NOVEMBER 1 p Vsi svet. 2 8 Ver, dutte 3 N 21. pob. 4 P Karel ) 6 T Caharija 6 8 Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 S Teodor____ 10 N 22. pob. © 11 P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 15 P Leopold 16 3 Otmar 17 N 23. pob. 18 P Odon € 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24. pob. 25 P Katarina 20 T Silv. 27 8 Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk za 12 Din „GE.AS JVAROĐA" LJUBLJANA — NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/i NARODA St. 188 Izhaja vsak dan V Ljubljani v sredo, dne 6. novembra 1935 Današnja številka vsebuje: Naše učitelje izganjajo preko meje Osnutek spremembe uredbe o kmetskih dolgovih Pred sestankom Narodne skupščine Profesor Minev o kulturnem zbližanju z Bolgari Naš izvoz v Francijo Kultura — Sport — Kronika Rokopisov ne vračamo Leto I. udar iz Sudana? Pmdhame z vio opreznoif/® zaradi nevarnosti abesinskega vpada iz zasede — Skrivnostno izmikanje abesinske armade narekuje Italijanom previdno premikanje naprei — Na iugu mir — Gorahei še ni padel brejeli smo: Naše uiiieBie iz-ganšašo preko mesa »Pomakam pero v najtemnejše črnilo, ker se ne bojim, da bi sam padel v črnilnik.« R. V. Emerson. »Domoljub«, glasilo za slovensko ljudstvo, očita med drugim v svoji 41. štev. delu slovenskega učiteljstva (sie. naprednemu), da se je za prejšnjih režimov bavilo z denunciranjem, predvsem duhovnikov, pa tudi drugih oseb. List piše: »In četudi je sedanja vlada ponovno izjavila, da hoče papraviti uredbo o znižanju uradniških plač, stika del učiteljstva še vedno glave ter na nedopusten način zabavlja čez posamezne člane vlade----Komur današnja Jugoslavija ni po volji, naj si poišče za njeno mejo udobnejši kotiček. Zabavljanj, kakršna smo slišali v zadnjem času, mora biti konec«. »Učiteljski tovariš« je ponovno zahteval, da »Domoljub« mesto pavšalnega obtoževanja učiteljev navede stvarne konkretne primere. Odgovora seveda ni. in ga, razumljivo, ni pričakovati. Ali tako pavšalno obtoževanje ne sliči anonimni ovadbi? Pravniki ne delajo velike razlike med anonimnostjo in denuncijacijo__ Prozoren je namen preračunanih anonimnih napadov in obdolžitev na učiteljstvo! Napadati ga in napadati, dokler se mu s sumničenjem in pavšalnimi klevetami ne vzame ugleda v narodu in se s tem ne onemogoči njegov vpliv. Pred odgovorom — malo pojasnila! Niti enemu jugoslovanskemu učitelju gotovo ne prihaja na misel, da bi se boril, bodi s cerkvijo, bodi z duhovščino — katerekoli veroizpovedi. Vera je stvar vesti in o njej kot taki ni bilo govora. Daleč je zadeva od kulturnega boja — čin je le samoobrambnega značaja. Samoobramba pa je stvar, ki Se ji človek ne more odreči, tudi takrat ne, Ce bi to hotel, ker leži ista v naravi — ne samo ljudi, temveč vsega kar obstoja. Učitelji so, kakor drugi uradniški sloji zahtevali, da se uredba o znižanju prejemkov izpremeni. To pravico imajo menda tudi učitelji iz dveh razlogov: a) tudi učitelji imajo pravice državljanov; b) svrha njihove stanovske organizacije, čije pravila so odobrena od pristojne državne oblasti, jim daje to pravico. Torej so bile dane zahtevi učiteljstva za izpremembo uredbe vse moralne in pravne osnove. Končno se pa razvidi upravičenost po iz-Premembi uredbe že iz dejstva, da je prišlo do izpremembe že po enem presecu njenega izdanja. Nič ni jasnejši dokaz, da je bila zahteva popolnoma upravičena kot to dejstvo, kakor je na dnigi strani povsem nejasno, da se radi tega javno izganja učiteljstvo preko državne meje. Stvar pa postaja še zanimivejša, ker je bil »Domoljubov« starejši brat »Slovenec« prvi, in lahko rečemo tudi edini, ki je smel dvigniti svoj glas proti zmanjšanju prejemkov državnemu uradništvu. Po želji gospodov okrog »Domoljuba« bi radi tega nezadovoljni učitelji morali nič baanj in nič več — kot zapustiti svojo državo in iti. kamor jih usmerjajo oči in nosijo noge!!! Mogoče bi to komu prijalo, toda jugoslovansko učiteljstvo tega noče in ne more storiti. Ono je z očmi usmerjeno v to državo in s celim svojim bitjem in žit jem vezano na njo, ki jo ljubi, in na narod, cigar sin je. Zato bo ostalo v tej državi, da bo delilo dobro in zlo z njo; vztrajalo bo, oa bo narodu pri roki, da ga bo vzgojevalo m izobraževalo trdno uverjeno, da bo tudi narod «pregledal, kje so njegovi pravi ori-jatelji. Res je, da je gospoda imela hvaležnejših tem od Pavšalnih izpadov na učiteljstvo. Predvsem so to bili dogodki, ki so vezani na mesec, oktober in november: 9. oktober: Snusni marsejski atentat; 10. oktober: ne-Srečni koroški plebiscit; 17. oktober: tra-gtčna smrt junaškega kraškega sina. Pa e se gospodje slučajno niso spomnili teh tvari, tedaj bi vsaj lahko poučiti svojega ^tscanskega bratca, ki piše v »Hrvatski traži«, da je bil Grgur Ninski »sovražnik t’Plita«, »Moralačka pošast i spaka« in da ,.e »izmišljen od masonerije«. Lahko bi mu se?li, naj ne piše teh bogokletstev, ki one-3sčajo spomin vsega našega naroda — ne ®lede na vero. Lahko bi priporočili na pri-i;t.r neki organizaciji, katere člani po ve-, m večini niso duhovniki — a so pod nji-Pr bi vplivom — da odstrani iz svojih gJtvil neokusni in nesodobni člen, ki nala-o^.rianom-iaikom obvezo, tla za v«ako ce”0 Vez"5'’0 napade na duhovnike. Taka ob-m-J* ae Protivi zdravi logiki, ker se z nio Poveduje tudi najpravičnejša kritika in Pariz, 5. novembra. Agencija Havas je objavila naslednje poročilo o včerajšnjih operacijah v Tigri: Prodiranje italijanske vojske se je nadaljevalo. Abesinci se nikjer niso spustili v boj. Pri ofenzivi sodeluje 180.000 italijanskih vojakov, fašističnih miličnikov in askarov. Italijani prodirajo kljub vsemu z veliko težavo, ker vlada nad vso deželo strašna vročina in se ozračje ohladi le proti večeru, ko prične močno deževati. Vojska je prodirala z vso previdnostjo. Italijani se zavarujejo na vse strani in zlasti se čuvajo zasede. Iz Addis-Abebe je agencija prejela poročilo, da ras Sejnin in ras Kasa vrhovnemu poveljstvu abesinske vojske še nista poslala nikakih informacij o novi italijanski ofenzivi. Na južni fronti se je italijansko prodiranje skoro docela ustavilo. V soboto so italijanska letala izvršila doslej največji letalski napad na Gorahej. Ubitih in ranjenih je bilo 150 abesinskih vojakov. Števila žrtev civilnega prebivalstva pa doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Iz Goraheja ni nikakih vesti. Italijanska letala so na svojih izvidniških poletih prodrla do Diredave. Bivši abesinski poslanik v Parizu Tekle Ha-variate je medtem prispel v Addis-Abebo in ga je cesar sprejel v avdijenco, ki je trajala celi dve uri. Poslanik mu je poročal o angleški akciji ter mu je nasvetoval, naj razpiše notranje posojilo. Reuterjevo poročilo London, 5. novembra, n. O včerajšnjih operacijah v Tigri je izdala agencija Reuter naslednje poročilo: Na fronti, ki se je razširila na več ko 100 km, so Italijani polagoma napredovali proti jugu. Neke italijanske prednje straže so že obkolile Makalo. Letala so 50 km južno od Mukale izsledila velike oddelke Abesincev, ki jih je okrog 10.000 in ki naglo korakajo proti Makali. Italijani so mnenja, da so ti oddelki prispeli prepozno Pa tudi če bi ta vojska pravočasno prispela v Makalo, bi ne mogla braniti mesta pred italijansko vojsko, ki je v premoči. Zlasti pa bi se zaman borili proti letalom. V ostalem Italijani pri svojem dosedanjem prodiranju niso naleteli na nikak odpor. Letala so ponekod z bombami napadla abesinske oddelke, askari pa so imeli le malo opravka z abesinskimi stražami. , Iz Addis-Abebe je agencija prejela vest, da nameravajo Abesinci braniti Makalo z vso odločnostjo. Vsekakor se jim bo ras Sejnin uprl z vsemi svojimi salami. Italijani prodirajo v treh kolonah proti jugozapadu. Desno krilo je že naletelo na manjše oddelke, ki pripadajo vojski rasa Kase. Iz Ogadena ni nikakih vesti. Italijanska vojska je na tej fronti očividn» ustavila svojo ofenzivo. London, 5. novembra., n. Reuter poroča iz Asmare: Uradno javljajo, da se je italijanski napad za nekaj časa ustavil, da se med tein zgrade prometne zveze. Zastoj v blatu Rim, 5. novembra. AA. Po službenih poročilih je brigada askarov pod poveljstvom generala V kratkem izide v slovenskem prevodu epoHalna knjigra Abesintla Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 50*—; vez. Din 40’—• Naroča se nri založbi „Dom", Ljubljana se gotovi ljudje v narodu proglašajo za nezmotljive in nedotakljive. Nedotakljivosti ne .morejo zahtevati za sebe učitelji, a z vso pravico smejo zahtevati kot prvi pogoj moralne kritike poštenost, da se jih ne blati pavšalno, temveč se pri obdolžitvah navajajo konkretni slučaji. Globoko smo prepričani, da bo take slučaje obsodila tudi ve ina učiteljstva sama. brez dvoma pa je. da jih bo obsodila njihova organizacija JUU, ki je v preteklih režimih samozavestno in odločno pokazala, da ima hrbtenico in, da so ji etične osnove prve pri vsem njenem delu. Gornje teme bi odgovarjale v večji meri krščanski in obči človeški morali, da jih je tre tiral »Domoljub«; glede izpadov na učiteljstvo pa naj pomni, da je — hvala Bogu — doba inkvizicije že davno minila. R. N. Dalmazza zavzela neke vasi v okolici Masobue. Oddelki pod poveljstvom Mariottija, ki prodirajo zelo naglo, so prodrli do vasi, ki so 50 km oddaljene od Makale. Kolona generala Santinija je vzpostavila zvezo z armadnim zborom generala Pirzia Birolija, ki prodira proti Aguli. Od Agule bodo Italijani po kratkem presledku udarili na Makalo. Italijani imajo velike težave spričo deževja, ki je tako namočil« zemljo, da je vsa močvirnata. 1’onekod so se morali ustaviti, ker niso mogli preko blata. Gorahej Se ni padel Pariz, 5. novembra. Havas poroča iz Addis-Abebe? Po vesteh iz Hararja se abesinske čete še zmerom nahajajo v Goraheju, ki je zelo Irpel od italijanskega obstreljevanja. Po vesteh od istolam so prodrle majhne abesinske skupine v italijanske vrste severno-vzhodno od Dola in skušale tako ovirati gibanje levega krila italijanskih čet. V pokrajini Oga- Ženeva, 5. novembra. w. Generalno tajništvo DN je poslalo vsem državam, ki so članice DN in ki SO zastopane v odboru za koordinacijo _ sankcij, naslednje obvestilo: Na predloge glede sankcij št. L 2. 3. 4 in 5 so do 2. novembra 1935 odgovorile naslednje države:. Afganistan. Južna Afrika. Argentina. -Avstralija. Belgija, BoKviia,' Velika- Britanija, Bolgarija,, Čile, Kitajska. Kolumbija. Kuba, Danska. : Ekvador. ' Španija,' Eštbnska. Tinska. Francija. Grčija, Guatemala, Haiti, Honduras, Indija, Irak, Iran, Irska, Letonija. Liberija, Litva. Mehika, Norveška. Nova Zelandija, - Panama, Nizozemska. Potiska, Portugalska, •Romunija. Salvador. .Siam. švedska, Švica; Češkoslovaška, Turčija, Rusija in Jugoslavija. Kanada. Luksemburg in Peru še niso odgovorile ria predlog št. 5, Nikaragua in Venezuela sta sporočili, da še proučujeta predloge št. 3. 4 in 5.'Urugvajska vlada je izjavila, da proučuje.predlog št. 5. Vlada republiko San Domingo pa je javila, da proučuje vseh pet predlogov. Paragvajska vlada je sporočila, da se ji ne zdi primerno, da bi takoj izdala vse sankcijske odredbe. Švica v precepa zaradi sankcij Ženeva. 5. novembra. \v. Švicarska zvezna vlada je danes ponovno potrdila svojo izjavo o nevtralnosti, ki je po umnem mnenju za Švico nujna, ker je tranzitna država. Švicarska vlada se s tem sicer noče izogniti izvajanju koiektiv- LONDON, 5. novembra, n. Angleška vlačiti je poslala vladam v Madridu, Atenah in Tirani posebno noto, v kateri zahteva, naj stavijo angleškemu vojnemu brodovju va razpolago nekaj luk za primer, da bi moralo priti do praktičnega izvajanja 3. točke lit. člena paleta DN. Po mneju agencije Reuter nota sploh ni bila potrebna, ker so omenjene tri države. že po paletu dolžne v primeru potrebe praktično izvršiti sklepe DN. Dve novi flotilji rušilcev London, 5. novembra, n. ■»Daily Telegraph« poroča, da je vrhovno poveljstvo vojne mornarice v poslednjih tednih sestavilo dve novi flotilji rušilcev, ki naj bi nadomestili peto ?n šesto flotiljo rušilcev, ki so ju poslali v Sredozemski bazen. Gibanje brodovja Part JSaicl, 5. novembra. AA. V Port Said je priplula iz haifskih voda angleška križarka Aya.x. Pariz, 5. novembra. Havas poroča, iz Londona : V poučenih krogih izjavljajo, da ni prihod italijanskih pomorskih izvedencev v zvezi z morebitnim umikom britanskih vojnih ladij iz Sredozemskega morja. Italijanski izvedenci so prišli le zaradi izmenjave misli glede priprav za decembrsko pomorsko konferenco. London. 