okoliščinah. Vsi, ki poznamo tiste ča¬ se, vemo, kakšno nalogo je v teh bolnih časih imel katoliški tisk in kako izdatno pomoč je nudil vsem pozitivnim katoli¬ škim silam , ki so se trudile in končno dosegle, da se je javno mnenje sloven¬ skega naroda preokrenilo na pravo pot. Leta 1923 je bil Kremžar kot zastop¬ nik litijskega okraja izvoljen v parla¬ ment, kjer je ostal do Aleksandrove diktature, nakar se je zopet vrnil v Slo¬ venčevo uredništvo, kjer je ostal do na¬ še tragedije in kjer je zadnji dve leti urejeval Domoljuba. Časnikarjev ;in politikov poklic ista tako utrudljiva, da bi ne smeli ne ene¬ mu ne drugemu zameriti, če bi po po¬ klicnem delu počivala. Kremžarju ni bilo do počitka. Bil je preveč vrastel v vse naše javno življenje, da bi bil mogel stati ob strani. Poznala ga je cela deže¬ la zlasti kot odličnega govornika. Ma¬ lokdo med Slovenci je imel tako bogat govorniški talent kakor on. Na govore se je resno pripravljal, zato je vedno dosegel, da so ideje podane v brezhibni slovenščini, prodrle v srca poslušalcev in je žel odobravanje celo takrat, ko je govoril v nepovoljnih okoliščinah in so se malodušneži bali, da ga bodo izžviž¬ gali. Govoril je enako prepričevalno izo¬ bražencem, kakor bajtarjem v litijskih hribih, zagorskim rudarjem, litijskim predilničarjem ali jeseni ldm kovinar¬ jem, dolenjskim kmetom, ali pa ljub¬ ljanskim obrtnikom. Enako pri srcu mu je bil kmet, delavec, obrtnik in inteli- gent, zato je njegova beseda našla pot do vsakogar. Z isto ljubeznijo je govo¬ ril pred peščico skromnih političnih so¬ mišljenikov, prosvetarjev, zadrugarjev ali strokovničarjev v kakem skritem koncu dežele, kakor na elitnih akademi¬ jah v centru ali na vsenarodnih manife¬ stacijah. To njegovo besedo lahko še sedaj poslušamo, saj je še vedno isti, kot je bil: vedno jasen v svojih načelih in besedah, vedno iskren in vedno za¬ ljubljen v svoj ubogi narod. Prav ta ljubezen do naroda mu je na¬ rekovala vse, kar je napisal, kar je go¬ voril in kar je delal v dolgi dobi javne¬ ga dela. Človek ne more nečesa rad imeti, ako tega ne pozna. Kremžar svoj narod pozna, kakor malokateri. Po¬ zna njegovo zgodovino. Z veliko ljubez¬ nijo je študiral narodovo preteklost; ne letnice in imena, ampak je iz pre¬ teklosti hotel do dobra spoznati narodo- -vo dušo, študiral je narodne starožitno- sti, skušal je dognati, kaj je vplivalo v minulih stoletjih na naš narod, da je postal takšen, kot je, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki jih ima. Plod teh študij je deloma objavljal v Slo¬ vencu in Domoljubu. Za primer naj sa¬ mo navedem, da je imel s KTD že kar dogovorjeno, da prevede v lepo sloven¬ ščino starega Valvazorja, ki bi brez dvoma predstavljal monumentalno delo v naši literaturi. Pa je tudi ta načrt, kakor toliko drugih, naša narodna ne¬ sreča zaenkrat preprečila. Ljubezni je vedno blizu trpljenje. Ni čuda, da ga je bil deležen v obilni me¬ ri tudi Kremžar. Toda tudi v trpljenju ni klonil, pa naj je bilo za časa prve vojne, ali v jugoslovanski diktaturi, ali pa v komunistični revoluciji, ko se je brez najmanjšega oklevanja postavil na stran pravice in z mladostnim ognjem aktivno posegel v boj proti največji ne¬ sreči našega naroda. Zato niso kar nič pomišljali, kdo naj bo prvi predsednik svobodnega slovenskega parlamenta, ki je 3. maja kriknil v krivični svet naše zahteve po pravici in svobodi. Stari Kremžar, — le naj bo ponosen na pridevek “stari”, — stoji med nami kot svetel lik slovenskega inteligenta, ki je svojemu narodu dal vse, kar je zmogel, od njega pa ni ničesar zahteval. Delal je kot pravi kristjan iz ljubezni do Boga v korist svojemu bližnjemu. Poznamo ga: če bi mu bilo treba začeti še enkrat, bi začel in delal prav tako, kot je delal v minulem polstoletju jav¬ nega dela. Na svoje delo je lahko po¬ nosen in mu je najlepše plačilo zavest, da je izpolnil več kot svojo dolžnost. Jubilantu želi “Svobodna Slovenija” in z njo vsi, ki ga poznamo in spoštu¬ jemo, dolgo in mimo življenjsko jesen in, če Bog da, povratek v njegov skrom¬ ni domek v Mostah. * * * Kremžar Franc, časnikar in politik, se je rodil 4. dec. 1883 v Cerovici, občina Šmartno pri Litiji. Ljudsko šolo je obi¬ skoval do 3. razreda v Šmartnem, po¬ zneje v Ljubljani. Leta 1903 je dovršil gimnazijo v Ljubljani ter odšel na Du¬ naj študirat pravo, že v gimnaziji je pisal za Slovenca. Tedaj se je seznanil tudi z dr. Krekom, ki je srednješolce učil jezikov in sociologije. Radi ma¬ terialnih razmer je pustil univerzo in vstopil v uredništvo Slovenca. Poslanec Povše, ki je bil po materi z njim v dalj- njem sorodstvu, mu je preskrbel službo pri Južni železnici, kjer pa je Kremžar ostal le par mesecev in se vrnil k čas¬ nikarstvu. Ko je dr. Anton Gregorčič v Gorici iskal za svoje liste urednika, je Kremžar na prigovarjanje dr. Kreka sprejel ponujeno službo v Gorici in v oktobru 1906 odšel tja urejevat’ “Gori¬ co” in “Primorski list.” Ko je leta 1908 v politični organizaciji SLS na Go¬ riškem nastal razkol med starimi (dr. A. Gregorčič) in mladimi (krščanskimi socialisti), je Kremžar bil na strani mladih ter izgubil službo. Ostal je vse¬ eno na Goriškem, kjer je poleg dr. Srebrniča, dr. Breclja, Jož. Abrama, dr. Capudra, Ivana Rejca, dr. Pavletiča razvijal živahno organizatomo delo¬ vanje v prosveti, gospodarstvu in politi¬ ki. L. 1909 so začeli mladi kršč. social- ci izdajati svoje glasilo “Novi čas,” ki mu je bil Kremžar urednik. Ko je leta 1915 izbruhnila vojna z Italijo, je list prenehal, Kremžar pa je odšel k voja¬ kom do prevrata. Ves ta čas je pisal članke za “Slovenca”. Po prevratu se je vrnil v uredništvo “Slovenca”, leta 1923 je bil v svojem rojstnem okraju izvoljen za poslanca v Narodno skup¬ ščino, katere član je bil do 6. jan. 1929. Za časa diktature je aktivno deloval v podtalni eksekutivi SLS. Po padcu dik¬ tature je bil imenovan za predsedni¬ ka OUZD. Ves čas je bil aktiven ured¬ nik Slovenca. Letu 1943 je prevzel ured¬ ništvo Domoljuba. 