t\»rA* retrtek tnpuLo un tjA TB'J» T M*n „„u dre* p.wilj;uij.i I, .......i.i ve leto K Ki. - t ,, let* , ,, nt leta . I ., 1»0 po* I i : t, f|« |*t* 10 |1. -„ m) • t .. u četrt l*U ., ' Weillli-'v,i iuu|>r.LVl |i iii itotatm tr'.'u 11 pl.t/i !'«»• it- i*' Št. 51. l'0 (ui ilri'iitopn . t.- plu.'llj.' I ti -111 M lkr.lt. •■• t,-'«., i'kr.it, n t. ka litra t-ta ili Maki m alafa ji-j.i |,- |.r «| i -., I Taat ti«, k je p|a,-.at. ......ta tok, ' pi»i ne no rraia}*, * aaj m tlai i /i m fr;inkujeji,. V Mariboru 1. maja JJSC;J> l)i|)!oiiiafi(Tii llasko. J vzhodnega tpruš.-uijn. in kuje/. Nikolaj je res prišel v Peterburg in tu našel »prejem in prijaznost, na dvoru kakor med ljudstvom, veličasten in sijajen, anska da so si nasprotni časnikarji in v dvorski etiketi odgojeni diplomati nosove ijiiui se- vihali, češ da sprejem preseza one mere in meje. ktere so po ii|ili pravilih Kor |o rskemu andru rnogoi-, Iruga nj a botra. In /godil o se Doli iruKega, (i.i em detet«, no v kup v/ nprej govn ni in ta •rka, iiu- • lllilllU- iii imenu I) Stara je zvijača evropskih skritih in vidnih absolutistom plemena ne le pred cvetom spravljati oh dobro ime, ampak m jati neslogo in sovraštvo ali pa vsaj polirati raejusohno zaupanje in prijateljstvo ter buditi sumnje. Kar se tiče Slovanov , videti je. kakor da bi si bila starokopitria diplomacija v geslo vzela izrek nemškega mislecu, ki pravi: Kdor zna spodkopati zaupanje, umoril je prihodnji zarod v materinem telesa." Meti nujnimi vprašanji sedanjega evropskega dnevnega reda, stoji vzhodno vprašanje, ktero so v prvi vrsti skoraj tiče slovanskih narodov. — Stara šola ni bila zapustila recepta, po kterem bi se bilo dalo rešiti to vprašanje, iznajdljivost diplomacije pa tudi ni tolika, da bi si vedeli rešiti zastavico z lastno bistroumnostjo. Vendar pn je bilo treba nekaj storiti, ako niso hoteli diplomati svetu s;uni pokazati svoje nezmožnosti in naravnemu propadu prepustititi moralno in telesno uničeno turško carstvo. Zopet so torej segli po starem receptu: „Spodkopaj zaupanje in umoril si prihodnji zarod v materinem telesu." Grško-turško vprašanje bilo jim jo vodo dovolj /brazdalo, ka so mislili, da ne bodo zastonj po njej izmotavali svojih mrež. S pomočjo svojih „vrednih" pomočnikov in služabnikov so jeli hvaliti modrost srbske vlade, ki ni hotela za meč zgrabiti in se pridružiti grškim in romanskim prizadevanjem po OSVobpjenji vzhoda. Mreže so bile vsemu di-plomatičneinu blatu kljubu preveč vidne, preveč na površji; slovanski svet. pa tudi srbska vlada je hitro spoznala, kje se vala ta diploinatična hvala; spoznala je, da hoče diplomacija razdvojiti Jugoslovane in srbsko vlado, češ da se slednja ne briga za svoje V7.hodne brati; po rodu in veri. da se sluga s tujstvom V vzhodni politiki in da torej ni vredna narodnega zaupanja — Srbska vlada je vedela, kaj je dolžna Bvoji časti in jugoslovanskemu imenu in hitro je javno oklicala, da jej je ljubši brat kakor prijatelj, in da bi vsakemu odpovedala prijateljstvo, kdor bi jej hotel on poti stati pri naravnem razvozlavanji vzhodnega vprašanja. Tu je bilo torej zvijačni diplomaciji popolnoma spodletelo. A hitro se je zopet pobrala — saj ni bila prvokrat padla -- in stikala po drugi priliki, da bi mogla luliko sejati v južno-slovansko