5. novembra, n. Današnji »Times« vztraja pri tem, da je italijanski poslanik v Kairu Chigi protestiral pri predsedniku egiptske denn so abesinske čete dobile znatna ojačenja, zlasti mnogo streliva. Italijanska letala še zmerom obstreljujejo Gorahej. Intervencija iz Sudana! Berlin, 5. novembra. AA. »Völkischer Beobachter« priobčuje poročilo svojega dopisnika na tigrejskem bojišču, v katerem pravi, da nameravajo angleški vojaški krogi v Addis-Abebi predlagati angleški vladi, naj bi odredila angleško intervencijo iz Sudana. Ta intervencija naj bi se polastila pokrajine Gondar, kjer leži jezero Tana. To naj se zgodi za primer, da se mu Italijani približajo, čim bodo prekoračili reko Setito. Angleški vojni ataše v Addis-Abebi Addis-Abeba, 5. novembra. AA. Angleški vojni ataše major Holt in njegov pomočnik kapetan Taylor sta prispela v Addis-Abebo. nili sankcij, vendar skuša hkratu zadovoljiti neke švicarske kroge, med katerimi je zavladalo veliko nerazpoloženje proti sankcijam Vladni listi zagovarjajo zadržanje švicarskih delegatov v Ženevi, opozicijski pa z močnimi argumenti kritizirajo vlado, ki se skuša baje otresti obvez, ki jih' je večina'evropskih"držav : sprejela. SoIo'Siio sodijo, da hbdo glede na takšna različna mišljenja nastale neke spremembe v švicarski notranji in zunanji politiki. Hoare odklanja reformo DN London. 5, novembra, n. -Zunanji minister sir Samuel Hoare je . imel suoče v predmestju Chelsei govor, v katerem se je dotaknil poročila lista Daily Hcrald« o načrti!) za reorganizacijo DN. V zvezi s to vestjo je Daily Herald: zanisal, da je angleška vlada sombrala razpoloženje drugih držav o tem vprašanju in da bi Po tem načrtu bilo treba črtati sankcije iz j)ak-ta DN. Sir Hoare je izjavil, da v vseh teh trditvah ne drži nobena beseda. Vlada sploh ni proučevala vprašanja reforme DN in tudi ni sondirala terena nri drugih narodih glede tega vprašanja. Glede fantastičnih trditev, da je vlada sklenila vzeti DN niegovo pravico do prisilnih ukrepov, se da odgovoriti samo. da sta Eden in on že nekaj tednov delala na to. da se DN okrepi, da bi njegova kolektivna akcija v praksi uspela, ne pa nasprotno. vlade Nesimo paši proli sklepu egiptske vlade, da bo pri sankcijah sodelovala Poslanik Chigi je opozoril egiptskega ministrskega predsednika, da Italija ne bo mogla pozabiti stališča, ki ga je zavzel Egipt v tem zanjo tako resnem času. G&mbösov položaj omajan Budimpešta, 5. novembra, d. Izide nadomestnih volitev v madjarsko spodnjo zbornico poli-. Učni krogi še vedno živahno ko-mentirajo. Po uradnih poročilih je pri nadomestnih volitvah v Budimpešti dobila vladna stranka 30"/o manj glasov, kakor pri volitvah aprila meseca. Vlada je dobila četrtino odanih glasov, opozicija pa tri četrtine. Omeniti je treba tudi vest, ki se že delj časa pojavlja, da bo Gömbös v kratkem padel, čeprav izvirajo ta poročila iz resnih virov, so za zdaj še prenagljena. Vsekakor pa je položaj Gömhösove vlade prav resno omajan. Iz zunanjepolitičnih razlogov pa vladne izpremembe še ne ho tako hitro. Pravkar objavljeno poročilo o insolvencab \ oktobru je napravilo v političnih krogih mučen Vtis. Iz poročila izhaja, da je število insolvenc na Madjarskem naglo naraslo. Oktobra meseca ie 60 tvrdk ustavilo plačila, meseca septembra jih je bilo 42. oktobra lanskega leta pa 47. Kako to je odločile članice DN? Plebiscit za sankcije in proti niim Kai mimawUa Nota Soanrč, Grčiji in Albaniji, da ji stavijo na raznolacjo nekaj luk Prva tramvajska vožnia iz Beograda v Zemun Beograd, 5. novembra. Danes ob 11 je zvozil prvi tramvaj na progi Beograd—Zemun. Tramvajski voz je bil okrašen z zelenjem in zastavami. V prvem vozu so se odpeljali odposlanec Nj. Vel. kralja kapetan prve klase Nikola Pavlic, predsednik mestnega sveta g. Vlada Ilič s svetovalci mesta Beograda in povabljenimi gosti. V Zemunu je prvi tramvaj sprejela velika množica ljudi z vojaško godbo. Predsednik mestnega sveta g. Vlada Ilič je imel ob tej priliki tale govor: »Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! Gospodje ministri! Gospoda! Na današnji dan pred 17 leti je prvi oddelek junaške vojske jugoslovanskega Piemonta vkorakal v to lepo in s tradicijami bogato jugoslovansko mesto, da svojim bratom proglasi nacionalno svobodo. Ta dan se je izpolnil sen vseh Beograjčanov in vseh Zemuncev. Zemunci in Beograjčani so bili do tega dne s svojimi srci tako blizu, toda razdeljeni v dve državi so morali vendar živeti kot dve mesti vsako posebno življenje. Gledali smo drug drugega s pobočja Bežanij-ske. Kose in Kalemegdana in koprneče čakali trenutka svobode in zedinjenja Jugoslovanov, trenutka, ko se bosta Beograd in Zemun objela. Kako smo mi Beograjčani in Zemunci eno, je najboljši dokaz to, da so vzlic vsem zaprekam tudi v času, ko nas je krivica razdvajala, obstajale intimne in gospodarske zveze med Beogradom in Zemunom. Pred zedinjenjem sta bratstvo in gospodarska skupnost Zemuna in Beograda zahtevali tisto, kar se je pod vodstvom slavnih Karadjordjevičev tudi izpolnilo. Kako so bili Zemunci in Beograjčani zmerom blizu drug drugemu, se je moglo čutiti še tedaj, ko so najuglednejši Zemunčani prihiteli s posojilom 100.000 grošev na pomoč nesmrtnemu vodji Karadjordju, da je napravil vstajo in osvobodil Beograd ter tako postavil temelj današnji veličastni zgradbi jugoslovanske države. Z božjo pomočjo in prizadevanjem našega naroda se je izpolnil neizprosni zakon pravice in so padle meje, ki so delile Zemun od Beograda. Da se bo naša prestolica še trdneje združila s Sremom in Bačko, smo zgradili veliki most, ki je mojstrovina sodobne tehnike, most kralja Aleksandra I. Zedinitelja (vsi vzkliknejo: Slava mu!) čigar zamisel je bila, da se ta most zgradi. Mi smo danes prišli čez ta most našega velikega kralja s tramvajem, ki bo še bolj razvil gospodarske zveze Beograda in Zemuna, ali da bolje povemo, potrdil bratsko in gospodarsko skupnost Beograda in Zemuna. Ko danes izročam v promet novo tramvajsko progo, vas, gospodje in bratje Zemunci, prosim, da naj v vas večno živi spomin na osvoboditeljski dan pred 17 leti. Naj živi misel jugoslovanskega kralja Zedinitelja! Naj živi naš vzvišeni kralj Peter II.! (Živel!) Naj bo v srečo bratom Zemuncem!« Kaj ftirävi gospa Ivanka k temu? Prav res je nespametno kaznovati takega revčka, če se zamaže. Zakaj pa imamo terpentinovo milo Zlatorog? Njegova obilna, gosta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje. In perilo je zopet kakor novo, snežno belo in duhteče. f|/© fwpf KÜ Pred sestankom Narodne skupštine U @re&tolki postala politično žii/lienie vse živahnejše Vsi Muhi poslancev marljivo seielo Beograd, 5. novembra. V teku današnjega dneva je prispelo v Beograd več narodnih poslancev in pričakuje se skorajšnje sklicanje skupščine. Tudi senatorji, zlasti oni, ki pripadajo JNS, se mudijo v Beogradu že dva dni. Danes so vsi klubi nadaljevali s svojimi sejami, ki so se pričele včeraj. V parlamentu je opaziti čimdalje večjo živahnost, poslanci se sestajajo v klubih in živahno debatirajo o političnem položaju. Danes je bilo opaziti več sestankov eminentnih voditeljev kluba JRZ ter klubov, ki pripadajo parlamentarni opoziciji. V teku popoldneva se je mudil v skupščini tudi bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič in bivši minister Popovič. Oba sta imela dalj- še sestanke in razgovore z vidnejšimi narodnimi poslanci. Klubski odbor JRZ je imel sejo pod predsedstvom Dragiče Cvetkoviča, ki je pozval vse poslance kluba JRZ, da ostanejo še nadalje v Beogradu z naročilom, da se udeleže odborove seje jutri popoldne ob 17. Poleg čisto političnih vprašanj se bodo na seji obravnavali tudi drugi predlogi, zlasti zakonski predlog o izpremembi obstoječe uredbe o kmečkih dolgovih, ki ga je izdelal bivši minister dr. Marko Kožulj. Dr. Kožulj sam sicer ni član JRZ, vendar je izjavil, da bo sedanjo vlado podpiral. Danes popoldne je bila tudi seja izvršnega Osnutek izpremembe uredbe o kmet-$kih dolgovih Izplačila upnikom v obveznicah bo alimentirala država Dolžniki bodo odplačevali dolgove v daljših obrokih Inkasant davčne uprave Beograd, 5. novembra. Klub poslancev JRZ je s sodelovanjem dr. Marka Kožula sestavil nov osnutek uredbe o kmetskih dolgovih, iz katerega posnemamo najvažnejša določila, kakor jih je skiciral sam avtor dr. Marko Kožuh Po novem osnutku bi se morala osnova raz-dolžilve kmeta povsem spremeniti. Rešitev tega problema po dosedanjih metodah odplačevanja — pa naj bi bili plačilni roki kakršnikoli — ne zadovoljuje niti dolžnikov niti upnikov. Zato predlaga osnutek, da država sama prevzame vlogo plačnika za regulacijo dolgov zaščitenih kmetov. Država bi morala upnikom takoj izplačali njihove terjatve nasproti kmečkim dolžnikom, potem pa bi v odrejenih plačilnih rokih pobirala od zadolženih kmetov odplačilne kvote. Na la način bi upniki takoj prejeli to, kar jim gre, dolžnikom pa bi bilo omogočeno, da dobijo nove kredite, ki jih v sedanjem stanju nimajo, obenem pa bi bilo znatno olajšano reguliranje njihovih dosedanjih dolgov. Država plačnik — plačilno sredstvo obveznice Razumljivo je, da se izplačila upnikom ne bodo mogla dali v gotovini, ker država za to nima sredstev in tudi ni verjetno, da bi dobila večje zunanje posojilo. Je pa tudi malo verjetno, da bi v to svrho uspelo kakršnokoli notranje prisilno posojilo. Izplačila kmečkih dolgov bi se enostavno izvršila z emisijo državnih obveznic, ki hi se dajale na račun izplačila upnikom, analogno obveznicam vojne škode. Te obveznice hi se glasile na nominalnih Din 100, 500, 1000, eventualno 5000 in 10.000. Izplačilo v obveznicah hi se izvršilo v celoti. Točen znesek vsake terjatve bi bilo potrebno tfoduijsko ugotovili po hitrem in enostavnem postopku. Tak postopek bi istočasno nudil tudi vse potrebne garancije sigurnosti tako v interesu upnika, kakor tudi dolžnika. Te obveznice bi se obrestovale po relativno zelo nizki obrestni meri, n. pr. 1 % ali 1’A % na leto. Na ta način bi se omogočila širša uporaba teh papirjev in dosegel stalni tečaj na borzah. Relativna stalnost tečaja bi se pojačala tudi s tem, kor bi se amortizacija teh obveznic izvršila z odkupom na borzi, za kar bi skrbela država, ki bi v to svrho letno votirala enake zneske. Glavna korist za upnike po tem načinu odplačevanja bi bila v tem, ker bi na ta način država zajamčila tem obveznicam prvenstvo y lombardiranju pri državnih in od države privilegiranih državnih zavodih. To prvenstvo bi upnikom nudilo možnost, da hi z lonibardira-njem prišli do gotovine, na katero imajo vso pravico in ki jo tako težko pričakujejo. Na ta način bi se obtok denarja znatno pojačal, ker bi oni, ki edini alimentirajo la obtok, trgovci in banke, ki so tudi v glavnem upniki zaščitenih kmetov, mogli ponovno razpolagati z večjimi količinami gotovine, kar bi imelo* za posledico ne samo, da bi se znatno poživilo gospodarstvo, kateremu bi se prilila nova denarna sredstva in ž njimi možnost novih kreditov, pač pa tudi v tem, ker bi se na ta način vrnile v denarni promet velike količine tezavriranega denarja. To bi vsekakor znatno doprineslo k omiljenju finančne krize in okrepilo vso 0110 borbo proti splošni gospodarski, posebno pa agrarni krizi. Hipotekarna jamstva Da bi država zajamčila svoje kredite nasproti zadolženim kmetom, bi se hipotekarno vknjižila na njihovo nepremično premoženje. Da bi se preprečila vsaka možnost zlorabe, bi moral biti vrstni red hipoteke določen onega dne leta 19il2., ko je bila uzakonjena zaščita kmetov. Državna hipoteka bi torej imela prvenstvo pred vsemi drugimi hipotekami, ki so bile vknjižene po tem dnevu. Dolžniki bi odplačevali svoj dolg državi v kolikor mogoče dolgem plačilnem roku. Ta rok pa ne bi mogel biti enak za vse zaščitene dolžnike. V tem pogledu bi bilo treba razlikovati dolžnike po zneskih, ki jih je za njih država izplačala nasproti vrednosti njihove imovine, posebno pa nasproti rentabilnosti njihovega nepremičnega premoženja. To bi seveda moral urediti zakon, ki bi moral v splošnem upoštevali gospodarske, socialne in tudi politične prilike v državi in posebne prilike v posameznih krajih. Odplačevanje bi se vršilo vzajemno s plačili ostalih državnih dajatev s pomočjo davčnih uprav. Razumljivo je, da v času sedanje gospodarske krize ni misliti na to, da bi ta odplačila zadostovala za amortizacijsko službo. V kolikor bi odplačila ne zadostovala, bi krila država primanjkljaj iz čistega dobička državnih gospodarskih ustanov. Taki čisti dobički pri zdravi finančni politiki itak ne bi smeli služiti za kritje tekočih državnih izdatkov, pač pa so namenjeni v prvi vrsti, da služijo državi za izvršitev izvesti! ih državnih nalog, ki so v interesu vseh državljanov. Oporoka dr. Marinkoviča Beograd, 5. nov. h. Danes je bila pri sre-skem sodišču v Beogradu odprta oporoka bivšega predsednika vlade in dolgoletnega zunanjega ministra pokojnega dr. Vojn Marmko-viča. Voja Marinkovič je postavil za svojo glavno dedinjo svojo soprogo. V oporoki prosi vse svoje kolege, ki so imeli v življenju z njim posla, naj mu oprostijo, če jim je kdaj nehote in nevede storil kako krivico. Obvestilo izvoznikom Beograd, 5. novembra. AA. Obvestilo našim izvoznikom: Albansko ministrstvo za narodno gospodarstvo nujno pripravlja zakon o svobodnem uvozu pšenice. Letošnja letina tobaka Beograd, 5. novembra, h. Letošnja letina tobaka je znašala okrog 11 milijonov kg. Mo- nopolska uprava trdi, da je bila letošnja letina znatno večja od lanske. Dohodki tobaka so dali monopolski upravi letos 609,708.517 Din, med tem ko so bili dohodki lanskega leta 585,457.102 Din. Osebne vesti Beograd, 5. novembra, b. Za nadzornika jetničarjev pri okrožnem sodišču v Ljubljani je postavljen Anton čamernik, za nadzornika jetničarjev pri okrož. sodišču v Mariboru pa Valter Sand. Odlikovanje konzula Beograd, 5. novembra. A A. V imenu N j. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog trgovinskega ministra je odlikovan z redom sv. Save tretje stopnje Ujejama Kantare, častni konzul kraljevine Jugoslavije v Osaki (Japonska). Položai v Greiii po plebiscitu Atene, 5. nov. Atenska agencija poroča, da je bilo včeraj na trgu konstitucije v Alenah veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem je regent in ministrski predsednik general Kon-dilis čestital grškemu narodu in mu izrazil zahvalo vlade za njegovo odločitev pri nedeljskem plebiscitu. Kondilis je poudaril, da je vlada poskrbela, da se je narod popolnoma svobodno odločil o nadaljnji obliki vladavine. Opozoril je nato, da so nasprotniki monarhije s svojimi spletkami šli celo tako daleč, da so se obrnili na Nj. Vel. kralja in zahtevali od njega, da se ne vrne v domovino. Plebiscit pa, pri katerem se ie grški narod s tako velikansko večino odločil za monarhijo, pomeni poziv kralju, da se vrne. Kondilis je nato pozval nasprotnike monarhije, naj spoštujejo legitimno voljo naroda in naj ne ovirajo vlade pri delu za obnovo države. Vlada se zaveda svoje odgovornosti in ne bo dopustila, da bi jo kdorkoli ustavljal na njeni poti. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da je vlada ponosna na zadržanje celokupnega grškega naroda. Vlada je sklenila poslati kralju Juriju naproti križarko »tleli«, na kateri bo plapolala zastava vrhovnega poveljnika brodovja. Križarko bosta na tej vožnji spremljala rušilca »Kon-duriotis« in »Hidra«. Kakor kaže, se bo kralj Jurij vkrcal na križarko »Helk v Brindisiju, vse grško brodovje mu pa pojde naproti v Korintskem prelivu. Tam bo kralja sprejel tudi mornariški minister s elani vlade. , .. x Podrobnosti o sprejemu kralja Jurija se niso dokončno določene. Program svečanosti izdeluje poseben odbor. Delegacija, ki bo kralja pozdravila v Londonu, odpotuje na Angleško drevi ali pa jutri. Položaj po plebiscitu Po splošnem vtisu političnih krogov se notranji položai do prihoda kralja Jurija II. ne bo iz-premenil. Vlada za zdaj sploh ne misli na razpust parlamenta. Predsednik vlade upa, da n*u bo kralj poveril mandat za sestavo nove v*ai e in da mu bo razen tega dal še mandat za rax.' pust parlamenta, če bi odklonil zaupnico vla« i-Toda ne glede na stališče parlamenta dovtade. pravijo, misli Kondilis. da ne gre podaljševati življenje sedanjemu parlamentu in «la so emi-prej potrebne nove volitve. Po poročilih iz poučenega vira se republikanske stranke, ki so obstanite do plebiscita, ne samo ne morejo več prikazali na političnem prizorišču, temveč so avtomatsko stopile izven zakona in se smatrajo kot dokončno razpuščene. Po istih poročilih ne bo za ponovno delovanje teh strank zadoščalo samo njihovo absolutno priznanje izpremembe režima, temveč bo ne-obhodno potrebno, da se njihovi programi pri-kroje okoliščinam, ustvarjenim s suvereno voljo grškega naroda. Politični programi, ki se ne bodo prilagodili novim direktivam, izrazemm s predvčerajšnjim glasovanjem, sploh ue bodo mogli pred narod. odbora JRZ, ki so ji prisostvovali predsednik Aca Stanojevič in predsednik vlade dr. Stoja-dinovič, dr. Korošec, dr. Behnien, Dragiša Cvetkovič in še nekateri izmed ministrov. Na seji se je razpravljalo o podrobni organizaciji stranke in o političnem položaju. Beograd, 5. novembra, b. Danes popoldne je bila v prostorih Narodne skupščine seja Jugoslovanskega neodvisnega kluba, ki so ji prisostvovali tudi nekateri senatorji, voditelji takozvane pohorske akcije. Na tej seji se je nadaljeval razgovor o političnem položaju. Predsedoval je predsednik poslanec Milan Božič. Na seji so bili sprejeti klubski statuti. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tet. 2730 Ne zamudite, samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri prekrasni, nejKizabni velefilm melodij Oskarja Straussa Posredni! valček Svetišta« Petrovič. Camilla Hom v glavnih vlogah Kot dodatek najnovejši zvočni tednik Benešov ekspoze Praga, 5. novembra. ČTK poroča: Zunanji minister dr. Beneš je dal danes pred poslansko zbornico in senatom ekspoze, v katerem je v glavnih črtah orisal najvažnejše mednarodne dogodke, ki so se odigrali v teku tega leta. Minister dr. Beneš je dejal, da Češkoslovaška kakor vsa Mala antanta ostane pristaš sklenitve donavskega pakta, izpopolnjenega s konvencijami o vzajemni pomoči. Titulescu se vrača Budimpešta, 5. nevemlrra. AA. Snoči se je na vožnji v Bukarešto ustavil za dve ur; v Budimpešti romunski zunanji minister Titulescu, ki se vrača iz Ženeve. V Budimpešti je počakal zvezo z Bukarešto. Titulescu se je ti dve uri pomudil v razgovoru z jugoslovanskim poslanikom v Budimpešti dr. Vukčevičem, ki je romunskega zunanjega ministra sprejel na postaji. Demonstracija v mariborskem gledališču Maribor, 5. nov. h. Pri nocojšnji predstavi Wernerjeve komedije Medvedji ples« le Pindo pred pričetkom predstave do mučnega incidenta. Ko se je dvignil zastor, je v »eki lovu vstal neki akademik in začel čitati resolucijo, ki ostro obsoja delovanje upravnika dl. Brenčiča, ter umetniško vodstvo gledališkega režiserja .lože Koviča. V imenu mariborske mladine se je najodločneje zavzel za igiaice Maks hurjarn ki je bil radi nekega spora z upravnikom pred par dnevi odpuščen. Ko je bila resoluciia pre-čilana so se zbrali na odru vsi igralci in višji režiser Jože Kovič je povedal občinstvu, da ho vodstvo gledališča odgovorilo oa resolucijo v časopisih. Potem se je predstava pričela v redu- Kino Sloga Jutri! ■ Po prekrasnem romanu F. Dostojevskega Fritz Kortner Ana Sten Vremenska napoved Novi sad: Oblačno po vsej kraljevini, v Primorju, na severozapadu in jug°v.zt .|a> države. Temperatura se je nekoliko dvig1 Jaša Tomič — 3, Mostar 19. , nad3' Dunajska napoved: Pretežne oblačno s P* vinami. Mesto Gainsborough v Angliji ima cerkev, v kateri je tudi — 'zvočni kino. Po maši predvajajo primerne filme za vernike. — Slika kaže zvočni filmski aparat v cerkvi Vesli iz Italije Industrijsko delavstvo in podporna akcija. Pokrajinsko udruženje industrijskega delavstva na Goriškem je te dni izročilo federacijskemu tajništvu vsoto 30.667 lir, namenjenih za podporno akcijo, če se k temu prištejejo še prejšnja vplačila, imamo vsega skupaj 70.667 lir, ki jih je industrij sko delavstvo tekom leta zbralo za podporno akcijo. Vojne sirote in njih dote. Dne 4. t. m., ha praznik zmage, je izredni komisar za si-rotinsko skrbstvo odredil, da se takoj izplačajo dote po 500 lir vojnim sirotam, ki so se do tega dne poročile. V prvem turnusu pridejo do plačila med drugimi: Bratina Stanislava iz Ajdovščine, Goljevšče’: Pavla iz Kanala, Štravs Marija iz Cerkne i, Štolfa Evgenija iz Komna. Mavrič An unija iz Dolenj v Brdih. Jelerčič Štefanija iz Grgar ja. Kogoj Marija iz Gorice, Žižmond Marija iz Mirnega, Koršič Estera iz Dornberga, Stepančič Štefanija iz Opatjega sela, Cotič Rozalija iz Opatjega sela, Fornazarič Marija iz Šempasa. Španič Flora iz Kojskega, Mohorič Ana iz Vipave, Trček Marija s Cola, Bizjak Gizela iz Ajdovščine, Perše Metoda iz Kanala, Furlan Emilija iz Komna, Humar Kristina iz Grgarja, Lapajne Manja iz Idrije, Kovič Terezija iz Mirnega, rKavčič Marija iz Dornberga, Žigon Bogo biira iz Renč. V prvi polovici meseca decembra dobe izplačano doto po 500 lir naslednje novoporočenke: Vidic Pavla in Črnigoj Viktorija v Ajdovščini. Kuntih Olga v Breginju, Murovec Štefanija iz Kala nad Kanalom, Pirnat Albina iz Kanala, Balič Bogoslava iz Gorice. Žgur Viktorija iz Šentvida, Flajs Ljudmila iz Soče. Lužnik Karolina iz Tolmina, Curk Albina iz Vipave. — Prošnje za pomoč v delavskem okrožju še niso rešene, pomoč v obleki in živilih pride še ta mesec v mejah možnosti, kolikor pač komisariat ž njimi razpolaga. Prošnje tistih, kj do 4. t. m. niso še izpolnile 21. leto starosti... se niso mogle vzeti v poštev. Otročja igra. V Bovcu sta se igrala brat-ca 'Josip in Klavdij Gruden, prvi star 2, cil’uSi pa 5 let, in sicer kar v hiši okrog °gnjišča. če gori na ognjišču ogenj in se y loncih kaj kuha, postane takšna igra za tako majhna otroka lahko zelo nevarna. Res sta zvrnila nase lonec vrele vode in se ž njo oba hudo opekla po rokah in po obrazu. V bolnišnici so jima ugotovili opekline druge stopnje. Javna dela na Goriškem. Deželni tehnič-ui urad je predložil več važnih načrtov, in si 'er 10 vodnih načrtov druge kategorije za skupno 1.049.000 lir in 3 načrte za vodna dela tretje kategorije za 135.000 lir ter tri načrte za gozdno-vodna dela za 100.340 lir. Projektirani sta tudi 2 stavbni deli za 1,328.970 lir ter 7 vojaških cest, ki bodo «tale skupno 8,231.500 lir. Vseh nameravanih javnih del, za katera so načrti predložni že v preteklem letu. je 34 in znašajo Preračunani stroški 10,875.416 lir. K temu bi bilo treba prišteti še velik in zanimiv načrt za regulacijo Verse v Furlaniji, ki bi ^ala nad milijon lir ter regulacijo sotočja v®r.a in Soče. Vpoštet je že načrt za popra-sedai m°derno ureditev goriškega gradu, ki nro,.'l razpada in zahteva zelo skrbnega ,Van:ia. Med cestami, ki se bodo po-v -aSu Mi nanovo uredile, sta najvažnejši F-ir,r,iniuesti v Trenti Pod Triglavom in v Kanomlji. Pod Idrij0 Kr^l^e knal past Anton Pipan iz Ri- ‘ t blizu od tam in b°S ve zakaj n kako padel v prepad ob cesti in si zlo- rA v Kobaridu. Z 6?a ÄtÄ ri . Telefonska govorilnica j,!?01?1 1- t. m. je nastopila v Kobaridu“važ“ izprememba. Telefonsko centralo in ž ^Jb združeno javno govorilnico so prenesli ve zakaj — s prostorov poštnega »Ari ’ kier J« bila dotedaj, v kavarno n* na trku Vittorio Veneto. so „ ~maksimalne cene. Z dnem 3. t. m. sirnih« oriskem. st°Piic v veljavo nove mak-secn iie cene> se od cen v prejšnjem me-Vt, neznatno razlikujejo. iJudemK?1 v Trnovskem gozdu sta bila po ličnik? b°i.aas karabmerji in gozdnimi mi- in Ivin m a f?1V^ lovca Leopold Pavlin -^an Bončina iz Trnovega. Prof. Minev zbllianlu V Zagreb je prispel predvčerajšnjim odlični bolgarski učenjak univ. profesor v Sofiji in podpredsednik »Zveze bolgarskih Junakov« dr. Mihail Cvetkov Minev. Na zagrebškem kolodvoru so pričakovali visokega gosta podban dr. Stevan Hadži, podstarosta Saveza SKJ br. G jura Paunkovič, starosta zagrebške sokolske župe br. dr. Oton Gavrančič, stari sokolski borec univ. prof. br. dr. Lazar Popovič in urednik Sokol. Glasnika iz Ljubljane br. Stjepan Celar. Z dr. Minevem sta prispela v Zagreb tudi njegova soproga in prosektor dr. Josip Drexel. Slovanska sokolska armada Dr. Minev je na vprašanje, kako je vplivala izredno velika udeležba jugoslovanskega Sokolstva na zletu v Sofiji, odgovoril, da je še vse pod neizbrisnim