Sklad obratnih sredstev gospodarskih organizacij
Sldad obrataih sredstev gospoiiarskih organizacij je družbeni sklad, ki ima na-menski znaca/. Upravljajo ga delovni ko-lektiv in organizaeije po pravilih, ki so določena s predpisi In dpužbenim planom.
Gospodarske organizacije fortnirajto po-scbni sklad obratnih sredstev od lani. Pred to bistveno spremembo v pravnem rcžimu obratnih sredstev si je bilo mogo-če zagoiovili obratna sredsfva z bančnim kreditom. Kakor saio povedali, se ia sred-stva sedaj formirajo kot poseben sklad iz dobička ali dohodka gospodarske orga-nizacije ali iz dotacije. Zanje plačuje go-spodarska organizaeija skupnosti sialni prispevck. Prejšnja dopolnilna sredstva si zagotavlja s kratkoročnimi krediti pri banki. Ta sprememba pomeni neko pri-bliževanje ali izenačevanje osnovnih in obratnih sredstev. Tako prva kakor druga formiraio posebna sklada, ki ju dobi go-spodarska organizacija ali delovni kolek-ti» t upravljanje in zanje placujc pose-ben prispevek.
Način oblikovanja sklada
' Sklad obratnih sredstev gospodarske organizacije je mogoče formirati na več načinov. Lahko ga formiramo iz dobička ali dokodka (pri organizacijah, ki ne od-vajajo dobička), nadalje iz dotacij poli-ttčnoteritorialne enote ali druge gospo-ciarske, družbene ali zadružne organiza-cije. Posojilo za obratna sredstva, ki so potrebna za redno poslovanjc gospodarskc organizacijc, je inogoče najcli hkrati s posojilom za osnovna sredstva ob najetju investicijskega posojila. Ta način so na-vadno nporablja pri podjctjih, ki šele na-stajajo, in lo tako, da se pri najetju po-sojila določijo okTiri in pogojt posojila za obratna sredstva, medtem ko se končna višina ugotavlja ob izročitvi objekta v obratovanje. Hkrati s prošnjo za posojilo je treba predložiti dokaz, da se z zneskom
obratnih sredstev, za katerega se prosi, zagotavlja redno poslovanje gospodarske organizacijo. Ko si gospodurska or^aniza-cija zagotovi z investicijskim posojilom obratna sredstva, se sklad obratnih sred-stcv povečuje za znesek odplačila tega j>osojila. To dejansko pomoni, da se vna^a invRstieijsko posojilo za obratna sredstva v sklad obratnih sredstev samo s tolikš-iiim delom, kolikor ga. odplačamo. Tako je polo-žaj gospodarskfe organizacije olajšan. Ker gosjx>darska organizacija že plata obresti za invcsticijsko posojilo, sc iako izogne, da bi hkrati za isti znesek plačala tudi sfalni prispevek sknpnosti r obliki obresti na sklad obratnih sredstev.
Ker je večina gospodarskih podjetij v trenntku uveljavljenja predpisov o for-miranju sklada obra<nih sredstev že red-no poslovala, je bilo s predpisi določeno, da dobijo te or^anizacije kakor iudi tiste, ki so v poskusnem obratovanju, začetni zuesek sklada obratnih sredstov od skup-nosti, ki iim ga izroči t upravljanje s po-sebnim alctom okrajni ljudski odbor. Na-čin določitve vi^ine zneska odredi zrezni izvi^šni svet, ki lahko določi, da dobijo nekatere kategorije gospodarskih organi-zarij samo določeni odstotek začetnega sklada obratnih sredstev, ki bi jim pri-padal, ali da se izročitev začetuega sklada odprodi.
Zadruge in zadružne poslovne zvezc, ki so že poslovale v trenutku uvcljavljenja prcdpisov o skladu obrainih sredstcv, so si morale zagotoviti obratna srpdetva 7,a redni obscg poslovanja s posojilom, kate-rega .odplačila vnašajo v sklad.
Uporabljanje sklada
V razliko od osnovuili sredstcr se obrat-na sredstva v proizvodnem procesu po-trošijo naenkrat, io ie spremcnijo obliko. V proizvodnji se obračajo, vlagajo kot denar, prevzemajo obliko blaga, da bi se
ob koncu Trnila kot denar, tako da jih lahko gospodarska orgauizacija vlaga v razHčne iniovinske vredaosli. Laliko jih uporablja za zaloge surovin, materiala, embalaže, drobnega inventarja, polizdel-kov, lahko jih vloži v tekočo proizvodnjo in končnc izdelke, a lahko so rialožena tudi v terjatve do drugib. gospodarskih organizacij in oseb za prodano blago ali ushigo ali v vrednostne papirje, lahko pa ležijo tudi kot gotovina.
Kakor vidimo, služijo navedeni nameni za opravljanjf proizvodnega iu poslor-nega procesa ali pa pomenijo zagotovitev likvidnih sredstev za izplačila med poslo-vanjem. Zato teli sredstev ni mogoče upo-rabfjati v drugc namenc. Predpisi poseDno prepovedujejo uporabljanje teh sredstev za nakup osnovnih srcdstev in za odpis poslovnih izgub. Ce prcsega znesek teh sredstev potrebe organizacijc, je niogofe presežek vlo/.iti v rezervni sklad, od koder jih ni mogoče vesč vrniti.
Pravice in dolžnosti gospodarskih organizacij
Sklada obratnih sredstev, ki je bil en-krat izroten gospodarski organizaciji v upravljanje, ni mogoče niti začasno niti Irajno odvzeti ali zmanjsati z upravnim aktom.. Gospodarska organizacija odgo-varja druž^beni sknpno»ti za nominalno vrednost sklada in jc dolžna vsako zmanj-šanje nadomcstiti na brerne sredstcv, s katerirai samostojno razpolaga. Finančni organi nadzirajo namensko uporabljanje ieh sredstcv.
Na znesek. sklada obratnih sredsiev se plačajo obrcsti kot prispevek družbeni skupuosti, njihovo višino pa odreja zvez-ni družbeni plan. Obračunuvajo se tako in v rokih kaljor obresti na osnovna sred-stva, medtein ko se vplačujejo v družbene sklade, v katere se plačujojo tudi obresti na osnovna sredstva. Za lisie gospodarske organizacije, ki ne plačajo obresti ua osnovna sredstva odredi zvezni državni sekretar t.a finance., ˇ kateri družbem in-vesticijski aklad bodo vplačevala obresti. Obresti na znesek sredstev sklada, ki so nastala iz sredster za samostojno razpo-laganje, sc vplačnjejo v korist sklada obratnih sredstev gospodarske organiza-cije.                                                V. J.