žito. Ni bilo treba dolgo stikati, kajti kakor pajek oprode vsako še tako majhno bilko, tako se oklene diplomacije vsake dogodbice in JO rabi V svoje namene. Počil jo bil glas, da bo potoval črnogorski knjez Nikolaj v Peterburg. Predno je bil še črnogorski sokol stopil čez gostoljubni prag ruskega carskega dvora . pn dno je še okusil ruski kruh in sol. predno so je prepričal nad prijateljskim pozdravom od strani ruskega naroda, da slovanska solidarnost ni tolika sanjarija, kakor se nam vsak dan mala po nasprotnih časnikih, /o so bili slednji dobili od viših krogov svoj „mot d1 ordre" in so na vsa pljuča zatrobili v plačano trobento, daje črnogorska vlada v razdvoji s srbsko, da hoče peter-j narod še tu in tum premalo izobražen, premalo zaveden, Treba! neinudno burška vlada razdvoj podpihovali, in da misli klljeza Nikolaja staviti nalili kar se da za delo prijeti, učiti in zopet učiti. Zatorej širite, Slovenci, to prvo mesto v prihodnji vzhodni vojski in mu izročiti vodstvo v 1'ešovnnji I brošuro med prosto ljudstvo kolikor morete, vsak po svojem okraji. Da nacrtane za počeščenje malega knjeza. je še več! Ko BO je rodila knjezu črn prosil si je severnega ,,strijca". cura A doma poslal svojega namestnika knjezi opravi prvo cerkvene obrede pri čn vse dobro po volji diplomacije, ki je konečno v etiketo ruskega dvora proti Nikolaju. A kar sej ji v računu plešastih diplomatov. SlovansIČLSfarod mul in častil poslancu ruskega vladarja in brezsrčna i morala prepričati, da. se ne le /. ognjem ne igra brez šl a tudi ni igrati /, nepokvarjenimi čutili Blovnnakih brntovskili hi se bilo morebiti dalo pogoltniti, ko bi bil obveljal le glfl so bilo pokazalo le sovraštvo med Srbi i/ knježevine in Si bi i/ i gorskih planin, ali ko bi se bil vsaj prijel prvi kal temu prih raštvu. A tudi to no. Nikolaj kot pravi Srb ima botrinj t\ i \ pri drugi hčerki ni pozabil botra, ki mu je krstil prvo d 'te. I' Peterhurga je povabil botra i/ Belegagrada in poleg kri je krstil drugo hčer Filip Kristič v imenu srbskega k tega je knjez Nikolaj po svoji svobodni deželici vodil Srba. da je obema pokazal, kako planinski sokoli ljub in rojaka kakor rojaka; in je konečno po srbskem pos knjezu Milanu „zvezdo" Miloševega reda, in tako v priču i bi, pod zaščitom ruskega poslanca pokazal, da si zapadnu prizadeva zaprečiti slugo in složno delovanje vzhodnih narodov in vlad. Prc-zdriv in premalo pokvarjen je slovanski jug, da bi se ga prijemale ,.iiucsst;u evropskih diplomatov. Prihodnje jugoslovansko dete se ne da umorili v -materinem telesu", pač pa bo rastlo in napredovalo, in morebiti prej kakor mislimo,veselo zapelo na grobu, kterega si ostarela in neplodna diplomacija na vzhodu sama koplje: „Vzel te je pokvarjeni, brezuačelni, neinoralični duh, ki te je rodil, odgajal in razvajal. udi preveliko lo, ni stalo V enjeni spreje-maci|a se je ampak d;* se ! Pn tudi to namen, ko bi viti ških črno-lii|i:mu s iv-dikih čislih, eg botra iz orukega mu eza Milana. Razen i spremljal Rusa in i brata kakor brata m u po ilid mlademu soglasjem, rekli lomacijo zastonj Slovenska ktere naslov je .,Cnjto\ čujte! kaj slovenski jezile tirja" in ktero smo zadnjič omenili, lina nekoliko važne naloge pregnati nnjhujega sovražnika — nevednost med našimi prostimi ljudmi. Nič