3, maja 1945 je pred¬ sedoval Slovenski narodni skup čini. Begunska leta je preživel deloma v Italiji, deloma v Avstriji, od koder se je preselil s svojo družino v Argentino. V svojem političnem, prosvetnem in časnikarskem delovanju je Kremžar za¬ stopal načela katoliškega radikalizma, odločnega slovenstva in krščanskega so¬ cializma v smislu Krekovih naukov. G. FRANC KREMŽAR je kljub svojim sedemdesetim letom tudi kot predavatelj še vedno neutrudljiv in izredno zanimiv, ker pozna do podrobnosti slovensko ; zgodovino. Na sliki ga vidimo med udeleženci državnopravnega tečaja, kjer je i imel svoje zaključno predavanje v nedeljo 29. novembra t. 1. Poleg njega sede v prvi vrsti gg. Miloš Stare, Rudolf Smersu in Avgust Horvat. AUGENTINA V Buenos Airesu je bil pred dnevi prvi kongres predstavnikov šolskih zadrug. Na kpngres je prišel tudi predsednik ter je v svojem govoru povdarjal važnost, da se z zadružno idejo seznanja že mladina in tako že v mladosti pripravlja na delo v za¬ družnem življenju. Naglašal je po¬ trebo, da morajo biti starši prvi uči¬ telji svojih otrok, učitelj pa naj bo otroku tudi nekaj očeta. Desetletnico obstoja tajništva za delo in soc. skrbstvo-sed. ministrstva za delo in soc. skrbstvo so prejšnji petek slovesno proslavili v Buenos Airesu in po ostalih argent. mestih. Na proslavi v Bs. Airesu sta najprej govorila glavni tajnik CGT Vuletich, za njim minister za delo in soc. skrb¬ stvo Giavarini, nato pa je povzel be¬ sedo sam predsednik general Peron, ki je pred desetimi leti kot tedanji polkovnik započel svoje obnovitveno delo s tega tajništva za koristi delav¬ stva in vseh slojev v republiki. Izva¬ janja predsednika je zbrana množica sprejemala z viharnim odobravanjem. General Peron je v svojem govoru poveličeval tudi delo, ki ga je s tega tajništva vršila pok. gospa Eva Pe¬ ron. V Buenos Aires je prispel na pri¬ jateljski obisk severnoameriški sena¬ tor in član senatnega zunanjepolitič¬ nega odbora Theodore Green. Sena¬ tor Green je, kot znano, govoril tudi na zaključnem banketu udeležencev I. Kongresa krščansko demokratske zveze Srednje Evrope v New Yorku. V Radio “El Mundo” je bila v ne¬ deljo dne 29. novembra slovesna za- ključitev ciklusa glasbenih oddaj “Para quienes aman la mušica”. Od¬ daje so se vršile vso sezono, vsako sredo in nedeljo zvečer pod pokrovi¬ teljstvom organizacije Esso. Glasbe¬ no vodstvo ciklusa je bilo v rokah maestra Carla Suffern-a, znanega skladatelja in bivšega direktorja Teatro Colon. Ob zaključni oddaji za letošnjo sezono so se v nedeljo zbra¬ li v študiju Radio El Mundo promi- . nentni glasbeniki ter zastopniki glas¬ benih institucij. Koncertni del za¬ ključne oddaje je izpolnil nastop altistke gospe Franke Golobove, ki je ob spremljavi orkestra zapela Uspavanko iz Bachovega božičnega oratorija. Zaključni slavnostni govor je imel skladatelj Gilardo Gilardi. Buenosaireški nogometni klub Ri- ver Plate je bil proglašen za argen¬ tinskega državnega nogometnega prvaka. Nemški veleposlanik v Argentini dr. Terdenge je izročil predsedniku generalu Peronu visoko odlikovanje, ki mu ga je podelila Zahodnonemška vlada. V Mendozi bodo 14. januarja 1954 slovesno odprli mednarodni ameriški velesejem. Narodni kongres se je sestal na iz¬ redno zasedanje. Na dnevnem redu ima več važnih zakonskih predlogov, med katerimi so gotovo najvažnejši sprememba volilnega zakona, zakon¬ ski osnutek o podelitvi široke amne¬ stije in sprememba vseučiliškega za¬ kona. Osnutek zakona o amnestiji je med drugim 'toplo pozdravilo vodstvo demokratske stranke, ki je, kot zna¬ no, v opoziciji. Na izseljensko nedeljo dne 29. no¬ vembra so po vseh argentinskih cer¬ kvah brali posebno poslanico argen¬ tinskih škofov. Po cerkvah so bile tudi nabirke za begunski sklad pri argentinskem episkopatu. Na ameriški dan zahvalnosti je na banketu ameriški veleposlanik v Ar¬ gentini Albert Nufer poveličeval tes¬ ne prijateljske vezi, ki sedaj družijo Argentino in Severno Ameriko. Vlada je poslala narodnemu kon¬ gresu v potrditev zakonski osnutek o proglasitvi nacionalnega področja Mi- siones za provinco. V Buenos Aires je prispel novi brazilski veleposlanik dr. Orlando Leite de Ribeiro. časnikarjem je iz¬ javil, da sploh ni nobenega vpraša¬ nja, ki bo razdvajala Argentino in Brazilijo. V Buenos Aires je prispel španski inžiner Alejandro Goicoeehea Omar, izumitelj znanega modernega vlaka Talgo, o katerem je poročal Zbornik- Koledar Svobodne Slovenije za leto 1953. Nastopil bo službo v ministr¬ stvu za promet. Argentina bo izvozila v kratkem v sosednjo republiko Uruguay 2,800.000 litrov alkohola. Buenos Aires, 3. XII. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Vsa volilna propaganda za letošnjo komunistično novembrsko volilno kome¬ dijo doma je bila v znaku in pod vpli¬ vom napetosti med Jugoslavijo in Itali¬ jo radi Trsta. Tržaški problem in pra¬ vice Jugoslavije do tega pomorskega mesta in njegovega zaledja, je bila glavna tema v govorih vseh komunistič¬ nih veljakov od Tita zgoraj pa do zad¬ njega komunističnega propagandista na vasi. Samo mimogrede so posamezni go¬ vorniki omenjali tudi “velike uspehe” sedanjega kom. režima na gospodar¬ skem polju in velik ugled ,ki ga uživa titova Jugoslavija v svobodnem svetu. Tako je sedanja politična napetost med Jugoslavijo in Italijo bila naravnost do¬ brodošla, da so komunisti lahko najprej prirejali bučna demonstracije po drža¬ vi, nato pa izrabljali rodoljubna čustva naroda v svoje strankarske namene. V Postojni so imeli komunisti volilni shod. V kinodvorani je govoril član zve¬ znega odbora SZDL Črnogorec Veljko Vlahovič. Ljudem je pripovedoval, da uživa sedanja Jugoslavija med članica¬ mi ZN silno velik ugled, da ima naj¬ močnejšo vojsko v Evropi, Italijo je pa opozarjal, da ima sedaj opravka z “mo¬ nolitno Jugoslavijo iz z vodstvom, ki zna braniti in čuvati interese jugoslo¬ vanskih narodov”. In pri poveličevanju sedanjega jugoslovanskega vodstva se je Vlahovič povzpel do tele ugotovitve: “Naši narodi so iz svoje srede izkovali vodstvo, dostojno naših narodov, naše borbe, našega trpljenja in naših zmag, izkovali so vojsko, ki zna ščititi in ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1954 je izšel. Cena 44 pesov za izvod. braniti interese jugoslovanskih narodov Naši narodi imajo Tita, poosebljenje vsega najboljšega, kar je mogla dati so¬ dobna zgodovina.” Umrli so. V Ljubljani: Evgenija Hu¬ mar, roj. Šercer, Ana Muck-Fabiani, Ju¬ lij Erker, Radmila Hoeltzl, Franc Ri¬ baš, upravnik menze, ing. Franc Zu¬ pančič, Helena Vidmar, roj. Benčina in Frančiška Iskra, roj. Primc v Zbiljah, Franc Dem. ar v Selcah nad Škofjo Lo¬ ko, Valburga Perdih v Laškem, Alojzij Zakrajšek, dimnikarski mojster v Kra¬ nju, Hinko Wimmer, poštni uradnik v p. v Laškem, Josip Kuhar, dimnikarski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano, Jože Justinek v Slovenski Bistrici, Jože Med¬ ved v Petrovčah, Janez Čolnar, posest¬ nik iz Podgorice, Stana Božič, roj. Do¬ bravec v Radovljici, Ludvik Klinc, davč¬ ni inšpektor v p. v Gornji Radgoni, Ivan Dolina v Gorenji vasi nad Škofjo Loko, Janko Valentin v Dravljah, Ma¬ rija Tisovec-Berkopec, roj. Pirnat v Vavti vasi, Frančiška Laznik, roj. Se¬ lan na. Viču in Viljem Rožič, učitelj v p. v Kamniku. V Ljubljani so ustanovili Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen Vasilij Mirk. Na naftinih poljih v Šumečanih je nastala med vrtanjem v zemljo tako močna erupcija podzemeljskega plina, da , je poškodovala vrtalni stolp, aparate in naprave okoli njega. Pritisk plina, močan nad 80 atmosfer, je pognal iz notranjosti zemlje kamenje in pesek do 100 m visoko. Kranjski občinski odborniki so z žu¬ panom Vinkom Hafnerjem obiskali Cel¬ je, kjer jih je sprejel in pozdravil tam. župan Riko Jerman. Neki Miran Petrič je bil skoraj tri leta poslovodja in upravnik Kmetijske (Nadaljevanje s 1. strani) narodno konferenco o Trstu, toda ne take, na kateri bi morala na vse reči ‘da’. Če zapadne sile morejo pripraviti konferenco, na kateri bo dejansko mo- moče rešiti vprašanje Trsta in ne bodo vztrajale po priključitvi cone A Italiji, kakor so objavile 8 oktobra, potem na tako konferenco Jugoslavija pristaja in bo Tito, sam glavni delegat z jugoslo¬ vanske strani. 3) Jugoslavija pristaja na izročitev mesta Trsta Italiji, ne bo pa dopustila, da bi se Italija polastila slovenskih vasi in krajev v coni A. V Rimu je Titov govor izzval nepo- voljne komentarje in trdijo, da je pre¬ prečil sklicanje petčlanske konference, ker je stavil pogoje. V Washingtonu, Londonu in Parizu ni bilo uradnih ko¬ mentarjev, ker nameravajo trije pred¬ sedniki proučiti ves slučaj na Bermu- dih in tam določiti skupno stališče do tega problema. zadruge v Semiču. Zadrugo je vodil ta¬ ko “uspešno”, da je revizija ugotovila primanjkljaj 600.000 din. Petrič je zaradi tega sredi jan. let. leta pobegnil v Trst. V taborišču so ga zasedbene ob¬ lasti seveda začele takoj zasliševati o njegovem zadržanju v sedanji kom. Ju¬ goslaviji. Ko so pa zavezniške oblasti tudi po svoji strani zvedele s kakim tičem imajo opraviti, je Petrič hitro izginil v Francijo, kjer si je omislil tudi vselitveno dovoljenje za Kanado. V Franciji se je “spet znašel v družbi naj¬ različnejših fašističnih izvržkov — od belogardistov, ustašev, četnikov do naj¬ različnejših kriminalcev vseh vrst in tipov”, kot pravi “Slovenski Poročeva¬ lec” ki nadalje ve povedati tudi tole: “Petrič je živel med njimi in trpel. Vse njegovo bitje se je upiralo misli, da mo¬ ra zdaj živeti s tistimi ljudmi, proti katerim se je boril kot partizan. Globo¬ ko v sebi je začutil, da ne spada med te izvržke, ki so pljunili na svoj narod — zdaj pa, da bi bili njemu enaki!” In tedaj se je Petrič nenadoma premislil in sklenil, da se bo vrnil, kar je tudi storil 12. oktobra t. 1. “Poročevalec” svoje poročilo o spokorjenem ‘vzornem’ organu sed. komunistične oblasti zaklju¬ čuje takole: “Miran Petrič bo mo¬ ral dajati odgovor za tistih 600 tisoč din, za katere je oškodoval skupnost. Nato pa se bo vključil v vrsto delovnih ljudi, da bo dokončno izbrisal vso kriv¬ do. V delu doma bo našel zadovoljstvo, ki mu ga tujina ni mogla dati.” V Ljubljani je 20. oktobra umrl dr. Arnošt Brilej. Pok. je bil dolgoletni član in odbornik Planinskega društva Ljubljana-matica, planinski pisatelj in urednik “Planinskega vestnika”. V Ljubljani je 18. okt. umrl novinar Franc Brozovič. Pok. Brozovič je bil po¬ klicni časnikar ter je sodeloval kot ured¬ nik pri naprednih listih “Dan”, “Edi¬ nost” v Trstu, nato pa dolga leta pri ljubljanskem “Jutru”. Že maja meseca 1945 je postal član uredništva “Slov. Poročevalca” ter je v tej službi ostal do smrti. Na Žalah so ga pokopali 20. okt. V imenu Društva novinarjev in uredni¬ štva “Slov. Poročevalca” je govoril Ru¬ dolf Ozim, v imenu osebnih prijateljev Joža Bekš, v imenu poklicnih tovarišev dr. Franc Vatovec. Pevci so pok. zapeli v slovo dve žalostniki. Slovenci v Muenos Aires Zbomik-Koledar Svobodne Slove¬ nije za leto 1945 morete dobiti po¬ vsod, kjer je bil v predprodaji. Mo¬ rete ga pa kupiti tudi pri sloven¬ skih mašah pred cerkvijo v San Jus- sto in Ram os Mejia, kjer boste našli g. Franca Zupanca, v San Martinu in na Belgrano pa g. Pavle Homana. “Gallus” v Ciudad Eva Peron. Za ne¬ deljo 22. novembra je bil zbor povab¬ ljen v Ciudad Eva Peron, da tam poje pri sv. maši in v dvorani pred argentin¬ sko publiko. Prelepo vreme je že v vla¬ ku med pevkami in pevci ustvarilo do¬ bro razpoloženje. Na kolodvoru v Eva Peron je člane zbora pričakobal njegov prijatelj, dirigent g. D. M. Šijanec in ga takoj vodil v cerkev sv. Roze v Villa Elvira, kjer opravlja dušnopastirstvo naš rojak g. Milan Povše. Tu je zboi pel pri sv. maši. Po maši so bili pevci in pevke zbora povabljeni na bogato pripravljeno krio.ko kosilo na bližnji estanciji, po katerem je v prijetni zaba¬ vi in poslušajoč pristne krioške folklor¬ ne pesmi, ki jih je izvajal trio kitari¬ stov, preživel nekaj ur. Sledil je kratek ogled mesta, nakar je zbor nastopil z nekaj točkami v farni dvorani sv. Jože¬ fa ter je za svoja izvajanja žel vihamo odobravanje. Moški zbor “Gallusa” je bil v soboto 14. nov. t. 1. povabljen k sodelovanju na prireditvi farne družine pri sv. Juliji. Tudi tu je zborovo petje ob vsaki izva¬ jani pesmi sprožilo plaz živahnega odo¬ bravanja. Izlet Družabne pravde v Merlo je bil v nedeljo, 29. nov. popoldne ob najlep- šem pomladanskem vremenu. Na prijet¬ ni in gostoljubni pristavi g. Markeža se je zbralo okoli 60 članov in prijateljev Družabne pravde, ki so v najlepšem raz¬ položenju preživeli nedeljski popoldan v naravi. G. novomašnik Bogdan Makovec bo imel novo mašo v nedeljo 6. decembra v San Justo in ne v Ramos Mejia, kot je bilo prvotno sporočeno. V lujanski baziliki bo še ta mesec po¬ svečen v duhovnika slovenski lazarist Argentini g. France Susman. Novo mašo bo imel na božični dan na Belgrano v Buenos Airesu. Južnoameriška Baragova zveza je v nedeljo, 29. popoldne zaključila s cer¬ kveno prireditvijo v ramoški župni cer¬ kvi Baragov mesec. Verniki so molili Baragov križev pot, g. župnik Orehar je pa v pridigi povezal izseljenski pro¬ blem z Baragovim delom za Slovence. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V nedeljo 15. no¬ vembra so dobili v družini g. Jožeta Vidmarja in ge Brigite, roj. Cvetko, sin¬ čka, ki je pri krstu dne 29. nov. dobil ime Andrej. Sinček Peter je dne 16. nov. t. 1. razveselil tudi g. Toneta Jen¬ ka in njegovo go Gabrielo, roj. Belič. V družini g. Lojzeta Žagarja in ge Ma¬ rice roj. Jeriha so dobili hčerko. V dru¬ žini g. Zdenka Rota in njegove ge Joži¬ ce, roj štancar se je pa 27. nov. rodil sinček. Srečnim staršem naše čestitke! •J' Jože Maček. V Dol. Logatcu je umrl 27. oktobra 1953 g. Jože Maček, posestnik. Bolehal je že dalj časa, umrl pa je zaradi starostne oslabelosti. Po¬ kojnik zapušča v domovini tri hčere in enega sina, tukaj v Buenos Airesu pa hčerko gospo Marijo Maček, soprogo g. Jakoba Mačka ter dva sina in sicer Avgusta in Martina Maček. Iskreno so¬ žalje. Florida Krajevni odbor Društva Slovencev v Floridi bo priredil za vse Slovence Mi- klavževanje v soboto, dne 5. dec. ob 7. uri zvečer, na vrtu pri žužkovih. Pakete boste lahko oddali že dan po¬ prej pri žužkovih ali pa v dekliški hiši na ulici Val. Vergara 3770 Florida FNGB. Ali pa pred Miklavževanjem pri žužkovih. Krajevni odbor Društva Slovencev v Floridi vabi vse svoje člane, da se ude¬ leže nove maše č. g. Okorna, ki bo na praznik Brezmadežnega Spočetja D. M. dne 8. dec. v župni cerkvi na Floridi, ob 10. uri dopoldan. Popoldne pa bodo slo¬ vesne večernice v kapeli na Carapacha- yu. Zaključek tečaja o državno- pravnih vprašanjih V nedeljo, 29. novembra je bil zaklju¬ čen tečaj o državno-pravnih vprašanjih. Zaključni sestanek je začel g. Avgust Horvat, ki je ta tečaj vodil skozi vse leto. Pozdravil je predavatelja g. Fran¬ ceta Kremžarja in tečajnike, ki so se zaključnega sestanka udeležili v zelo lepem številu. Nato je povzel besedo g. Miloš Stare. Povedal je, da je naprošen, da bi pove¬ dal zaključno besedo pri tem zadnjem predavanju. ”Nič lažjega kot to”, je pov- daril. “Saj predava danes g. France Kremžar, ki bo čez nekaj dni slavil svoj sedemdeseti rojstni dan. Ne morem, po¬ vedati lepše zaključne besede, kakor, da čestitam iz vsega srca g. Francetu Kremžarju.” Nato je g. Stare povdarjal, da je g. France Kremžar poosebljen vzor slo¬ venskega javnega delavca, ki ne pozna ne miru, ne počitka, ne meje požrtvo¬ valnosti in ki mora biti od Boga ob¬ darjen z veliko mero nesebičnosti. In vsega tega ima g. France Kremžar v polni meri. Stavil ga je za vzgled vsem, posebno mladini in pri tem omenil tudi največjo žrtev, ki jo je dal g. Kremžar slovenskemu narodu — dva sinova. Vsi navzoči so g. Kremžarju res pri¬ srčno in z navdušenjem ter hvaležnost¬ jo čestitali. G France Kremžar se je ginjen za čestitke zahvalil in pričel s svojim pre¬ davanjem: o začetku, razvoju in zmagi krščanske demokracije na Slovenskem. Predavanju so vsi navzoči sledili z ve¬ likim zanimanjem. G. Kremžar je nam¬ reč govoril o dobi; ki jo je sam doživel in v kateri je sam krepko deloval. Po¬ vedal je, da je bila Slovenska ljudska stranka ena izmed prvih krŠčansko-de- mokratskih strank v Evropi, ki je dala pobudo ustanovitvi podobnih strank zlasti med slovanskimi