vtisom te veličastne slovanske sokolske manifestacije, prve po letu 1910. Posebno udeležba vseh vidnejših sokolskih prvakov bratov dr. Bukovskega, dr. Klin-gerja, grofa Zamejskega, Gangla, Paunkoviča, dr. Pichlerja, dr. Gavrančiča itd. je pokazala, da je slovanska sokolska armada edina in neločljiva. Zlet je uspel v vsakem oziru in v pravcu našega sporazuma za svetlo bodočnost Slovanstva moramo nadaljevati započeto delo. Prof. dr. Minev je med drugim izjavil tudi, da po nalogu predsednika Zveze bolgarskih Junakov generala Raška Atanasova sporoči najsrčnejše in tople pozdrave vsemu bratskemu jugoslovanskemu Sokolstvu, bratskemu jugoslovanskemu narodu in bratski Jugoslaviji. Goste sta pozdravila za Sokolstvo brata Paunkovič in dr. Gavrančič, katerima se je o kulturnem z Bolgari bratsko zahvalil dr. Minev in izrazil svoje veliko veselje, da se more ponovno sestati z jugoslovanskimi Sokoli, ki delajo roko v roki z bolgarskimi Junaki za popolno zbližanje med Jugoslovani in Bolgari. Sedanje njegovo bivanje v Zagrebu pa ima še poseben pomen, ker gre za zbližanje tudi na znanstvenem in kulturnem polju. V Sofiji bodo prihodnjo pomlad dogradili veliki anatomski institut na univerzi, katerega voditelj bo dr. Minev. O novem anatomskem institutu je dr. Minev izjavil naslednje: »Poznam skoro vse anatomske institute v Franciji, v Moskvi, v Bruslju, Ženevi, Strasbourgu, Dunaju in Bukarešti. Proučil sem tudi anatomski institut v Pragi, sedaj pa sem prišel, da pregledam tudi zagrebški institut. Grem, da s svojim prosektorjem proučim zagrebški institut, ki je urejen na najmodernejši način in ima vse tisto, kar zahteva današnja znanost. Tako bo sofijski institut zgrajen in urejen popolnoma po zagrebškem vzorcu. Odlikovanje Elze Skalarjeve O priliki svojega bivanja v Zagrebu je prinesel dr. Minev tudi odlikovanje visoki bolgarski red za civilne zasluge za ženske II. stopnje, ki ga bo izročil načelnici Saveza SKJ sestri Elzi Skalarjevi. Sestra načelnica bo prišla v Zagreb ter bo sprejela, odlikovanje iz rok dr. Mineva kot priznanje za njeno uspešno delo v jugoslovanskem Sokolstvu. Veselimo se tudi mi tega iskrenega in bratskega zbližanja med našim in bolgarskim narodom, ki nam jamčita za konsolidacijo razmer na Balkanskem polotoku. Bratu dr. Minevu naš bratski sokolski »Zdravo!« Preskrba revežev in brezposelnih v Celiu Celje, 5. novembra. Snoči se je vršila na mestnem poglavarstvu anketa za pomožno akcijo za brezposelne in reveže. Navzcčni so bili zastopniki občine, trgovcev, obrtnikov, hišnih posestnikov, cerkve, uradništva, delavstva in dobrodelnih društev. Anketo je vodil župan, ki je povdarjal, da je potrebno, da damo brezposelnim dela in zaslužka, ne pa podpor. Glede tega je občina zaprosila že bansko upravo, apelira pa še zlasti na celjsko javnost. V občini Celje je okrog 300 brezposelnih, če bi jih zaposlili 12 do 16 dni na mesec in plačali po 2'50 Din na uro, bi zneslo to 75.000 Din mesečno. Do 1. aprila bi bilo potrebno 375.000 Din, razen tega pa še 25%> stroškov za material, kar bi zneslo skupno okrog 470.000 Din, za vse leto pa najmanj 1 milijon dinarjev. Glavni namen je, da se zaposlijo brezposelni, ki imajo stare ali nepreskrbljene družinske člane, katere bi podpirala občina in humanitarna društva. Takih, ki so hranitelji, bi bilo 167. približno isto število pa je samcev, ža vse bi bilo potrebno do 1. aprila 670.000 Din, za hranitelje pa 470.000 Din. Ta denar bi se porabil za javna dela, in sicer bi se izvedla regulacija Ložnice, kar bi stalo blizu 900.000 Din. Pri tem bi bili brezposelni zaposleni vso zimo, kadar pa bi to delo bilo onemogočeno, pa bi vršili razna cestna dela. Glede pomožne akcije in prispevkov so bili izneseni razni predlogi; tako naj se izjavijo najemniki, koliko bodo prispevali, enako bo razen drugih še industrija posebej vabljena, da se izjavi. Večji prispevek naj se skuša dobiti tudi iz bednostnega fonda, saj je znano, da je celjski srez vplačal v ta fond od 1. 1933. do avgusta letos 1 milijon 300 tisoč dinarjev, dobil pa le 400.000 dinarjev. Ožji odbor pomožne akcije naj tvori soc. odbor mestne občine, nadzorni odbor pa zastopniki stanov in društev. Pobiralo bi se--že za november. Razpravljali so še o načinu pobiranja prispevkov od trgovcev, o’ seznamu brezposelnih, ki bi jih naj uredila društva, o čemer je že naš list poročal. Pričakujemo, da bo ta velikopotezna akcija za preskrbo mnogih revežev in brezposelnih imela od vseh Celjanov primeren odziv, zlasti premožnejših. Zima že pritiska na vrata Ljubljana, 5. novembra. Vedno večja brezposelnost se pričenja. Ko zapade sneg, bo ponehalo vse delo na prostem in množice brezposelnih se bodo v vedno večjem številu začele zbirati na mestnem socialno političnem uradu, da se jim nakaže podpora, četudi skromna; nekaj za stanovanje, nekaj za živež. Otroci so lačni, slabo oblečeni, vsega je potreba.; Mestni občini pa že pohajajo sredstva. Vsi krediti so že močno izčrpani, a do konca proračunskega leta je prebiti še 5 najhujših mesecev. Da dobi sredstev za podpiranje potrebnih ljubljanskih občanov, bo morala mestna občina tudi letos apelirati na dobra srca in odprte roke, zlasti imovitejših someščanov-, da prispevajo vsak po svoji moči za »Pomožno akcijo«, da se beda revnih in potrebnih kolikor le možno omili. V ta namen bo tudi letos priredil mestni socialno politični urad nabiralna dneva, in sicer dne 30. novembra in 1. decembra 1935. Ta dva dneva bodo prostovoljno, kakor že nekaj let, prodajali mestni delavci, uslužbenci in uradniki po hišah, javnih lokalih in važnih križiščih bloke po 1—, 5‘— in IO’— Din. Prosimo vsa društva, da ta dva dneva ne prirejajo nobenih zbirk in nabiralnih akcij. Mestni socialno-politični urad v Ljubljani. Dražba rabljenih znamk Ljubljana, 5. novembra. Včeraj je bila v poštni direkciji dražba skartiranih poštnih spremnic iz leta 1931., kjer je zlasti mnogo znamk višjih vrednosti raznih izdaj, ki so bile tedaj v prometu. Vse spremnice so tehtale 1769 kg in so bile v 88 vrečah po 20 kg in majhen ostanek 9 kg. Izklicna cena za kilo starih spremnic je bila 10 Din, kar je Pa g-otovo previsoko, saj so druge direkcije za enake spremnice nastavile znatno nižje cene, zagrebška n. pr. 6 Din, da so privabile več ti la tel is to v. Vendar pa tudi visoka izklicna cena m zadržala naših zbiralcev znamk, trgov-cev m špekulantov z njimi, da so na licitacijo privreli z vseh strani Slovenije, zlasti pa iz Ljubljane, Maribora, Celja, Jesenic in tudi iz Zagreba, gotovo so bila pa tudi Beograd in druga mesta udeležena vsaj po zastopnikih izi vrst ljubljanskih filatelistov. Pričela se je licitacija ob 11. in je trajala prav do 14.30, saj je spremnice dražilo kar 41 dražiteljev, mnogo jih pa k licitaciji ni bilo pripuščenih, ker niso položili kavcije. Brez kavcije pa nikdo ne sme dražiti, vendar bi bil pa dražbo rad videl neki novinar, da bi bil o njej poročal v beograjske liste, toda pa-, ragraf je paragraf in birokratizem še vedno tako napet in strog, da so korespondenta najvplivnejšega dnevnika v državi kratkomalo postavili pred vrata. Prisotni so se seveda izjemni praksi čudili, ker časopisje dela brezplačno najučinkovitejšo reklamo za dražbe in druga gospodarska podjetja poštne uprave, sedaj se pa morda lahko zgodi, da novinarji ne bodo več gledali skozi prste in ob vsaki priliki delali uslug. Edino k obešanju ni novinarjem več dovoljen dostop, vendar smo pa globoko preverjeni, da sv. Birokratius še ni tako daleč. Dražba je bila seveda prav živahna in so spremnice dosegle ceno 14 do 15'30 Din za kilogram. Večina jih je ostala v Ljubljani, kjer ker sta le dva zbiralca zdražila po šest vreč, ostali pa predvsem le posamezne vreče, pač je, pa v Maribor s trgovcem Pirchanom šlo kar 20 vreč, v Zagreb skupaj 6, vseh pa 9 vreč, da bodo vsi zbiralci lahko prišli brez pretiranih cen do znamk. S spremnicami so filatelisti prav zadovoljni, zlasti je pa prav, da so te znamke ostale doma. Po tem lepem uspehu bo prihodnja dražba skartiranih spremnic šele drugo leto. W Smarietna gora ima elektriko Kakor je že znano, je poslala Smarjetna gora od t. maja t. 1. last podružnice SPD v Kranju. SPD se je z veliko vnemo lotilo dela, ki je bilo potrebno za prenovljenje te resnično lepe razgledne točke. Tako je v šestih mesecih postala Šmarjetna gora pravi planinski hotel. Vso stavbo je SPD prenovilo in pred dobrini mesecem je bil storjen zadnji korak, ko je Šmarjetna gora dobila elektriko. Sedaj so vsi prostori udobno urejeni, prenočišča opremljena z modernim pohištvom, tako da je izletnikom na razpolago vsa udobnost. Ta razgledna točka SPD je najlepša izletna točka vse Gorenjske. Razgled, ki se tu tudi z vrha, ti razkrije vso Gorenjsko v vsej svoji lepoti vse tam od Bleda do Ljubljane. Od Kamniških planin tja do Triglava se dvigajo mogočni vrhovi, pod njimi pa teče bistra Sava, ki se zgublja v Dniiovki med strmo zasekane skale. KINO UNION TELEFON ŠTEV. 22-21 Danes ob 16., 19.15, 21.15 Ne zamudite! Gitta Alpar Hans Jaray Felix Bressart Otto Wallburg Ples v Savoyu Opereta najlepših melodij, plesa, humorja, zabave Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Nastopno predavanje dr. Bajiča Ljubljana, 5. novembra. Pred polno zasedeno zbornično dvorano naše univerze in pred izbrano publiko, med katero smo opazili odlične zastopnike našega javnega življenja, našega znanstvenega in kulturnega dela, pa veliko število akademske mladine, je imel danes ob 12. uri svoje nastopno predavanje »o sodobnih problemih delovnega prava* novi privatni docent g. dr. Stojan Bajič. Po uvodnih besedah dekana juridične fakultete g. dr. Kreka, ki je novega kolego prisrčno pozdravil in razložil dosedanje njegovo znanstveno delo, je g. dr. Bajič z živim prednaša-njem svoje materije takoj osvojil poslušalce, ki so mu z zanimanjem sledili v to, sorazmerno še malo obdelano, dasi nadvse aktualno področje pravne vede, čigar razsežnost in globino nam je g. predavatelj posrečeno prikazal. To je bil tudi njegov glavni namen. In v tem tudi njegov uspeh, saj se mu je s svojim nastopnim predavanjem v polni meri posrečilo predočiti potrebo smotrnega pravnega proučevanja problemov, ki so v današnji družbi s političnega in sociološkega vidika močno aktualni. Znanstvena obdelava problemov, ki so tako zveri-ženo prepleteni z najrazličnejšimi in tudi povsem nasprotujočimi si miselnimi tokovi, seveda ni lahka. G. dr. Bajič pa je v tem popolnoma uspel. Aplavz, s katerim so ga poslušalci nagradili za njegova izčrpna izvajanja, je bil v polni meri zaslužen. Ne dvomimo, da bo g. dr. Bajič s svojimi predavanji iz področja delovnega prava obogatil pravno fakulteto naše univerze z novo znanstveno panogo, ki bo izpolnila občutno vrzel. Novemu docentu čestitamo! Z avtomobUom v otroški voziček na trotoariu Naslov je skoraj neverjeten, saj bi vendar po vsem svetu ne mogel najti avtomobilista, ki bi se zaletel v otroški voziček, zlasti pa ne v voziček na trotoarju. še posebno bi kaj takega smatrali za nemogoče v Ljubljani, kjer ima vendar avtomobile samo najboljše vzgojena gospoda. Tudi to vemo, da v Londonu in po drugih velemestih vsega sveta otroški voziček ustavi ves promet, da čaka na stotine avtomobilov, avtobusov, motorjev, tramvajev in drugih vozil, dokler dete ni varno na drugi strani ceste. In po vseh takih velemestih bi javnost smatrala za popolnoma razumljivo, če bi vozača, ki bi prevrnil varuhinjo vozička, razjarjeno občinstvo linčalo, kar se je tudi že zgodilo. Edino to se pa menda še ni pripetilo na vsem svetu, da bi ne bil voziček z otrokom varen na trotoarju. To je pa mogoče v Ljubljani in se je tudi dogodilo na Vernih duš dan okrog 14.30 v Wolfovi ulici v čast našim avtomobilistom in cestnopolicijskega reda. Stara mamica je peljala v vozičku svojega vnučka po desnem trotoarju Wolfove ulice, proti Marijinemu trgu, za njo je pa šla fantkova mama. Od zadaj je pridrvel avtomobil št. 337 in z blatnikom spodnesel starejšo damo ter jo vrgel na voziček. Pri udarcu se je prav znätno potolkla, k sreči se pa voziček z detetom ni prevrnil pod avtomobil Mlajša dama je odprla avtomobil in vprašala vozača po imenu in številki. Posmejal se je in oddirjal dalje, a fini kavalir tudi še do danes ni utegnil, da bi se vsaj opravičil. Obsodila ga je že ogorčena množica, ki se je takoj nabrala na pomoč, sedaj bo pa še policija pokazala svoje stališče do vozačev, ki ogrožajo celo otroške vozičke na trotoarjih. Velikopotezen tat Kranj, 5. novembra« V soboto 2. t. m. je kranjska policija aretirala brezposelnega natakarja Ignacija Razingerja, ki ima na vesti več tatvin in goljufij. Razinger, ki je brez stalnega bivališča, rodom iz Jesenic, je 2. novembra prišel iz Ljubljane v Kranj, kjer je obiskal več trgovin, iz katerih je odnesel raznega blaga v vrednosti 2912 dinarjev. Posluževal se je pri tem starega trika, da je pri nakupovanju blaga izmikal razno perilo in ga skril pod suknjo z dvojno podlogo. Pri aretaciji so našli pri njem 36 parov svilenih ženskih nogavic tvrdke Kanduč, tri srajce tvrdke Crobath ter 107 razglednic, katere je Razinger ukradel v trafiki Koma tar. Vse te predmete so lastniki dobili nazaj. Poleg tega so našli v podlogi suknjiča še 2000 dinarjev v bankovcih. Ta denar izhaja od izkupička prodanega blaga, katerega je izmaknil na isti način pri mnogih ljubljanskih tvrdkah. Vse ukradene predmete je prodajal v Ljubljani raznim šoferjem in natakaricam. Razinger je bil tudi v zvezi z Bergantom, ki je kradel pri Rantu. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo govoril prof. univerze dr. Bubanović: »Kemijska znanost pri Slovanih, zlasti pri Jugoslovanih. Prenos iz Zagreba. X Diplomske izpite na filozofski fakulteti t Bjubljani so v oktoberskem terminu 1955 naredili in prejeli diplomo filozofske fakultete ti-le kandidatje in kandidatinje: Bahovec Ana (pedagoška skupina); Bežan Milena (germanska skupina); Brus Alojzija (skupina za nar. jezik in knjiž.); Čadež Stanislav (skupina za občo zgodovino) ; čerček Edvard (geografsko-historična skupina); Debevec Stanislav (romanska skupina) ; Derganc Hedvika (skupina za nar. jezik in knjiž.); Dobovšek Milena (romanska skupina); Dolar Jaroslav (skupina za nar. jezik in knjiž.); Filipič Matija (pedagoška skupina); Hronek Ivan (germanska skupina); Kačič Marijana (romanska skupina); Kladnik Nada (pedagoška skupina) ; Lenar Bogoslava (skupina za nar. jezik in knjiž.); Muser Erna (skupina za nar. jezik in knjiž.); Nakič Ivan (romanska skupina); Petau-er Leopold (skupina za občo zgodovino); Peternel Franc (germanska skupina); Poberaj Anton (klasična skupina); Stres Vera (pedagoška skupina) ; Strmecki Ljubomira (romanska skupina); Schleimer Marija (geografsko-historična skupina); Vilfan Marija (romanska skupina); Vrbič Julij (romanska skupina). X Vesel dogodek v zagrebškem zou. V ponedeljek zjutraj je skotila bizonka zagrebškega živalskega vrta mladiča, ki je vreden 10.000 Din, kajti lani je zagrebški zoo takega mladiča prodal v Nemčijo za to vsoto. X Razpisana mesta ban. cestarjev. Kr. banska uprava razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Konjice pet službenih mest banovinskih cestarjev, in sicer 1. Banovinska cesta II. reda štev. 270, Konjice—Poljčane—Pečke—Majšperk,. km 8 do km 12-700 in banovinska cesta II, reda, štev. 279. Penoje—Ponikva, Proseniško—Teharje do zveze z banovinsko cesto I. reda, štev. 19 od km 19-942 (meja sreza Šmarje—Konjice) do km. 21-855. — 2. Banovinska cesta II. reda št. 274 Dražavas—Tepanje—Oplotnica—Fužine, od km 5-391 do km 10-500. — 3. Banovinska cesta II. reda štev. 276 Loče—sv. Jernej—Licenca, od km 0 do km 7-230. — 4. Banovinska cesta II. reda štev. 277 Sv. Jurij—Dramlje—Špitalič— Žiče od km 11-855 do km. .18*500, —. 5. Banovinska cesta L reda štev. 16. Odcep: Stranice—Vitanje, od km 0 do km 7-190. Prošnje vložite najkasneje do 30. novembra t. 1. pri sreskem cestnem odboru v Konjicah. Uubliana DNEVNA PRATIKA Sreda, 6. novembra. Katoličani: Lenart, op. Pravoslavni: 24. oktobra. Mč. Areta. DEŽURNE LEKARNE Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska testa 4, Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31. * * Več manjših nesreč in nezgod je spet nekaj poškodovancev pripeljalo v splošno bolnico, vendar so se pa to pot vse nesreče zgodile v Ljubljani. Na Zrinjskega cesti 6 stanujočega 20 letnega akademika Viktorja Stančiča je ugri-zel pes v desno nogo tako močno, da je moral v bolnico. V drugih državah je najstrožje predpisano, da vsak od psa ogrizeni človek mora v Pasteurjev zavod, a psa brez izjeme vedno ubijejo zaradi preiskave. — Zidar Anton Mihelčič iz Moravč je za Bežigradom padel z odra in se lažje poškodoval. — Tramvaj je spet imel neroden ali pa nesrečen dan, ker je podrl 76 let starega in naglušnega nekdanjega postreščka Filipa Smrekarja, da‘je dobil notranje poškodbe, vendar pa bi za mlajšega človeka ne bile nevarne. — Na Masarykovi cesti je tramvaj zadel tudi Leopolda Podobnika z Vrhnike, ki tudi ni težko poškodovan. Potrebno bi bilo več pazljivosti na obeh straneh. * Velik lov se je te dni posrečil ljubljanski policiji, ko je prav spretno odkrila delovanje velike tatinske tolpe. Več dni je policija imela čez glavo dela in našla polno pokradenega blaga, vendar je pa stvar sedaj že toliko dozorela, da bomo lahko v kratkem poročali več. V zvezi s to tatinsko tolpo pa ni aretacija neke ženske, ki je obdolžena tatvine. Nasprotno pa racija na periferiji mesta ni imela velikega uspeha, ker je policija prijela samo dva postopača brez doma, kar je dokaz, da je zelo oplašila in tudi pregnala tatove in poklicne zločince. * Urica v Deveti deželi se bliža. Prav kmalu bo, saj četrtek je blizu, da vas, otročiči, razvesele bajne pravljice. Ne pozabite v četrtek ob 17. uri priti v Belo dvorano Uniona. Da boste sedeli na toplem, je treba prinesti le skromen prispevek Din 3-— za kurjavo. Sicer ni vstopnic. TKD Atena. * Katere sorte sadja moramo saditi po ljubljanskih vrtovih, da bomo imeli dosti dobrega sadja,, bo drevi točno ob 19. predaval višji Jdet. inspektor g. Fran Gombač v okrilju-podružnice SV D v dvorani mineraloškega instituta na uni-vezi. Predavatelj bo tudi pokazal najrazličnejše sorte in opisal rast drevesc ter žlahtnost in trajnost sadja, da se bodo lahko ravnali lastniki vrtov pri nakupu drevesc, gospodinje pa poznale sadje, ki naj ga kupijo za zimo. Podružnica SV D bo odslej, 'kakor prejšnja leta. prirejala ob sredah točno ob 19. na univerzi sadjarske in vrtnarske tečaje, ki naj se jih udeležujejo vsi prijatelji sadja in cvetja, saj vstopnine ni in je vstop dovoljen tudi nečlanom. * Sokol Vič sklicuje v četrtek 7. t- m. ob 20. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! je bila najstarejša branjevka v Ptuju in je svoj pösel še do zadnjega sama izvrševala. Pri izterjavanju dolga jo je pretepel. 64 letna Marčenko Liza, košarica iz Sedlašeka, je šla terjat svoj majhen dolg v znesku Din 5-— k Mlakarju Florjanu v Zakl pri Podlehniku. To je Florjana tako ujezilo, da je starko neusmiljeno pretepel. Liza je morala leči pri Mlakarjevem sosedu, ki jo je čez nekaj dni, ko se je njeno stanje poslabšalo, pripeljal v bolnišnico. ^ Sport. V nedeljo 3. t. m. so odigrali na igrišču SK Drave v Ptuju prvenstveno nogometno tekmo med SK Drava iz Ptuja in SK Lendava, ki se je končala (0:3) 1 :4 za SK Lendava. Kino. Tukajšnji zvočni kino bo predvajal v sredo 6. in v četrtek 7. t. m. ob 20 zvočni film »Rumeni pekel«. V glavni vlogi nastopata Clark Gable in Jeane Harlow. Za dodatek pa bo Merkurjev tednik. Davica se je pojavila. V tukajšnjem okolišu se je v zadnjem času pojavila precej močno davica. Vsak dan vozijo bolnike v izolirnico luk. bolnišnice. Obrtniški propagandni adresar V Londonu so priredili pred dnevi veliko manifestacijo za Abesinijo. Slika kaže nadškofa eantenhurškega (desno) med govorom, v kate-rem se je zavzel za pravice Abesincev. Drugi desno je pa bivši angleški zunanji minister Chamberlain, ki je ob tej priliki tudi govoril v prid Abesinije v Sokolskem domu sestanek članov društvenega orkestra. Na sestanek so vabljeni vsi tisti, ki se zanimajo za orkester, tudi prijatelji društva. Prosvetni odbor . * Trije motorni vlaki e po dva motorna vozova se, kakor smo poročali, danes pripeljejo v Ljubljano, in sicer pride prvi ob 9T9, ostala dva pa do 10. ure. Ljubljančani gredo lahko pogledat ua kolodvor, kako se bodo peljali mimo Ljubljane dalje v Beograd, kjer jih železniška uprava prevzame od danske tovarne. Pralnica - svetlolikalnica CUCEK Kolodvorska ul. 23 pere in lika ovratnike komad Din US luuuodez Ul [etlQ * Brezplačen tečaj češkega jezika. Tudi letos ,o priredila JC liga v Ljublajni brezplačen polk češkega jezika za širše sloje. Ta tečaj je pn-topen vsakomur. Vpisovanje bo v sredo 6. no--embra t. 1. v Št. Jakobski soli od ure naprej. Poučeval bo univ. prof. dr. VI. Burian. Tudi letos se je priglasilo za posebne kurze češkega jezika, katere prireja JC liga v Ljubljani za srednješolce, izredno mnogo dijakov, kar je najboljši dokaz za zanimanje širše javnosti za bratsko češkoslovaško republiko. * Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani ima sedaj svoje uradne prostore pri banovinskem odboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Čopova cesta št. 1, pritličje (Delavska zbornica). Uradne ure od 9.—12. in od 15.—18. ure. * Premijera Golieve ljudske žaloigre »Bratomor na Metavi« bo v sredo 6. t. m. ob 20. v ljubljanski drami. Dejanje je zajeto iz življenja našega kmeta, katerega je privedla ljubezen do svojega posestva, do svoje rodne zemlje, v strašen zločin. Dejanje se vrši v sedanjih časih, ter je izredno dramatično. V glavnih vlogah nastopijo Marita Vera, Mira Danilova, ter Levar, Kralj in Skrbinšek. Režijo ima Ciril Debevec. Premijera je za red Sreda. * Ta teden bomo imeli v drami še eno prc-mijero, in sicer vprizore prvič na slovenskem odru Shawovo igro v treh dejanjih Kako žabo-' gatiš" v prevodu Frana Albrechta. Premijero pripravlja režiser inž. B. Stupica. Maribor A Narodno gledališče. Sreda, 6. novembra: Japrto. — Četrtek, 7. novembra ob 20. uri: Beneška noč.« Red A. „ • A Veliki adresar Maribora, Celja m 1 tuja. vot smo že na kratko poročali, je izšel te dm rri mariborski Tiskovna založbi »Veliki adre-;ar Maribora, Celja in Ptuja . Adresar je sestavljen po izvirnih podatkih ministrstev v Jeogradu, uprave Dravske banovine, sreskih lačelstev, občinskih uradov in še mnogih dru-rib javnih ter. privatnih ustanov in organizacij. Jbsega pa 600 strani. Naročila za adresai je lasloviti na Tiskovno založbo v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26. A Bojevita trojica. V nedeljo zvečer so' v neki gostilni v Studencih popivali Josip H. in Ivan P. Bili so že precej dobre volje m po živahnem pogovoru se je vnel prepir. Josip je oklofutal Janeza, kar je bojevitega moža tako razkačilo, da je potegnil nož in začel z njim udrihati okoli sebe. Zamahnil je Uidi po gostilničarju, ki je prišel mirit pretepače, ter mu zadal v zapestju 10 cm dolgo rano. tudi žena Janeza jo .je izkupila in odnesla z bojišča 8 cm dolgo rano na roki. Se dve drugi žrtvi lega pretepa ima Janez na vesti in bo radi tega moral s svojima tovarišema dajati odgovor in delati pokoro. A Kuharska razstava na Dunaju. Ob priliki velike mednarodne razstave kuharske umetnosti ki bo na Dunaju od 14. do 24. novembra, priredi »Putnik« dva izleta z avtokarom: prvega od 14. do 17. t. m., drugega pa od 22. do 24. t. m. Vozna cena v obe smeri skupno z vizumom 220 dinarjev. . . . c. A Tečaj za pisavo in besedo v izlozbi. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi tečaj za pisavo in besedo v izložbi, kjer bo poučeval profesor g. Rakuša. Pričetek tetaja ■. danes ob 20. uri v društvenih prostorih v Jurčičevi ulici. A Deklica pod vozom. Včeraj popoldne je 36-letni mesar Ivan Selinšek iz Sp. Polskave pred kavarno »Astorio« z mesarskim vozom povozil 8-letno žagarjevo hčerko Miro Duhovo. Voznik se za svojo žrtev ni zmenil m zdirjal naprej. Šele na Glavnem trgu so ga ljudje ustavili in stražnik ga je odpeljal na policijo. Tam 'a niso mogli zaslišati, ker je bil močno pijan. Deklica je dobila veliko rano na nosu in ima vso desnico podpluto. A Ljudska univerza. V petek 8. novembra predava dr. Arnold iz Zagreba o francoskih vrtovih. , „ A Politična aferica pred sodiscem. Danes dopoldne bo pred malim kazenskim senatom razprava proti 50-letnemu kleparju Francu Mo-ricu iz Mihovcev pri Ptuju, ki je obtožen, da je 14. aprila t. 1. v Cirkovcih s silo raznal shod poslanskega kandidata Lovra Petovarja. A Nož. vile... Včeraj popoldne je v Jareninskem dolu 45 neki 18-letni hlapec z nožem zabodel 20-letnega viničarja Purga ja v hrbet in mu ranil pljuča. Viničar je zadobil vbodljaj v levo roko. Nevarno poškodovanega „ , J .. . peljali v tukajšnjo bolnišnico. — V I odvedla na Pohorju pa sta se 2. novembra stepla 3a-letni delavec Jurij Kos m delavec Mihael Kac-nik 'Pa je napadel z gnojnimi vilami Kosa j„ ga nekajkrat udaril po hrbtu, Kos pa je z žepnim nožem zabodel Kačnika v levo zapestje in mu prerezal žile. Sodišče ima zdaj besedo. A Nočni tatovi. Preteklo noč je neznan dol-goprstnež ukradel gostilničarju Mati Miletu iz' Mlinske ulice črno zimsko suknjo in ga oško-dova' za 1200 dinarjev. — Isti noč je nekdo vlomil v shrambo nadupravitelja Stegnerja v bolnišnici in odnesel več predmetov v skupni vrednosti 250 dinarjev. A Grajski kino. Danes v sredo popolnoma nov spored. Kaj, je vprašaj. A Kino Union. Danes prekrasen film visoke pesmi »Za vedno tvoja« z Elizabeto Bergner. Sledi popularna in vesela opereta Ptičar« z Dil Dagover, Wolf Albach-Rettyjem in Mario Andregaslovo. Celle O odmeri davka na pridobnino za vee bo davčni odbor razpravljal 24. in novembra od 8. dalje na davčni upravi. Zopet tatvine. Pred dnevi je bilo iz dšča neke gostilne ukradeno Tajnsku iu, gostilničarju v Vrnjačah pri Št. liju, dobro ohranjeno rdeče kolo znamke h«, vredno 1000 Din. Evidenčno številko 2/66900'27. — Iz hleva neke gostilne Krekovi cesti je krošnjarju Paviču iz rmancev njegov rojak Rudolf odnesel •o porcelana, vredno 150 Din. Nov grob. Včeraj je v bolnici umrla tna prevžitkarica Kurej Ana iz Sv- D61-da pri Rogatcu. Naj počiva v miru, za-ičim naše sožalje! Za člana celjskega mestnega sveta je novan na mesto pok. Fr. Rebeuschegga, ivec Ivan Rischner, ki je bil član ze jšnjega razpuščenega odbora. - - Najcenejša in najuspešnejša reklama današnje dobe bo vsekakor obrtniški propr ~.indni adresar, katerega bo izdalo naše obrtništvo dne 1. decembra ob priliki letošnjega Obrtniškega tedna. Adresar bo tiskan v 60.000 izvodih, kar bo nedvomno doseda.i največja naklada te vrste v Sloveniji. Posebnost njegova pa bo Se ta, da se bo delil popolnoma brezplačno po vseh krajih Slovenije. Prepričani smo, da je izdaja tega adresarja najuspešnejše sredstvo za propagando domačega blaga, kar je eden glavnih namenov Obrtniškega tedna. Adresar bo vseboval kratke poučne članke iz vseh važnejših obrtnih panog, v njem pa bodo inserirali obrtniki in trgovci, kakor tudi ostala podjetja iz vseh krajev Slovenije, zlasti ona, ki imajo poslovne zveze z obrtništvom. Opozarjamo vsa podjetja na ta adresar in priporočamo. da inserirajo v njem, zlasti ker bo reklama radi izredno visoke naklade najcenej-ša in oljenem najuspešnejša, ker bo adresar razposlan gratis v vse kraje Slovenije. Upravičeno je torej pričakovanje, da se bodo poslužila te izredne prilike prav vsa podjetja in s tem pripomogla, da bo adresar dosegel popolen uspeh in da bo tako verna slika vsega našega narodnega gospodarstva. Podjetja, ki želijo kakršnihkoli informacij, naj se obrnejo na Glavni odbor za Obrtniški teden v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Gornii Logatec V nedeljo so nas naši fantje in deklet» prav iznenadili z uprizoritvijo igre »Testament«, Že obsežna snov z raznimi zapletljaji zahteva od igralcev mnogo rutine pa tudi požrtvovalnosti in truda. Vsemu temu so pa bili vrli igralci kos. Posebno so nam ugajali Topolščak Miklavž, br. Urbasa Milana, Marjana s. Godine Julke, Metka e. Gostiše Mice, bebec Tina Mivška Vinka, prav posebno pa Tomaž Omahne br. Oblaka Janeza. Tujec br. Nagodeta Joška je bil prav posrečen in so, skratka, vsi igralci in igralke bili deležni pohvale občinstva. Zdaj se naši pridni igralci pripravljajo za nadaljne nastope. S »Testamentom« smo otvorili letošnjo zimsko sezijo naših sokolskih prireditev. Olimpijske igre 1936 v Berlinu Naš znani sokolski in športni delavec br. Hrvoje Macanović je izdal knjigo »Olimpija 1936«. Pisec te knjige je bil letos večkrat v Garmisch-Partenkirchenu in v Berlinu. Obšel je in pregledal vse olimpijske naprave. Vse te svoje vtise je zbral v knjigi »Olimpija 1936« na 150 straneh s 60 slikami in 6 tabelami. Ta knjiga je trajne vrednosti, zelo okusno opremljena ter odličen priročnik plemenitega olimpijskega • - • ---' j — —«~mnega Knji- ■ Pomagajte siromakom. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju nam sporoča da je sklenila, da letos ne bo pr redila božičnice, ampak bo obdarovala soi-ske otroke za Miklavža. Obrnili smo se s prošnjo na naše dobrotnike, ki so nam vedno priskočili na pomoč da nam tudi tokrat darujejo za Miklavža. Odbor je uverjen, da je še mnogo dobrote m usmiljenja v Celju! Odprite srce m roke. Te dni bo nabiralna pola krožila po mestu in okolici za obdaritev šolskih otrok za Miklavža. Letos je težje kot je bilo, revščina je večja kot je bila. športa*” s "popolnim pregledom ogromnega mednarodnega olimpijskega Pokreta:„k.pmu «ju. častne tekme najboljših svetovnih moj_ «fOV ~ ™ SrS cent Äue SS niZka ‘S Jeä'L.Prlnj'n“wetS Dto «t.. KnUgo prav3 toplo priporočamo. Naroča se S]H?vo% Macanoviču, novinarju, Zagreb Meduličeva ul. 18/a- * lOletnica smrti prvega staroste Praškega Sokola, češkoslovaško Sokolstvo bo 15. novembra svečano proslavilo 701etnico smrti ustanovitelja Sokolstva in prvega staroste Praškega Sokola br. Jindricha Fügnerja. Poljski vsesokolski zlet v Varšavi bo prihodnje leto v mesecu juliju. Poljsko Sokolstvo se marljivo pripravlja za zlet. Pri prostih vajah bo nastopilo okrog 8.000 elanov in 4.000 članic. Radio Ptui Prva seia novega ceshiega odbora v Ptuju bo v ponedeljek 11. t. m. ob 9 v posvetovalnici na magistratu. Ob tej priliki bo zaprisegel nove člane sreski načelnik dr. Vidic. Smrt najstarejše branjevke v Ptuju. - t. niso pokopali v Ptuju 84 letno Dvoršak Ano. tu Sreda. 6. novembra. Ljubljana. 12.00: Harmonisti P°io (plošče) 12.45: vremenska napoved, poročila, 13.00. poved časa, objava sporeda obvestila, 13^; naše vojaške godbe igrajo (plošče), 14.00 \ nmnsko 'poročilo, borzni tečaji, 18-00 otrosk ura- ročna dela iz papirja (g. Z. Omerza), !»•* Sueški prekop (g. R- Dostal), 19.00: napove^ časa, vremenska napoved, poročila, objava 'j. reda, obvestila, 19.30: nacionalna ura, - ' v, prenos iz ljubljanskega opernega g1?'1,8 ’*’ vre-odmoru pojasnila k prenosu, napoved cae > menska napoved, poročila, objava sporeda. Gospodarstvo Kultur at Nas izvoz v Franciio v lu€i gospodarskih sankcij Poglavitno vprašanje vseh držav, ki nameravajo izvajati po sklepu Društva narodov gospodarske sankcije proti Italiji, je v tem, kako nadomestiti gospodarsko izgubo, ki bi nastala s prekinitvijo vsakih dobav Italiji. Za podonavske države, med katere spttda tudi naša država, se navaja dokaj preprosta rešitev: naj bi vso blagovno količino skušale plasirati na trgih zapadne Evrope. Kakor je ta recept enostaven, tako je tudi sila naiven in ga mora priporočati le tisti, ki dejanskih razmer v trgovinskih odnošajih zapadno-evrepskih držav in Podonavja ne pozna. O tozadevnih odnošajih v lesni trgovini smo že večkrat poročali v našem listu, pravtako smo naglasili, da se zapadno-evropska tržišča zalagajo z žitom iz čezmorskih držav ter nočejo oziroma jim ne kaže, da bi vsaj konzumirala pšenični presežek srednje Evrope oziroma Podonavja, ki letno ne znaša več nego okoli 150 milijonov meterskih centov. Podobne so razmere tudi v kolikor se tiče drugih vrst blaga, zlasti agrarnih proizvodov. Med zapadno-evropsko tržišče pa spada tudi Francija, na katero se pri nas glede izvoza le še redki zanašajo. V teh krogih je pred uveljavitvijo gospodarskih sankcij precej obveljalo mnenje in pričakovanje, da bo udarec, ki bi prizadel našo državo, če že ne popolnoma pa vsaj deloma ublažila Francija. Tako pričakovanje je sila dvomljivo ter ga je treba sprejeti s skrajno rezervo. Na splošno so to mnenje odločno že zavrnili naši gospodarstveniki na svojih konferencah, ki so razpravljale o posledicah gospodarskih sankcij za našo državo. Sama statistika trgovinskih odnošajev s Francijo pa nazorno kaže vse dosedanje gibanje našega izvoza v prijateljsko Francijo. Trgovinski odnošaji že pred nastopom gospodarske Kupčija z moštom in vinom Pfnj, 5. novembra. Lepo vreme, ki je nastopilo že prve dni pretečenega tedna je omogočilo trgatev tudi onim vinogradnikom, ki jih je oviral zadnji dež, tako da je to delo sedaj povsod dovršeno. Kupčija z vinskim mostom in vinom se tudi sedaj še ni oživela. Vinski trgovci v Ptuju so zaenkrat ustavili skoro vsak nakup, ker so zaenkrat za prvo silo dovoljno založ.eni. Tudi drugi kraji ne izkazujejo kakega večjega prometa. Manjše partije mešanih vrst so nakupili gostilničarji iz raznih krajev Dravske banovine naravnost pri vinogradnikih ter jih odpremili s tovornimi avtomobili na svoj dom. V splošnem je opazovati ta način nakupa vina po gostilničarjih že par let v tukajšnjem okraju in se ga more le pozdraviti, ker tako pridejo vina naravnost od proizvajalca in brez posredovalcev v roke gostilničarjev. Obžalovati je le to, da je na ta način nakupljena količina vina napram množinam mošta in vina, ki so naprodaj, le bolj malenkostna in se pri celotnem kvantumu le malo pozna. Da se ni vinska trgovina zadnje dni bolj razvila pa je pripisati tudi okolnosti, ker je del moštov še vrel in je bil po večini še v takem Stadiju, iz katerega se ni dalo sklepati na bodočo kakovost vina. Sedaj je večina že po-vrela in mnogi so se že pričeli čistiti ter pokažu jejo počasi njih bodoči značaj. Zato pa tudi vinogradniki upravičeno pričakujejo, da se bodo v naibližnjem času dvignila povpraševanja '"vb tuf*' razvi]a kupčija z novim vinom. v,0. srednja od Din 275, dobra, mešanih vrst od Din 3'— do 3'25 do 3*50 in 3 75, kvalitetna pa od 4 do 5 Din, kake specialitete pa od (5 do 7 Din in tudi več. Gospodarske vesti Trgovinska pogodba med Nemčijo j« Poljsko. Včeraj je bila podpisana polisko-nemška trgovmska pogodba, s katero se celokupni promet blaga med obema državama urejuje na osnovi največjih olajšav in ki predvideva povečamo izmeniave blaga glede na gospodarske in politične potrebe obeh držav. Plačila se bodo obračunavala v svrho kontrole pa bosta obe vladi imenovali posebna-odbora, ki bosta stalno med seboj v zvezi, da bi se tako takoi odstranile težave, ki bi se pojavile pri oraktičnem izvajanju pogodbe. Pogodba «doni začasno v ve-iiavo že 20. novembra. Kalificirana pa bo o£i-vidno šop, pozneje. Oddaja del za zgradbo kopalnice v Mojstrani se bo vršila notom ofertne licitacije dne 18. novembra pri inženierskem referentu Ko-mande dravske diVziiske oblasti v Liubljani. (1 ogod so na vpogled pri isii komandi.) - Prodam lesa. Direkciia šum v Liubljani sprejema do 28. novembra, 29. novembra in * 0. novembra t. 1. ponudbe glede prodaie lesa. (Oglas in nogoii so na vooglefl" v pisarni Zbornice za TOT v Llllbliani.) ~ Za izvoznike perutnine v Nemčijo. Po no-»‘očilu urada za nadzorstvo „ad jZVOZoni živi-,le m živinskih izdelkov doyoliuie avstrijski ob-'tieini veterinar, prevoz ooSiliatev žive perut-"ne v Nemčijo čez Avstrüo samo nml oogoiem, je tovornemu listu priložena tudi izjava ha-Trskega notranjega ministrstva ali državne v a,(p. da bo Nemčija pošiljatev prevzela tudi okuženem stanju. j ^ • Dobave. Gradbeni oddelek Direkciie dr-vj«* železnic v Ljubljani sprejema do 12. no-'hat • PonudLe glede dobave pisarniškega Lom' ul:?: 'to 1,r>' nnvi',,lf|i'a glede dobave elek-1 djelala • do 20. novembra pa glede dobave ••iromega kladiva za zračni pritisk. (Pogoii so It „ °^('d pri omenienem oddelku.) — Dne divfn?.Vrn'hr« SP ,>0 vrSna nr) Komandi dravske •|skft oblasti r Ljubljani licitacija glede krize niso bili kaj čvrsti in pomembni za lep razvoj našega gospodarstva. Po krizi pa se je to, že itak šibko stanje, še znatno poslabšalo. Naš uvoz v Francijo v poslednjih letih stalno pada ter je zvezan z vedno večjimi ovirami. V letu 1029. je znašala vrednost našega izvoza v Francijo .liti milijonov dinarjev, v letu 1934. je izvoz rapid no upadel na 51,436.000 dinarjev. Na drugi strani pa francoski uvoz v našo državo ni doživel tako nezaslišanega padca. Francoski uvoz k nam, ki je znašal v. letu 1929. 301 milijon dinarjev, je bil leta 1934.