ne pomaga, če tožimo, da je C'rni kitbiiiol. Da je bila Eva, naša prva mati, prva radovedna oseba na svetu sploh, to že lehko takoj v prvih poglavjih starega zakona beremo, kuga pa je ta podedovana radovednost na to pripeljala, da bi s kakega bodi obzira tuje pismo odprl, uo d si se do gotovega dognati. Gotovo, vredno bi bilo, da bi si najnovejša politika ime tega vrlega pomočnika poiskala, in mu. če druzega ne, vsaj spominek na večen spomin postavila. Odpiranje pisem sega do začetka 10. stoletja. Maksiiniliau se je v prepiru z Milani. 8 Klanu in nemškimi knjezi tega pripomočka posluževal in Kurol V. v vseh pogodbah s protestantovskimi stanovi. Deželni grof Friderik Hesenski, ki je v svojih listih, ktera je pisal mestom, gosposke osebe dobro ošteval, jo svojo nepazljivost težko čutil. Ker že h koncu ni mogel prestati, je moral cesarja leta 1547. milosti piositi. po kterisi jo sicer življenjeohranil, no pa osebne svobode. Po 5 letnem žalostnem zaporu ga je osvobodil sprevideli volilni knjez Saksonski, ki se je samo osebo cesarjeve polastil. Morda je tugapoln beg Karlov iz Tirolov bil vzrok, da se je cesar pozneje vladi odpovedal. Tako je cesarjev prihod v Trient deležniku takratnega koncilija na vse votre razpu-dil, ker se jim jo dozdevalo, da že slišijo glas trobent in vreščenje sovražnih bobnov. Za časa Šmalkaldske zveze so se posebno Španjci s toni pečali, kako bi prav umetno in prebrisano liste odpirali in zopet zupečutovali. Ko so leta 1572 Jagelonci pomrli in Maksimihnu II. po poljski kroni težil, bilo je nemškemu vrhovnemu poštarju naročeno, da bi na cesti vjel kardinala Mo-ronita, 'papeževega poslanca, ker seje mislilo, da ni ravno veliko maral za nemškega vladarja. Moronita so vjeli s surovostjo iu mu vse liste pobrali. Celo listom cesarskih vojvodov niso prizanašali. Za Rudolfa II. se je general Lazar Schvvendl, imenitna oseba pri dvoru, potožil, da mu poštar Viechhauscr liste zadržuje in odpira. Waldstein, kteri jo enake burke vganjal, ni ničesar napisal, s čini bi si škodovati mogol. Za Leopoldu I. je odpiranje pisem navadno postalo iu bilo vsistemo vpeljano. Listi so se pravilno odpirali in po potrebi zadržavali. Nikdo ni takrat o tej skrivnosti ničesar zvedel, dunajski kabinet pa je važno novice o namerah Francozov iu Nemcev in o ogurskih zadevah v roke dobival. Privilegij, ki ga je dobila rodbina Thurn-Taksisova. je jako polchčulu manipulacijo s pismi na poštah, Ud iztočnega morja do Trsta, od Ostende do Sibiue so Taksisovi kurirji noč in dan letali. Avstrijska rodbina (llabsbtiržani) je to vedalu in Thuru-Tuksi so ji služili, naj je veljalo kar hoče. France Thurn-Taksijski je bil prvi, ki je leta 1500 pošto osnovoti namenil. Njegov sin Jan Rabtist je to mi el očetovo izpeljal, in leta 1516 z dovoljenjem cesarja Maksimilijana pošto med Brttsselnom in Dunajem vpeljal, ki je bila takrat jako važna. Leta 1518 je cesar Karol V. Jana Babtista vrhnega poštarja imenoval čez Nizozemsko. Sin Janov, Leonhard, je napravil novo cesto, ki je držala iz Nizozemskega čez Lttttih, Avgspurg, čez Svabsko iu Tirole v Italijo, Pri vporu Nizozemcev je pošta veliko trpela, tako da se je rodbina Tuksisov v dolge zakopala; pa Leonhard svoje dobre misli ni opustil. Zvesto se jo oklenil Filipa iu ga jo iako izdatno