narodi. Sloven¬ ska ljudska stranka je tudi bila prva stranka v Avstriji in med prvimi v Ev¬ ropi, ki je že leta 1911 zahtevala žen¬ sko volilno pravico. Po zahvali, ki jo je izrekel g. Horvat predavatelju g. Kremžarju in tečajni¬ kom, je bilo skupno fotografiranje. Tečaj o dravnopravnih vprašanjih je imel resnično lep uspeh. Pričel se je 12. aprila z naravnost mojstrskim predava- Vanjem o politiki in svetovnem nazoru, ki ga je imel pokojni prelat dr. Odar, ki pa predavanja ni zaključil. Smrt je prekinila njegovo delo. Dalje so na te¬ čaju še predavali: g. Smersu o bistvu države in ustave; g. Lesar o argentin¬ ski ustavi; g. Horvat o enakosti in ena¬ kopravnosti; g. Stare o državnih obli¬ kah, zlasti o sestavljeni državi; g. Fink o državnih organih in g. Kremžar o kr¬ ščanski demokraciji. Tečaj se je vršil vsakih 14 dni in se bo drugo leto na¬ daljeval. “IZ POPOTNE TORBE” Pod tem naslovom objavljajo “Misli”, glasilo slovenskih naseljencev v Av¬ straliji, nekaj zanimivih vtisov s poto¬ vanja po tej daljnji in prostrani deželi. Pisec jih je takole povezal v članek: “The Golden West” tako imenujejo Western Australijo, državo na zapadu, obsegajočo skoro tretjino vse Avstrali¬ je. Zlat je zahod, ko zahaja večerno sonce; zlat je zlasti južnozapadni vogel W. A. vsled zlate pšenice, ki zori tam na prostranih farmah; zlat pa tudi radi žlahtnega sadja in krasnega cvetja, ki uspeva tukaj pod skoro vedno vedrim nebom v rodovitni zemlji. Glavno mesto PERTH ob širnem Swanriver s prista¬ niščem Frematle ter letovišči Geralton, Bumburi, Albani Esperance so cvetoči parki prirodne lepote. Polosem tisočev —• polovica vseh botanikom znanih — rastlin zeleni in cveti v bohotnem raz¬ košju v tem paradižu. Ostali ogromni predeli dežele so poraščeni z drevjem (wood) ali pa z nizkim grmičevjem (bush). Največji predel pa je nerodo¬ vitna pustinja, ker v notranjosti dežele ni zadostnih padavin. In prav v tej pu¬ stinji se razprostirajo one najbolj zlate pokrajine — posejane z nizkimi golimi griči — ki so največje bogastvo cele države; “Goldfields”, dobrih šestdeset let cilj neštetih za zlatom, bogastvom, in srečo koprnečih ljudi, štejejo ja med najbogatejše predele vse zemeljske oble. Pravcati ples okrog “zlatega teleta” v puščavi! Toda to “tele” je treba iskati z največjimi napori in pridobivati s kompliciranimi tehničnimi napravami kot vsako drugo rudo. Zlatorudarska in¬ dustrija se je mogla šele razmahniti, ko so napeljali na Goldfields vodo iz 360 milj (500 km) oddaljenih vrelcev blizu Perth-a. Vzporedno z najdaljšim akve- duktom sveta hite prometne veze v Perth — do morja, v svet; skoro 600 km dolga železniška proga in široka cesta. Z letališča na Goldfields brzijo v stra¬ tosfero najmodernejši aeroplani proti ciljem, do katerih ni treba več poti, ampak le še smeri. “Golden Mile, mesta Kalgorlie' in Boulder, s kakimi 30.000 prebivalci, je sredi- če zlatorudnih predelov, ki se raz¬ prostirajo kakih 1000 milj po 500 milj širokem predelu notranjosti W. A. O- krog središča so nanizana manjša ru¬ darska mesta Norseman, Coolgardie, Bulfinch, in še mnogo manj-ih rudoko- pov. Tudi posamezniki iščejo svojo sre¬ čo; navadno pa najdejo le razočaranje. Tekom desetlet je bilo površinsko zlato pobrano; novo pa ne raste več kot ra¬ stejo gobe po dežju. Zato se je treba zariti globoko v zemljo — pod zemljo —- in vrtati za zlato žilico v trdo skalo; a zato so potrebna draga tehnična sred¬ stva. A nekateri imajo srečo... Nedav¬ no sta dva mlada prospektorja v treh mesecih pridelala zlata za 44.000 pfun- tov. V enem samem velikem modernem rudniku so lansko leto pridobili zlata v vrednosti 1.450.000 pfuntov. Mezde so dobre; toda nezgode prete in nezdravo, težavno delo, neprijetne vremenske prilike sredi puščave upravičujejo višje mezde. Zato so tudi razumljiva dnevna vprašanja mladih in starih Goldfields- čenov: “Se bo dvignila cena zlata? Kdaj greste na Holiday in kam boste šli?” — Žilav, zadovoljen, miroljuben red prebiva tod. Lepi, sončni, topli zimi in pomladi sledi sedemmesečno poletje, ki natrosi za božična darila najžlaht¬ nejšega grozdja ter radodarno postre¬ že ves pust in post in z njim sladi veli¬ konočno jagnje in šše binkodtpi obed. Posebno vrtovi Hrvatov — Dalmatincev — in Italijanov pričajo o spretni roki viničarjev, sadjarjev, cvetličarjev. Mož¬ je, ki morajo trajno obdelovati kamen in rudo v brezsončnih podzemeljskih rovih v svojem prostem času s poseb¬ no ljubeznijo negujejo vrtove okoli svo¬ jih čednih domačij. Tudi nekaj Sloven¬ cev živi na prostranih Goldfields •— tri družine in nekaj še osamljenih fantov. Woodline se imenuje železnica, ki vo¬ di 120 milj v pragozd in je zalagala električno centralo v Boulderju s kuri¬ vom. Dnevno je to “srce” cele Golden Mile pokurilo 28 vagonov trdih drv. Se¬ daj pa stoji 12 visokih kaminov zapu¬ ščenih; le dva nova nizka dimnika se še kadita. Elektrarno so modernizirali na kurjavo s. premogom. — Proti kon¬ cu Woodline je v treh obširnih tabori- 1 čih živelo nad petsko drvarjev — Ita¬ lijanov, Hrvatov, Srbov in Poljakov. Tudi nekaj družin je živelo tam, in 25 otrok je pohajalo šolo enorazrednico. Skoraj vsak mesec je bila tam moja fa¬ ra za nekaj dni. A sedaj ni več mašne¬ ga šotora, zgubile so se majhne nizke hišice; od težkih traktorjev in motor¬ nih žag so le še ostanki —i globoki sle¬ dovi v rujavi zemlji. Vlak je odpeljal delavce, ki so živeli z odpovedjo puščav- nikov, delali z vztrajnostjo srednjeveš¬ kih menihov in vsled težavnih razmer zaslužili dobro kot malokje. Odšli so na svoje hišice, posestniki na svoje