- še vedno 177,093.000 dinarjev. Od leta 1931., ko je Francija uvedla sistem kontingentiranja, je naša trgovinska bilanca s Francijo stalno pasivna. Ta pasivnost celo z vsakim letom narašča, v letu 1931. je znašala 17,398.000 Din, leta 1934. pa že 126,257.000 Din. V splošnem nazadovanju našega izvoza je bil zlasti prizadet naš lesni izvoz, ki se je prej še nekako plasiral vsaj v severno-afriških kolonijah (Alžir, Tunis in Maroko). Glede lesnega uvoza je pričela Francija favorizirati zlasti Avstrijo, ki ji je s preferenčnim sporazumom dovolila večje kontingente nego ostalim državam. Pravtako pa je poslednji čas nazadoval tudi naš izvoz koruze v Francijo; ker namreč Francija kupuje indokineško koruzo, ki je pri uvozu v Francijo prosta vsake carine in taks. Podobne ovire zadevajo tudi vse druge vrste izvoznega blaga. In le malo verjetno je, da bi se to stanje kaj izboljšalo. Spričo vsega navedenega je pač težko verjeti, da bi gospodarski udarec sankcij mogel najti svoje nadomestilo v izvozu v Francijo. Na takem prepričanju graditi na-deje našega gosnodarstva ni le enostavno kot smo uvodoma dejali, temveč sila naivno in brezizgledno. dobave 51.000 kg masti. 700 kg kave in 130 kg čaja. — Dne 12. novembra se bo vršila pri 2. pontonirskem polku v Ptuju licitacija glede dobave živil (fižol, ješprenjček. testenine, riž, mast, olje itd.) — Dne 14. novembra se bo vršila pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 10 tisoč kilogramov kave in 1000 kg čaja. — (Predmetni oglasi so na vpogled pri omenjenih komandah.) = Za izvoznike blaga iz Madjarske. Finančni minister je pod št. 8421/VIII z dne 4. novembra 1935 izdal sklep, da se ima plačilo obveznic za uvoz blaga iz Madjarske izvršiti pri jugoslovanskih dolžnikih-uvoznikih izključno s položitvijo dinarjev na »začasno vezani račun« madjarskih upnikov pri domačih pooblaščencih zavodih ob poprejšnji utemeljitvi v žmislu čl. 3. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Razpolaganje z »začasno vezanimi« terjatvami, madjarskih blagovnih upnikov, ki se že nahajajo pri pooblaščenih zavodih in ki se bodo v bodoče izplačevale, se lahko vrši s privatnim kliringom samo na osnovi popreišnjega pooblastila Narodne banke. Vsaka kršitev te odredbe je kazniva po zakonu o kazenskili sankcijah z dne 8. oktobra 1931. — Oprostitev taks pri prodaji sadja in grozdja. Združenje vinogradnikov in sadjarjev savske banovine je imelo konferenco v Zagrebu, na kateri so sprejeli resolucijo glede oprostitve pridelovalcev od taks in dajatev pri prodaji sadja in grozdja in glede drugih olajšav, ki naj pospešijo vinogradništvo in sadjarstvo. Resolucijo so poslali kraljevski vladi. Borzna poročila DEVIZE LJUBLJANA, 5. novem. Amsterdam 297H‘86 do 2988'46. Berlin 1756-08—1769‘95, Bruseli 739-18—744'24, Curili 1424'22—143F29, London 21573—2i7'J9, Newvork 4343'94-4380‘25, Pariz 288'53—289'97, Praga 18P05—182'1(), Trst 354'39—357'47. ČUKIH, 5. novembra. Beograd 7, Pariz 20'26, London. 157 425, Newyork 307'50, Bruselj 51'9250. Milan 24'05, Madrid 4T9750, A niste r-dam 208'80, Berlin 123-65, Dunaj 56‘60. Stockholm 78’05. Oslo 76‘05. Kopenhagen 67'60, Praga 1272. Varšava 57'85, Atene 2"90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2'50, Helsingfors 6'67, Buenos-Aires 0'8350. VREDNOSTNI PAPIRJI ZAGREB, 5. novembra. 7°/n inv pos. 75-50 bi, Volna škoda 351—353-50—351, 7%> Bler 68—69. 8°/« Bler 79 bi, OVo begi. obv. 61.50 bi, Narodna banka 5900 bi. Agrarna priv. banka 225—227 do 225, Dima j-Zagreb 851—801—850. Dunai-Beograd 857—847, Grčija-Zagreb 28’40—2970 do 28-75. Grčija-Beograd 2850 povpr.. Priv. klir. London-Zagreb 241‘40—243—242'20, London-Beograd 243-30-24070. Madrid-Zagreb 589 do 599—1)94. Madrid-Beograd 585 povpr., Šećer. Osijek 130 bi, 7% štab. pos. v Parizu 76—78. BLAGOVNO TRŽIŠČE NOVI SAD, 5. novembra. Pšenica in oves ne-izpremenieno. — Rž ne nolira. — Ječmen ne-izpremenien. — Koruza: bačka, sremska in banatska 98—101. — Moka in fižol neizpremenje-no. — Otrobi: bački in sremski jute vreče 84 do 87T)0. banaškj iuta vreče 84—87-50, bački ladja juta vreče 86—88. — Tendenca mirna, promet srednji. SOMBOR. 5. novembra. Pšenica: bačka okol. Sombor 159—161: bačka in gornja banaška 160 do 162; sremska in slavonska 162—164: južna banaška 158—160; bačka in banaška potiska in backa ladja Dunav in Beze.j 168—170; bačka ladja Kanal 160—162. — Koruza, otrobi in fižol neiznremenjeno. — Oves: bački, sremski in slavonski 130 135. — uz ne notira. — Ječmen neiznremenien. — Moka- bačka Og in Org 240 do 260. št. 2 220—240. št. 5 200—220, ši. 6 180 do 200. št. 7 160—170. št. 8 110—120. — Tendenca neizpremenjena. — Promet 53 vagonov. Wernerjev »Medvedji ples« v mariborskem gledališču »Medvedji ples« je od kraja hudo burkasta, na koncu kar preveč ganljiva zgodbica o čudaškem knjigotržcu, ki preživi šele s petimi križi na hrbtu svoja »leta nerodno«, požene v tej drugi mladosti vse svoje premoženje z lahkoživo barsko plesalko in se kolebajoč med samomorom in blaznostjo, radi cenj. občinstva in morale spokori v tihega človekoljuba. Skečev-sko burkaste so osebe te komedije, skečevsko slučajen je naslov komedije, burkasto slučajen je tudi oni valjar za rezance, moderna inačica faustovih velikonočnih zvonov kali, ki reši junaka gotove smrti. Ta valjar za rezance je nemara še od vsega najbolj pristen, nekak simbol uprizorjene dramske banalnosti. Tudi izvirnosti ni mogoče očitati avtorju, ako se domislimo pod. tragedij in boljših peres, ki se jim ni vlivalo črnilo samo in zgolj iz skrbi za tantijeme, marveč tudi iz stvariteljskega nagona, postaviti svoji dobi umetniško zrcalo, vpodobiti človeška karikaturo v nje največji goloti in zablodi. Takšen je Mannov prof. Nesnaga, takšen v neki meri tudi Feldmänov Prof. Žič. To pa, kar se nam je nudilo z »Medvedjim plesom«, je izdelek po poslovnem navdihu, igra-enodnevnica, ki se je loti takoj plesen, čim se odmakne aktualnost časa, iz .katerega, za katerega je bila napisana. Cernu tedaj uprizarjanje takih del iz češke dramatike? Ž večjo pravico bi uprava izkopala blagopokojne-ga Kajetana Tyia in Vaclava Kliepero, ki sta vsaj pisala iz rodoljubnega navdiha, in ne samo iz konjunkture. Našemu občinstvu se iz tujih literatur noče malovrednih del, ki so doma že davno utonile v pozabljenje, marveč novih pogledov na življenje in svet, v katerih naj sije zdrav smeh ■ •ogiimna borba današnjega človeka v reševal njegovega nravnega dostojanstva. Delo je zrežiral g. Jožko Kovič, gotovo v najboljši veri, da ustreže občinstvu in pomore blagajni. Globoko tragično je skušal igrati junaka Jermana g. Pavle Kovič in v kolikor se njegovi igri ni upiralo samo besedilo, je bil dovoli prepričevalen. Manj enoten je bil hišnih Novak g. D. Gorinška. Izvestna je bila barska plesalka v zasedbi ge. Šavinove. Odličen v maski in kretnjah je bil g. Edo Grom kot povojni dobičkar. Pristna v opravi in igri je bila gdč. Starčeva kot pismonoševa žena. V pretirano igro je zašel g. Maks Furijan kot Jimmy. Omeniti je še: Elviro Kraljevo, Milev» Zakraj-škovo, Lizo Rarbičevo, Milana Kosiča in Rado Nakrsta. -|j. Baletno-koncertni večer v operi V ponedeljek 4. nov. je bil v operi ba-letno-koncertni večer, ki je bil prav dobro obiskan; večino publike je tvorila seveda ruska emigracija, ki je toplo pozdravljala pesem v svojem jeziku in umetniške kreacije svojih rojakov. Program plesnega para je bil pester in okusno izbran: bolj klasičnega kot modernega znanja. Prve točke so imele galantno noto, eleganca in gracija sta prišli do izraza zlasti v »Harlekinadi«, ognjevitost in temperament v »španskih plesih« in »Mazurki«. Prima-balerina Nina Kirsanova, ki se je zdelo, da je ta večer v svojem elementu, je posebno kot Španjolka v solo-plesu uga- jala. Pokazala je vse svoje vrline: gibkost, eharme, ritmiko in mimiko. Publika jo je opetovano klicala na oder. Njen vredni partner je bil Anatol žukov-ski; tvoril je ž njo skladno, izobraženo dvojico; nekajkrat je imel priliko, da tudi sam prinese svojo umetnost, odlikujočo se po izredni elastičnosti. Vmes, med izvajanji plesnega para, se je prepletala polna pesem Borisa Popova. Bili so to kakor odmevi s širne ruske zemlje. Gospod Popov je pel zanosno in čustveno, pa naj je bilo to v ruščini ali španščini, žel je mnogo aplavza, več točk je moral ponavljati. Bil je to lep, prisrčen večer. D. E. ss Sport Table-tenis V nedeljo zvečer so bile odigrane finalne igre za prvenstvo Dravske banovine v singlu gospodov in juniorjev ter v doublu. Naslov prvaka Dravske banovine v singlu gospodov si je priboril Marinko Maks (Hermes), ki je v finalu gladko odpravil vse tri nasprotnike s 3:0. Drugo mesto je zasedel žiža (Ilirija), tretje mesto je pripadlo Kosmini (Hermes), ki si je v najtežji skupini prepričevalno priboril vstop v finale in tu s 3:0 premagal Gerziniča (Ilirija), ki je tako ostal na četrtem mestu. V borbi za juniorsko prvenstvo je Kosmi-na podlegel Lazarju (I.) s 3:2; Grbec (H.) pa Senekoviču (Maribor) s 3:1. Končno sta se pomerila finalista Senekovič in Lazar. Borbo je Senekovič odločil v svojo korist v skrajnem naporu vseh svojih sil in zmagal s 3:2, potem ko je Lazar vodil že z 2:0. V doublu gospodov sta zmagala žiža— Nagy, ki sta z veliko muko premagala izmučeni par Kosmina—Lazar s tesnim rezultatom 3:2. Za to prvenstvo je Hermes poslal v boj izredno številno ekipo, ki je kvalitativno in številčno naravnost pregazila vse nasprotnike. Tako si je Hermes po štirih letih obstoja svoje table-tenis sekcije prvič priboril prvenstvo moštev. Pa tudi posamezniki so se odrezali nad vse častno ter odnesli prvenstvo v singlu gospodov in mixed doublu ter celo vrsto drugih in tretjih mesb Dobova Poročilu, se je v ponedeljek 28. oktobra v Zagrebu gdč. Rozika Kovačičeva, hčerka tukajšnjega župana in predsednika občine, z g. Para-zajnom. Vneti javni delavki želimo v zakonu obilo blagoslova! 1 Spominu mrtvih, so se poklonila na tukajšnjem pokopališču na praznik Vseh svetih društva: Rdeči križ, Bojevniki, gasilci in pevski zbor Sokola, ki je odpel žalostinke: »Vigred se povrne«, »Blagor mu«, »Usliši nas«, »Lahko noč« in po govoru predsednika R. K. g. C. Pre-storja, ki se je spomnil vojnih žrtev, je zbor odpel »Oj Doberdob«. Ob svitu gasilskih bakel in tisočev svečnih plamenčkov so trume živih zapuščale kraljestvo miru ... Konec poti. Vojno dramo v 3 dejanjih uprizori pripravljalni odbor za postavitev spomenika v vojni padlim dobovske občine v soboto 9. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 10. t. m. ob 16. uri v dvorani g. Kramerja. HranilRe knjižite prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanjel Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 VccsdiU smo se v lepše prostore na Honyccshi 4 V bivše prostore Obrtne banke v Gerberievi hiši Sptot im & hxdalii, HfuUiana N«» bodite -v slcrbeti glede prodaj in nakupov ,, stanovanj „ služb ,, posredovanj kapitala ,, posojil „ raznih informacij ker Vam vedno učinkoviti MALI OGLASI „GLASA NARODA« ki je najcenejši in zato najbolj čitan dnevnik vse preskrbe MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž, in. ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki išfejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. ŠIVALNI STROJ (Singer), dobro ohranjen poceni proda Anica Janhar, Žeje pri Medvodah. SOSTANOVALCA v lepo, snažno sobo v centru mesta, z ali brez zajtrka, iščem. Naslov v upravi lista. 