podpiral, da je hvaležen cesar njegovemu dediču ime: „vedno zvesti" dal. Leta 1595 je Rudolf II. Leonhardn kot vrhovnega poštarja imenoval za celo nemške cesarstvo in postajo bila potem imenovana: cesarska. Leta 1606 je postal baron in potem umrl 90 let star leta 1612. Njegovemu sinu Lainoralu je Matijaž in Ferdinand dal dodičnosf njegove službe za vse potomce. Lainoial je i drugo od Frankfurta n. M., do Li] Prago do Dunaja. To razširjenje je z takrat čistega dohodka en milj. gO dajne čase. Rodbina obdarovana s takimi privilegiji, ji leta 1(188 je postal Evgcn Aleksander knjez. je bil imenovan špnnjski grand in dobil grajščino Loraii se je, da je ta rodbina v stoletji vsak dan 'Ji).(Jim kakor 2000 ljudi V službi imela in še več konj. ovi liniji ustanovil, eno čre/. Alpe do Hamburga črez Norimberk in pomnožilo dohodke, imela je pošta gotovo kraljevski dohodki za te- lahko velike časti dosegla, (i let poprej od Karla V. s 11 ('mite. Preračunilo liber prislužila, in je več H- XCZ bodo naši bralci videli, kako je pisana, podamo (u odlomok iz 3!* strani ob-scgujoču knjige. „Kar sc kanelij tiče, narnrec ci sirskih, moralo bi se v njih prav po sedanjih postavah Slovencem vso po slovenski pisati. Kakor sa Nemcem po nemški, Taljanom po laški, Ogrom po Ogenki, tako bi se morah, tudi Slovencem po slovenski pisati. Saj eni tako kakor drugi narodi morajo vedeti, kaj se jim iz kanelij piš» in kaj imajo napisanega v rokah. Kakor pa je zdaj, moraju Slovenci, ki sami nemški ne znajo , od Poncija do Pilata s kanrlijskiiiii pismi hoditi, dokler koga najdejo, ki jim ]ih zna raztolmačiti, in pri tem iskanji prav pogosto napovedani ras zamudijo m tuko v kužen zapadejo. Ah ne bi kmetom hasueje bilo. da bi jim kanclije po slovenski dopisovale? Tedaj bi jim v.saki otrok, ki v solo hodi. vedel take pismu brati. Saj mi Slovenci nič menj davkov ne plačujemo kakor Nemci ali Ogri ali kteri drugi narod Avstri|c. Naš jezik je tudi za vsako tako pisanje dosti izurjen, in v resnici so že slovenske pisma sle do najviše gospodske na Dunaj i, in tudi pred prcsvitlega Cesarja samega. Kakor sem povedal, postave govorijo za nas, Cesar sam je tudi že večkrat ostro zapoved izrekel, da morajo Vli jeziki v Avstriji enako pravico imeti, da so ravnopravni, in gospodskam je že večkrat, in to še nedavno bilo zopet aopovedano, Slovencem po slovenski pisati; da, cesarski uradniki so na tisto postavo, ktera daje vsem narodom, tedaj tudi Slovencem, pravico do jih jezika v kanclijah in šolah, celo prisegli, — ali malokje so Slovencem ta pravica daje. Kako je tO? me morebiti kteri bralec poprasa. Na to jaz odgovarjam: posebno zato se ne piše, ker Vi, Slovenci, sami tega večkrat in glasno ne tirjate. Veči del Slovencev, ki nikdar ničesar ne bere, kakor svoj „Stcueibiiehel," še ne ve. da postava zapoveduje slovensko pisanje v kanclijah ; veliki del Slovencev sicer že ve, da mora gospodska po slovenski pisati, pa sc ne upa tega tirjati; i......v i jih pa tudi je, ki pravijo: meni je vse cdno, tako ali tako. Tega pa ne pomislijo, kako dobro je, če človek ve, kaj v pismi stoji m kaj storiti ima. Včasih mu gre za premoženje, za dobiček ali za izgubo; včasih ima kako pogodbo (ghbengo) v rokah, na kteri visi jegovo posestvo; včasih mu berejo sodbo na smrt in