farme ■— vsi pa k novemu delu. Otrokom pa se v mestih in njih šolah odpira nov. svet. Woodline bo ostal vsem, ki so ga poznali in ljubili ,idiličen spomin pove¬ zanosti z avstralskim pragozdom in bu- šom, prav kot drvarji doma ljubijo svoj planinski svet. Pridnemu možu postane vsaka dežela domovina. “Northam”, prijazno mesto, kakih 80 milj od Perth-a ob železniški progi v Kalgoorlie. Sredi valovite pokrajine se rezprostirajoč, preplavljene z rodovitni¬ mi farmami, je postalo domači kraj tu¬ di nekaj Slovencem. Pri družini Bezgov- škovi se zbirajo. Bezgovškovi so si z le¬ po družinsko slogo postavili ponosen dom, katerega tamkajšnji mestni očetje postavljajo za vzgled vsem občanom. Žu¬ pan, mestni župnik, odlični gostje pri¬ hajajo na poset. Muzikalični fantje za¬ bavajo z godbo in petjem goste doma, na ženitovanjskih in plesnih veselicah pa tudi v mestni dvorani. Največji sloves spretnega mizarja, stavbarja in vrtnarja pa uživa oče g. Jožef Bezgovšek. Celo do umetniške slave je prišel. Imeli so namreč razstavo domačih izdelkov. Go¬ spod Bezgovšek je razstavil svoj krasni hi, ni oltar. V grupah so se zbirali me¬ ščani vseh veroizpovedi in občudovali okrašeni, razsvetljeni trodelni oltarček. S posebnim ponosom sta župan in rav¬ natelj razstave vodila obiskovalce do oltarčka. Pri zaključni slovesnosti je ravnatelj z roko pokazal na g. Bezgov- ška ter je ocenil njegov oltarček kot najlepše umetniško ročno delo cele raz¬ stave. Ocenjevalna komisija pa je g. Bezgovška nagradila s prvo premi¬ jo. Vsi smemo biti ponosni na to druži¬ no, ki je v čast slov. imenu! Trans Australian Line, najdaljša že¬ lezniška proga skozi pustinjo na svetu, veže promet med zapadom in vzhodom. Hiteči hotel najmodernejšega vlaka ce¬ le Avstralije te vozi tod. Kot raVnilo ravna železniška proga nad stotine ki¬ lometrov. Ob tej progi so nanizane po¬ staje Koonana, Zanthus, Rawlinna, Fo- rest, Haig, Reid. Naša mestna župnija Kalgoorlie sega vse do vzhodne meje W. A. — kakih 500 milj (700 km) od središča. Vsake tri mesece obiščemo na¬ še kristjane in jim tako damo priložnost za službo božjo in za pristop k svetim zakramentom; sledijo krsti, poroke, kr¬ ščanski nauk. Hvaležno delo med ljud¬ mi, ki z napornim delom skrbijo za var¬ nost prometa skozi enolično pustinjo. Njihova priroda je gola zemlja; vmes nekaj peska in kamenja ter neskončni nebesni obok. Vroče žge sonce; podivja¬ no brijejo viharji. Le dežja in sence ni. Edino zatočišče so lični, udobni domovi, snažni, in opremljeni ko letoviške vile. Le nekaj let je treba delavcem in u- radnikom vzdržati v tej samoti in že pridejo na boljše postojanke. Nagrajeni so z dobrimi plačami, daljšimi holyday — i železniške direkcije so pač dobri gospodarji. Obsežne župnije — potuješ od posta- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOEOLNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. XII. 1953 SLOVENCI VSA Družinska sreča. V družini Metoda Mejač in njegove gospe Herte se je ro¬ dil sinček prvorojenec. Metod Mejač je pevovodja mladega pevskega zbora Ko¬ rotan. V novi odbor SKAS-a v Clevelandu so bili' izvoljeni: Jože Sodja, predsednik, Bogo Slugo, tajnik, Zina Velikonja, bla¬ gajničarka, Jože Ovsenek, predsednik nadzornega odbora, France Gorše in Vlado Rus, člana nadz. odbora. Na prvem predavanju v novi poslovni dobi je govoril msgr. škerbec o položaju slov. naroda pred začetkom katoliškega pre¬ poroda in o nujnosti katoliške aktivno¬ sti na Slovenskem. Kanada Zbirka za posamezne kipe v slovenski cerkvi v Toronto zelo- lepo napreduje: darovali so naslednji: Roza Forjan, To¬ ne in Veronika Plut, Janez in Členka Ko ir, Mary Ošaben, Leo Simčič, Julija Bitenc, Jene Košmerlj; za tabernakelj so darovali: Frank Bogovič, Frank in Mary Pobočnik, Johana Košak; za glav¬ ni oltar pa so Slovenci v Montrealu po¬ slali lepo vsoto. Nabiralno akcijo so vo¬ dili John. Kramar, predsednik Barago¬ vega društva ter gdč. Frančka Trobec in Ivanka ter Tončka Čuden. Za pluvi- jal bele barve bodo zbirali Slovenci v kraju London, Ont; nabirko bo vodil Eanus Baragova proslava. V nedeljo 29. no¬ vembra smo imeli Slovenci iz Lanusa Baragovo proslavo. Takoj po slovenski maši smo se zbrali v lepem številu v župnijski dvorani. Kot uvod v proslavo je g. Tine Drak¬ sler nastopil z deklamacijo “Frideriku Baragi”, gdč. Anica Sleme je pa reciti¬ rala “Baragovo slovo od domovine”. Točki sta bili podani zelo občuteno. Govornik na proslavi je bil. g. Maks Jan. Lepo je opisal Baragove zasluge za slovenski narod in sploh za kat. Cerkev. Proslavo je zaključil lanuški slov. cer¬ kveni pevski zbor s himno “Povsod Bo¬ ga”, ki so jo tudi vsi navzoči peli sto¬ je. V soboto, dne 5. decembra ob 20. uri se bo oglasil sv. Miklavž tudi v Lanusu in sicer na farnem dvorišču pri cerkvi sv. Jožefa. Prihitel bo pohvalit in obda¬ rovat, pa tudi pograjat male in stare. Na praznik 8. decembra t. 1. bo zaradi slovesnosti I. svetega obhajila slovenska sv. maša ob pol osmi uri in ne ob osmih. PO SVETU Stane Bah; družina Ludvika Jamnika je naročila zelen mašni plašč, gdč. Pav¬ la Sečnik pa vijoličastega. V Torontu so se rodili: Peter-Mi- ha-el Valant, sin Janeza in Antonije, roj. Oblak, Marjeta-Jožefa Kropar, hčerka Jožefa in Frančiške, roj. Vidmar, Ana Princ, hčerka Franja in Katarine, roj. Šegina, Marija-Ivanka Zupančič, hčer¬ ka Slavka in Ivanke, roj. Belcjan, Franc- Mihael Štepec, sin Franca in Katarine, Oblak, Jožica-Irena Muhič, hčerka Ato- na in Marije, roj. Perovšek, Franc-Jo- žef Marušič, sin Leona in Ane, roj. No- vinc. V kraju Batawa pa so se rodili naslednji