590 DINARJEV NAGRADE dam onemu, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno službo. Star sem 17 let, močan, priden in pošten. Cenj. ponudbe na upravo »Glasa naroda« poil »Nujno«. Svetli ppexnesr 5600 kalorij: 1 tona kosoven 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din, bnkovo oglje 0‘75 Din kg dostavljeno na dom nudi A. PUTRICH Dolenjska cesta št. 6 INSERIRAITI v dnevniku »GLAS NARODA« Grški vojaški letalci v paradnem maršu mimo generala Kondilisa. Na čepicah imajo že kraljevsko kokardo V objemu prostovoljno v smrt Strašen samomor dveh mladih zaljubljencev s stolpa zagrebške katedrale Zagrel», 5. novembra. V ponedeljek okoli poldne sta skočila z desnega stolpa zagrebške katedrale v samomorilnem namenu stavec tiskarne »Narodne Tribuna;; iz Šibenika Blaž Srečko Filippi in njegova zaročenka Nedjelka Kitarovič, doma iz Šibenika. Na drugi galeri ji stolpa 70 m od tal sta objeta skočila nizdol in priletela v glavo na tla ter obležala mrtva. Strašen prizor pred katedralo Očividci so pripovedovali, da sta strmoglavila s stolpa z nogami naprej, ko sta se pa zapletla v žice električnega voda, ju je preobrnilo, da sta treščila z glavo na tla. Množici, ki se je zbrala okoli trupel obeh samomorilcev pred katedralo, se je nudil strašen prizor. Nesrečneža sta ležala zapletena v telefonsko-električne žice na zemlji. Prihiteli so redarji, ki so morali delati red in odrivati množico, dokler ni prišla zdravniška policijska komisija. Kuharski pomočnik Simo Bastič. ki je prodajal jabolka na Kaptolu, je pripovedoval, da je opazil neko žensko na stolpu katedrale, ko je okoli poldneva pogledal na uro. Takoj za njo je stopil moški, ki je odložil svoj plašč in takoj nato sebe in žensko ogrnil. Nekaj trenutkov nato sta se oba objeta pognala čez ograjo v globino. — Bastiču je zastala sapa. ko je videl, da sta neznanca z veliko hitrostjo padala navzdol. Ta Strašen prizor je opazovalo še več drugih mimoidočih Zagrebčanov, ki so tedaj slučajno pogledali na stolpno uro. Vesela s smehom v smrt Anka. Blašković, .ki. opravlja službo pri dvigalu, ki pelje 'v stolp do prve galerije, je izjavila, da sta vstopila ob tričetrt na t‘2 v dvigalo neki' mladenič, ki mu je bilo okoli 26 let, in približno ravno toliko stara mladenka. Oba sta bila zelo dobre volje. Pogovarjala sta se. prijazno in se šalila. Ko sta izstopila, sta plačala 4 Din za vožnjo. Anka ju je'še opazovala, ker. je mlad vesel zaljubljeni par vzbudil njeno pozornost. Mladenič je na prvi galeriji vprašal nekega drugega obiskovalca, kako se pride na drugo galerijo. Med tem se je Anka Blašković z dvigalom dvignila v prizemlje. Pri priči mrtva Policijski zdravnik je ugotovil, da sta Filippi in Kitarovićeva obležala pri priči mrtva. Obe ma je počila lobanja. Ko so preiskali njegove žepe, so našli legitimacijo na ime Blaž Srečko Filippi, stavec, star 25 let, v službi pri »Narodni Tribuni« v Šibeniku. Dekle pa je imelo legitimacijo na ime Nedjelka Kitarović, modist-ka, rojena v Šibeniku, hči Špire Kitaroviča, sluge na carinarnici v Šibeniku. Rojena je bila leta 1909 in ji je torej bilo 26 let. 14 poslovilnih pisem Razen legitimacij so našli še 14 poslovilnih pisem, ki so bila naslovljena na družine obeh nesrečnikov ter na njune prijatelje. Eno izmed pisem pa je bilo naslovljeno na policijo. V tem sta samomorilca napisala, da sta se dogovorila za skupno smrt ter da nima smisla, da bi podrobno objasnjevala, zakaj jima ni več do življenja. V pismu sta tudi navedla, da so njune fotografije v ateljeju Tonka v Iliči 8. Znana zagrebška fotografinja Tonka je izjavila, da je nesrečneža fotografirala v nedeljo njena sestra ga. Mici. Ta je pripovedovala, da je prišel Filippi z zaročenko dopoldne v atelje. Pustila sta se slikati v treh pozah in naročila šest slik za 120 dinarjev. Rekla sta tudi. da morajo biti slike dogotovljene takoj in naj jih odpošljejo Špiri Kitaroviću v Šibenik. Ga. Mici je bila prepričana, da sta mlad zakonski par. Filippi je bil elegantno oblečen in zelo dobro razpoložen. Fotografinji je priporočal, naj posebno dobro izdela sliko, na kateri se oba ljubeznivo gledata. Filippi in Nedjelka sla prispela v nedeljo zjutraj iz, Šibenika v Zagreb- Nastanila sta se pri neki zasebni stranki. Zvečer sta še napisala vsa oprostilna pisma, zjutraj sta pa odšla in še nista več vrnila ,.. Zagonetni vzroki samomora Oče Nedjelke Kitarović je v Šibeniku izjavil, da je Filippi z njegovo hčerko odpotoval v Za- greb, češ, da ji bo našel tam primerno mesto v nekem modnem salonu. Vest o samomoru ga je močno pretresla. Vedel je sicer, 'da se imata Filippi in Nedjelka rada, vendar si ne more misliti, kaj ju je gnalo v smrt. Nedjelkine prijateljice so pa izjavile, da je bila Nedjelka zadnje čase molčeča in povsem spremenjena. Niti na delo ni hodila, kakor običajno. Filippija je spoznala pred mesecem in pravzaprav nista bila zaročena. Filippijev delo- dajalec je izjavil, da je bil Filippi pri njem v službi že 10 let. Bil je dober delavec'in po značaju miren in vnesen človek. Tovarišem je v soboto popoldne rekel, da se bo odpeljal v Split, v resnici se je odpeljal z Nedjelko v Zagreb. Vse to priča o še nepojasnjenih razlogih za strašen dvojni samomor Filippija in Kitarovi-ćeve s stolpa zagrebške katedrale. emomkmga šHov&ka - Slavni ameriški zdravnik g. Wickerham se že polnih pet let bavi z raziskovanjem nervoz-nosti ^evropskega človeka. Možakar sam je velik učenjak in profesor na univerzi. Pri tem poslu so mu kajpada pomagali tudi njegovi kolegi s filozofske fakultete, psihoanalitiki, tako da imamo v resnici delo, ki zajamči točnost njegovih ugotovitev. Zanimivo je, kaj vse je ugotovil profesor Wickerham. Predvsem, evropski človek živi v izredno naglem tempu. Skrbne mamice že pri vzgoji dojenčka mislijo, da imajo opravka z odrašenim človekom. Malemu dojenčku je vse prepovedano. Prsta ne sme vtikati v usta in brcati z rokami ter nogami mu je strogo prepovedano. Ko preživi 16 mesecev svoje mladosti je tudi konec njegove svobode opravlje-nja najnujnejših človeških potreb. Vse se mora gibati v nekem dovršenem redu in ta red se potencira z zgodnjo detinsko dobo tja do najvišje starosti človeškega življenja. Tako ima današnja Evropa 201etne- deklice in mladeniče, ki so v primeri s prejšnjimi desetletji že polni možje in zrele dame. V Evropi se ta perijoda drži po 20. letu do 50. leta pri moškem spolu in do 42. leta pri ženskem spolu. Od te dobe dalje pričenja pri obeh spolih čudna dekadenca. Med tem, ko so bili prejšnji možje in prejšnje dame v tej dobi za življenje najbolj zreli, postaja povprečen Evropejec čudaški, nervozen, siten in za okolico nezaželjen. Pri analizi moškega in ženskega spola v tej dobi, je profesor Wickerham oddelil oba spola v poročene in neporočene. Njegova analiza je za poročene ljudi znatno ugodnejša, naravnost porazna pa je za samce in device. Tako je n. pr. ugotovil, da posamezni živčni defekti naraščajo pri neporočeni ženski v razmerju z njeno starostjo v kvadratičnem razmerju od 42. leta dalje, pri moškem spolu celo v kubičnem razmerju od 50. leta dalje. Zaključki njegovih raziskovanj pravijo celo, da so vseh nesreč, vseh tragedij, predvsem pa ostarelosti krivi samci in device, ker v svoji j nebrzdani samovolji in razdrapanem živčnem sistemu ogražajo sebe, svojce in vso okolico, • ki jo napolnjujejo. Še bolj interesantni so zaključki profesorja Wickerhama glede odnosev samskega stanu do političnih pretresljajev v posameznih državah. Tako pravi profesor Wickerham, da naraščajo nemiri, izgredi, revolucije in slično, predvsem v državah, kjer vodijo politiko samci in samice, ki so po sili razmer primorani živeti vzdržno. Vendar naglasa profesor Wickerham, da se opaža v zadnjih letih neko zboljšanje, posebno v Srednji Evropi, kjer so politične prilike samce in samice potisnile v stran. .... im mn Zanimivosti z vseh strani Carlos Mongot, posebni dopisnik nekega španskega lista v Addis-Abebi je iznenada umrl za malarijo. To je že druga žrtev svojega poklica med poročevalci tujih listov, ki so prišli v Abesinijo zaradi italijansko-abe-sinske vojne. Dva nemška učenjaka, Holl in Urban, sta dognala, kje se v možganih nahaja regulacijsko živčno središče za krvni pritisk. Edisonova vdova ga. Nina Miler Edison se bo poročila z Edvardom Hughesom, industrij cem. Njej je 70 let, ženinu pa 73 let. Prijatelja sta že iz mladosti. V Gdansku se je v eni izmed najživah-nejših ulic blizu postaje sporeklo pet Italijanov. V prepiru so potegnili revolverje in začeli streljati. Dva Italijana sta nevarno ranjena. Na vožnji v bolnišnico je eden od njiju podlegel. Ostale tri so aretirali. Slika kaže oklopni avtomobil s krsto francoskega maršala Lyauteya v maroškem pristanišču Casablanca Medtem ko so v Moskvi preklinjali nezanesljive častnike in jih hiteli v vsej tišini obsojati na smrt, so se v Berlinu veselili najnovejših boljševiških ge-neralštabnih načrtov. Preden pa so se ti slednji utegnili popolnoma predati zavesti, da obvladajo položaj, so že morali slišati, da je tudi Moskva prav tako do zadnje podrobnosti obveščena o vseh najtajnejših ukrepih nemške oborožene sile kakor Berlin o ruski. Podobno se je godilo drugod in niti londonski »Intelligence Service«, niti znamenita »Scotland Yard« ni bila več varna pred izdajo. Nobena zaščitna mera ni zadostovala in naj je bil kak ukrep sklenjen še v taki tišini, so ga kje daleč na kontinentu poznali že prej, preden je bil v Londonu oblikovno do kraja sestavljen. Spričo takega početja zbesnelega demona se je ves svet mahoma znašel v bolestni trzavici in bojazen in medsebojno nezaupanje je naraščalo od ure do ure. Vlade vseh držav so si belile glave, kako priti temu pojavu v okom. Spremembe na zaupnih diplomatskih mestih so bile na dnevnem redu in konzularni zastopniki poedinih držav so se selili križem, kakor preganjane lastovice. Edini človek, ki je vzlic vsem neprilikam ohranil mirno kri, je bil gospod Cowell, ki ni odnehal, dokler ni izvedel Jensovega naslova in se je neutegoma podal za njim na pot. Inženjer Po- dumjin se je bil tisti čas pravkar pripeljal v Pariz in se je nemalo začudil, ko je nekaj ur po njegovem prihodu že stal gospod Cowell pred njim. — Imenitno ste jo zaigrali gospod inženjer in moje trdno prepričanje je, da nikakor ne smete ostati na pol pota. Jens ob prvem iznenađenju niti. ni vedel, kaj bi odgovoril. Bilo mu je mučno, ko je videl, kako ta žilavi človek sili vanj in preži na njegove korake, vendar se mu je zdelo bolj primerno, da ostane vljuden z njim in se ga kolikor mogoče na lep način iznebi. — Mislim, je dejal Jens, da živi ves svet v psihozi. Nameraval sem že spregovoriti javno o tem, kakor pa vidim, ni čas še dozorel za to. Svet je v razdrapanosti in utrujenosti potreboval senzacije ali idola, ki bi ga molil in trepetal pred njim. Ker ni nihče našel nič drugega, so se v lakoti polastili mojega eksperimenta in si ustvarili demon, kakršnega so pač bili potrebni. Jaz sam, gospod Cowell, seveda ne verjamem vanj, ker — — Razumem, razumem, gospod inženjer. Vi sploh niste človek vere, je sarkastično vpadel v besedo Cowell, ampak človek dejanj. Prav zato me tako zanima usoda vašega dela in si ne morem kaj, da ji ne bi sledil, pa če mi tudi greste na kraj snveta. Veste, gospod inženjer, jaz gledam te stvari brez novinarskih naočnikov in tudi brez predsodkov, pred kakršnimi trepečejo politiki in diplomat je. Demon obstoja, to je jasno in to veste vi prav tako dobro kakor jaz, bržkone pa celo bolj. Ne gre mi pa seveda za to, da bi učeno razpravljala ali je demon resničnost ali samo plod sugestije, ampak za to, da doženeva, kako ga je mogoče ukrotiti in si ga usužniti, da bi postal to, kar ste vi hoteli napraviti iz njega. Popolnoma razumem in ni treba mi posebej zatrjevati, gospod inženjer, da so bili vaši smotri ob vsakem znanstvenem delu plemeniti in da vas je spravil končni rezultat nekoliko iz ravnotežja. To je razumljivo in vam pač nihče ne zameri. Neodpustljivo pa bi bilo, ako bi zdaj prekrižali roke in fatalistično strmeli v početje, ne da bi ga skušali sebi in človeštvu v prid utesniti v take mere, ki bi jih določili sami. Jens Podumjin je poslušal Cowellovo govorjenje, kakor oddaljeno bučanje gozda. Odpor v njem je polagoma mineval in z nekim občutkom trudnosti je začel priznavati in pripovedovati nekatere podrobnosti iz beganja za demonom. — Saj to je tisto, je menil Cowell, to bitje ni vezano na prostor in kakor vse kaže, niti ne na čas. To pa sta dva problema, ki jih bo na vsak način treba rešiti že iz razlogov zdrave samoobrambe, kajti po vsem tem, kar se dogaja, nimate doslej nobenega jamstva, da se ne bi divjanje tega zagonetnega bitja končno usmerilo proti vam samim in bi vas utegni» produkt lastnega duha upropastiti. Jens je mirno priznal, da je že sam razmišljal o tem in da je pravzaprav to tista poglavitna vzmet, ga je pognala po svetu. Nikakor se ne more spri' jazniti z mislijo, da bi nekaj, kar je plod njegovega razuma, tako popolnoma ušlo iz območja njegov0 volje. Treba bi bilo začeti z delom čisto znova i11 skušati doseči konstrukcijo, ki bi bila po svoje»’ učinku prav tako časovno in prostorno neomejen»’ kakor je demon sam. šele z dosego take konstrukcij® bi se približali misli, da si bitje zopet lahko podrede- Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.