življenje, pa po nemški; včasih mora kaj podpisati, kar ga bode za vse žive dni vezalo, — pa k vsemu temu, kar v pismih stoji, moj ljubi Slovenec prikiinuje , če razumeje popolnoma ali ne. Vprašam Vas, ali je vse cdno. ali tako ali tako v pismi stoji V Ali Vam je vse edno, če razumejete. kar podpisujete, ali ne V — Vidite, kdor je pri zdravi pameti, ta mora priterditi, da je bolje, če razumeje, kur podpiše, kakor pa. če ne razumejo, Zato pa prosite in zopet prosite gospodske, ako Vam jih same ne dajejo, za slovenske pisma! Saj postava Vam daje to pravico. — Da znanje nemščine tudi V šolah dobro služi, to poterjujeni tudi jaz; ali, da jo V šolah nemščina gospodinja, slovenščina pa dekla, tega ni drugo krivo — kakor stara navada. Kakor vsaki učeni Slovenec ve, ima naš jezik za vse nuuke potrebnih besed, in drugega ni treba, kakor da ga v šole vpeljemo. Ali da se tO ne zgodi, tega smo zopet sami krivi. Zavoljo hrepenenja po nemščini smo ji v naših šolali več mesta prepustili, kakor je trebuhi. Tudi /astran šol tirja postava, znani devetnajsti paragraf, da ima vsaki narod pravico, svojo mladino v liiaterneni jezika v šolali podu-čevati; ali ker naš nevidni in preponižlli rojak tega odločno in večkrat no tirja, zato se tudi gospodska v tej zadevi ne geni'. Tako pa se naše bistro glavice zavoljo neznanja nemščine po nemških, latinskih in realnih šolah tako rekoč na duhu ubijajo; Vi pa, Slovenci, ki težko zaslužene denarje za otroke plačujte, nimate od tehšol skoz vaše otroke nobenega dobička. Kedar se Vasi fantje, ki so se, postavim, realk izučili, k Vam v vakancijah na dom povernejo, ne vejo Vas v nobenem nauku podučiti, ker ničesar po slovenski povedati ne znajo. Ko bi se pa Vaši dečki po slovenski bili izučili, potem bi tudi Vi in ves narod kaj hasna od realk imeli. Kamor koli se obernemo, povsod vidimo, da je nemščina le za tega delj pri nas tako imenitna, ker mi sami to hočemo, ker mi sami svoj jezik premalo spoštujemo, ker ne tirjamo glasno in neprenehoma tiste pravice, ktero nam postava daje. Ali glavni in najveći uzrok, zakaj nemškutarji našemu jeziku tako hudo nazprotjujejo, je ta, ker nam više obrazovanosti ali brihtnosti ne privoščijo. Mnogo nemškutarjev, ki po kake dve ali tri besede nemški zna, živi tako rekoč od slovenske nevednosti; ko hi pa naše ljudstvo bolj pametno in učeno postalo, potem hi tem ljubeznivim stricem sreča — odplavala. Zato lovijo iu pokončujejo ti ljudje slovensko knjige, ker se bojijo, da se ne bi Slovenci iz njih kaj koristnega naučili; zato sovražijo čitalnice, v kterih se kmetje podučujejo v vednosti in pravicah ; zato so hudi in razkačeni na vsaki tabor, v kterein bi Slovenci svoje želje izrekli in si pomoči iskali; zato se zoperstavljajo slovenskim šolam , ker bi potem, ko bi ljudstvo samo pisati in brati znalo, s svojo polomljeno nemščino morali v deveto deželo potovati ; vato nočejo, da bi gospodske po slovenski dopisovale, ker ne bi radi svojo veljavnosti izgubili, ker oni vedo en par nemških ali laških besed iu križev-kražev, slovenskega pisanja pa ne; zato so oni nasprotniki zedinjene Slovenije, ker se za svojo plesnjivo nemškutarijo bojijo, da ne bi potem za nedubo poginila; zato z eno besedo sovražijo vsakega Slovenca, ki se derži svojega jezika, svojih starih, pobožnih