slov. otroci: Veronika-Marija Ko”ir, hčerka Franca in Marije, roj. Sečnik; Karel Franc Zalešak, sin Jana in Marije, roj. Lenče in Ana Katarina Škrlj, hčerka Franca in Slave, roj. Lov¬ ko. Nabožni list slov. fare v Toronto “Božje besede” poroča, da so se v To¬ rontu v zadnjem času poročili naslednji Slovenci: Cilka Verk iz Šmarja pri Jel¬ šah in Walter E. Hettinger iz mesta Richmond, Marijan Dolenc iz Žužem¬ berka in Stanislava Podmiljščak iz Krašnje, Anton Dolinar iz Lučin pri Škofji Loki in Marija Holobar iz Žalca, Ciril Muhič iz Ambrusa in Milka Paz- nar z Iga, Karel Kodrič iz Laporja pri Slov. Bistrici in Emilija Berlot iz Ka¬ nala ob Soči. Rariloche Po poročilih SPD Bariloče so štirje njegovi člani izbrani, da zastopajo ar¬ gentinski gorski in smučarski šport na treh pomembnih dogodkih v prihodnjih mesecih. Odprava na pogorje Paine. — Club Andino Bariloče pripravlja ekspedicijo v gorsko verigo Paine v južnem Čilu, v bližini Magellanove ožine. Odprava od¬ potuje 15 decembra in se je bosta ude¬ ležila slovenska andinista Tonček Pan¬ gerc in Vojko Arko. Smučarsko svetovno prvenstvo na Švedskem. — V februarju je svetovno prvenstvo FIS-e na Švedskem, kjer bo Argentino zastopal v smuškem teku naš rojak France Jerman. Himalaja: — Vse priprave za argen¬ tinsko himalajsko odpravo, ki bo na¬ skočila osem tisoč metrov visoki Dhaula- giri v Nepalu, so v teku in bo v decem¬ bru prtljaga že odpremljena po ladji V Indijo. Kot je šef odprave, poročnik - PORAVNAJTE NAROČNINO! - "ČASA BOYU” — nrarna in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 SV. MIKLAVŽ kupuje v trgovini ČASA B O Y U, OLAZABAL 2 3 3 6 DARILA, ki so letos kot še nikoli izbrana za ta lep slovenski običaj prese¬ netiti svoje drage z darili, ki ostanejo. VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) (Nadaljevanje s 3. strani) je do postaje, od selišča, do mesteca, od taborišča do druge naselbine ali mesta. Ne samo z avtom in vlakom potuješ, pač pa tudi z letalom niso redke zveze. Na¬ ša župnija je večja kot dve Avstriji. A sosedna župnija je za Slovenijo in Hr- vatsko skupaj. .. Kako smo majhni v tem velikem svetu!... Na SILVER- FIELDS — BROKEN HILL — so me poklicali; iz W. A. v N. S. W., v rudar¬ sko mesto s skoro 40.000 prebivalci in kakih 700 milj zapadno od Sydr.ey-a. že desetletja živi tam močna skupina dalmatinskih Hrvatov, največ Blačanov iz Korčule. Težko in marljivo so delali v tamkajšnji rudnikih srebra, svinca in cinka. Gospodsko so opremili lepe do- move ter žlahtne vrtove zasadili. Po¬ stali so ugledni meščani in obrtniki. Udobno se vozijo v svojih avtih; in s pravo slovansko gostoljubnostjo in skup¬ nostjo se smejo ponašati. Tudi svoje domovine niso pozabili. Ne le z lepimi besedami so ostali zvesti domu in rodu — pač pa z obilnimi darovi in dejansko pomočjo. “Na: ki” nazivajo svoje, in to jih veže k vzajemnosti. Že dvaindvajset let ni bilo med njimi duhovnika, ki bi jim govoril po “naški”, in tako so mno¬ gi za cerkev postali brezbrižni. Pa tudi veri in Cerkvi zvestih je lepo število. — In opomniti bi morali hrvatsko duhov¬ ščino v Jugoslaviji, Italiji ter obeh Ame¬ rikah: Čez 50.000 Hrvatov živi v Av¬ straliji brez rodnega “svečenika” S.O.S. klic na pomoč; kateremu se bo treba ta¬ koj odzvati. — Ljudje niso nikdar čuli božje besede v svojem jeziku in se ver¬ sko niso udejstvovali, kot so bili vaje¬ ni od mladih let; zato so postali versko mlačni, brezbrižni in brezbožna propa¬ ganda je našla zrahljana tla. Kri ni voda — pravi narodna mo¬ drost. Na železniški progi v Esperance “Fettlerja” —• delavca na progi — sem srečal. Govorila sta z menoj italijanski A ko sem govoril s Poljaki, sta se pri¬ družila s hrvaščino. “Iz Istre?” vpra¬ šam. “Ne, iz Abruzov v Italiji!” In ra¬ dovednemu izpraševalcu sta pripovedo¬ vala o dveh vaseh Voda živa in Berda Skriži (Aqua viva, Colle Croce) v Abruzzih, kamor so pred 400 leti po¬ begnili Hrvatje pred Turki na drugo stran Jadrana. Še sedaj v vseh hi ah obeh vasi družine govore in molijo le hrvaški. Skoro pol tisočletja so ohra¬ nili svoj jezik m niso utonili v tujem narodu. Misli mi uhajajo k “Našim” in k “Naškim” širom Avstralije. Tudi k na; im zamejskim Slovencem. Vsi govo¬ re še kak drug svetovni jezik; vendar so ostali zvesti svoji materinščini. V pr¬ vem, najbolj živem in trdnem občestvu, v družini, v najnežnejših odnosih do ro- Ibanez, uradno sporočil bariloškemu [ Clubu Andino, je vključen v moštvo od- I prave tudi naš plezalec Dinko Berton¬ celj. Ramos ll<» ji a V' ramoški župni cerkvi je bilo v ne¬ deljo 29. nov. prvo sv. obhajilo slov. otrok. K mizi Gospodovi je pristopilo 25 slovenskih otrok iz Ramos Mejie, San Justa, Floride in Buenos Airesa. Na ko- j ru je lepo pel mladinski pevski zbor pod vodstvom gdč. Anice Šemrovove. Po ma¬ ši so bili otroci lepo pogoščeni. Sloves¬ nost prvega sv. obhajila je s svojim vzornim redom in pobožnim zadržanjem slovenskih otrok napravila na domačine najlepši vtis, kar je posebej povdarjal v pridigi tudi ramoški župnik. Kaj je inventura veste. Kaj se pravi inventarizirati pragozd v Misijonih, pa ne veste. Pragozd je inventariziral v Misijonih g. Saša Stare. Kaj je doživel in videl poroča v obširnem članku v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1954. Divjina in lepota pragozda, čudovite in doslej nam neznane živali in živalice, rastlinstvo in kaj bi Vam še na¬ števali. Saša Stare sam zaključuje svoj članek takole: “že pred tridesetimi leti, po končanih študijah, me je gnala žilica v svet in sem služboval skoro leto dni na solitrarnah v Čilu, prečkal Peru do Cuz- ca in se vozil v slamnatem čolnu po je¬ zeru Titicaca in bil dalj časa tudi v Bo¬ liviji, pa mirno povem, da tako lepih pragozdov kot jih ima Misiones nisem nikjer drugje videl.” Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" VPRAŠANJE: Pred petimi leti sem pripeljal s seboj v Argentino svojega posinovljenea, ki sem ga vzel za svoje¬ ga v beg. taborišču. O posinovitvi ni¬ mam nobene listine. Ali pristojajo po- sinovljencu kake pravice napram meni ter kak-ne pravice in dolžnosti so to po tukajšnjih zakonih? ODGOVOR: V Vašem primeru je predvsem treba ugotoviti, ali je bila po- sinovitev (oziroma posvojitev, t. j. a- dopcija) ustanovljena v pravni obliki. Za veljavnost je odločilen zakon države, v kateri se je posvojitev izvršila. Ker nimate nobene listine, ki bi posvojitev potrjevala, morate najpreje zaprositi tisto oblastvo (sodišče), pred katerim se je posvojitev slovesno izvršila, da Vam pošlje uradni odpravek posvojilne listine. Z dotično listino se boste potem obrnili na Civilni register občine, v kateri sedaj prebivate. Tam se mora namreč posvojitev registrirati, ako naj ELEKTROMEHANIČNO PODJETJE sprejme takoj učenca v starosti 14 do 15 let odnosno s končanim "sexto grado”. Plača po dogovoru. PRIJAVITI SE NA NASLOV SOUETTA Trelles 1365 Capital jakov in v molitvi do Boga so ostali zvesti samim sebi, duhu svojih predni¬ kov. Kri res ni voda in materinščina je Več ko občevalni jezik — izraz naše du¬ hovnosti je. Moram prekiniti. V popotni torbi ni kraja za filozofske knjige in tudi ni ča¬ sa za modrovanje na popotovanjih. A za opazovanje je prilik dovolj. Ponosni smo da so Slovenci v pretež¬ ni večini zelo zadovoljni novonaseljen- ci, ker so prišli do dobrega jela in dela. Mnogi stanujejo že v lastni hiši, otroci se poigravajo na domačem vrtu, čedne sobe krasijo rože lastnih gred, in na mizi puhtijo pridelki lastnega zelnika. Nakateri srkajo mleko svojih krav, za¬ jahajo svoje konje. Drugi zopet brzijo v lastnih avtomobilih skozi prostrana mesta in velikansko deželo. Številni so posestniki zamljišč. Posebno podjetni so samostojni obrtniki, gradbeni podjetni¬ ki, tovarnarji. Na potovanju iz Vzhoda na Zapad -— ali obratno -— se opaža očiten božji blagoslov — osamosvojitev naših ljudi. Drugače bi ne bilo moglo biti tako razveseljivih uspehov v treh ali dveh ali pa v štirih letih. Naši ljudje so marljivi, štedljivi, vzajemni, gosto¬ ljubni. In če se že kdaj naleti na kaj nevšečnega, kar bi se dalo obravnavati pod poglavjem “opravljanje”, na sloven¬ skega lenuha ne naletiš nikjer. Vsemogočni je dne 27. oktobra 1953 poklical k Sebi v boljše življenje v 85 letu starosti ljubljenega moža, očeta, deda in pra¬ deda gospoda JOŽETA MATEK posestnika v Dol. Logatcu K zadnjem počitku so ga položili 29. oktobra 1953 na farnem pokopališču. Dobri Bog mu bodi begat plačnik. Buenos Aires, Del, Logatec, Ljubljana, 17. novembra 1953 Žalujoči ostali bo veljavna tudi v tej državi. Šele po¬ tem bo imela posvojitev pravne učinke tudi po tukajšnjih zakonih. Ako listine iz tuje države ne boste mogli pribaviti in če vztrajate na tem, da naj bo posvojitev veljavna, potem morate izvesti ves postopek, ki je za posvojitev predpisan v tukajšnjem za¬ konu z dne 15.9.1948. Začne se posto¬ pek pred sodiščem, ki je krajevno pri¬ stojno za Vas kot posvojevalca. Predno pa postopek začriete, morate vedeti sle¬ deče, Vi morate biti stari nad 40 let, posvojenec pa mlajši kot 18 let in naj¬ manj za 18 let mlajši od Vas. Ako ste poročeni že več kot 8 let in nimate zakonskih otrok, potem se ne zahteva, da ste stari nad 40 let. Pač pa mora v tem primeru pred sodiščem privoliti tudi Vaša žena v posvojitev. — Za iz¬ vedbo posvojilnega postopka je po zako¬ nu predpisanih še mnogo drugih for¬ malnosti, na katere pa Vas bo opozorilo sodišče o pravem času. — Posvojenec s posvojitvijo stopi v rod¬ binsko skupnost s posvojiteljem, dobi posvojiteljev priimek, a sme obdržati tudi svojega; v primeru Vaše poprej¬ šnje smrti mu pristoja pravica do de¬ dovanja po Vas, četudi ne bi Vi napra¬ vili testamenta. Nasprotno pa Vam ne bi pristojala pravica do delovanja po njen ako bi on umrl pred Vami brez testamenta. Posvojitev v splošnem donaša posvo¬ jencu mnogo pravic napram posvojitelju slednjemu pa skoro same obveznosti. CERKVENI OGLASNIK V Floridi bo v nedeljo, dne 6. decem¬ bra ob 9. uri sv. maša zadušnica za po¬ koj. Franceta žužka. Odbor Družabne pravde vabi k udeležbi članstvo ter pri¬ jatelje in znance pokojnika. OBVFSTILA Družabna pravda sporoča, da bo tudi v prihodnjem letu organizirala daljši iz¬ let. Letos je cilj izleta Mendoza. Izlet bo v pustnih dnevih. Podrobnosti bodo še objavljene. Počitniški oddih! Slovenski hotel "Las Vertientes", postavljen v osrčju cordobskih gora, v okolici Rio Ceballos, Vam nudi domačo hrano, sobe s kopalnico in velik bazen z mine¬ ralno vodo. Rezervirajte si sobe pravočasno! Jose Rodič VILLA COLANCHANGA, La Quebrada — Rio Ceballos, Cordoba RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna soba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires STAVBARSTVO Jože Rus CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL KJE BOSTE PREŽIVELI ZADNJI VEČER LETOŠNJEGA LETA? Na Silvestrovanje Brnštva Slovencev ki bo na SLOVENSKI PRISTAVI v Moronu E T J ROPA Ii CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: 2 kg sladkorja 0.50 kg mlečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. 1.50 kg riža Paket štev. 28. $ 246.- 3 kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK. Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644