navad, in svoje prelepe slovenske domovine, za ktero nemškutarji nimajo srca. in od jeze pokajo, kedar slišijo govore o slovenski narodnosti in o združenji vseh Slovence v eno deželo. Ali vsi ti nasprotniki bodo toliko menj škodljivi in ošabni, koliko bolj bode slovenski narod s krepkim svojim glasom vpil: „Mi tirjamo svojo pravice! Mi tirjamo svoj jezik v kanclije, šole in v vse uradnice!" — Od nas samih, od nas pravim, Slovenci, je odvisno, ali so ima pri nas ta prazna iu prevzetna uemškutarija še delj časa pasti, ali pa slovenščina v svojo pravico postaviti. Bog iu Cesar sta za nami; pomoziuio si zdaj še sami, to je, ti rja j mo glasno svoje pravice!" Dopisi. Iz Ljubljane 27. aprila 1869. [Izv. dop.] Gotovo bi čitatelji „Slov. Naroda" radi že kaj več izvedeli o ljubljanskem ali vižmarskem taboru, ki se ima binkoštni ponedeljek t. j. 17. maja na vižmarski gmajni napraviti. Komur ni znano, kje jo ta kraj, temu na kratko povem, da so Vižmarje pri Št.-Vidu, dobro uro hodii nad Ljubljano, pod Celovško cesto, na desnem bregu bistre Save, naproti strme Šmarne gore, ktera je po slovenski zemlji zarad lepe romarske cerkve in zarad prekrasnega pogleda na vse 4 strani sveta precej na široko znana. Vižmarje so pa zarad tega posebno znane, ker so se poprejšne čase večo vojaške vajo vsako leto le na vižmarski gmajni vršile. Več o Vižinarjih no bom pravil, kdor hoče kaj več o njih vedeti, naj pride tje na tabor, ali peš ali naj se pn pripelje, ali naj prijaha, kakor komu drago in kakor komu bolje kaže. Se ve, da bi se posebno lepo podalo, ko bi naše čvrsto ljudstvo prišlo tudi na konjih na lahor, ko bi se osnovali nekteri banderiji. — Ali zdaj je še prezgodaj o baudeiijih govoriti, dokler še nimamo vladnega privoljenja za tabor in doki er še ni program taborskih obravnav razglašen. Samo oh sebi se torej Akoravno je rodbina habsburška jih knjeze imenovala in jim pošto v svojem kraljestvu dala. vendar jim ni v vsem prijazna bila, ker ni hotela da bi tuji, z njenimi listi tako ravnali, kakor se je z njimi ravnalo v nemški državi. Rodbini 1'aarov, ki je iz liergaiuo prišla , je Ferdinand II. dovolil pošto napravili v dednih deželah in ker njeni kurirji čez meje niso šli, ostalo je vredništvo iu opravništvo popolnoma pod nazorom avstrijske vlade. Pa vendar do črnega kabineta še niso prišli. Tam so smeli vstopiti samo Tliurn-Tak; is, ki je potrebno delo vredoval. Časten namen služiti občni blagosti je bil odvzet Tasisom in manj častno dele vtikati se v tuje skrivnosti, prepuščeno. V središčih trgovstvn in vseh imenitnih mostili na nemških cestah so bile napravljene, tako imenovano listovne lože, Najznamenitejše so bile vAvgs-burgu, v Frankfurtu, Norimbergu iu Eisonahu v hanseatskeh mestih in vse-dežih duhovnih kurfirstov. Ko so listi došli, bili so vzeti iz listnice, odprti prepisani, in zopet zapečateni. To ravnanje je bilo samo avstrijski vladi na dobro. Da so delavci drago plačani bili. si je lahko misliti. Dostikrat je ta častmi služba se od očeta na sina podedovala, ki seje že kot otrok vadil v potrebnih umetnostih. Rodbina Eberlov je delala od časa Rudolfa II. do Jožefa II. in je Btanovnla v Stokeravu, Nek Luka Eberl je nektera povelja tako srečno izvršil, da je postal poštar, in je bil leta 1612 celo za pleiiiiMiitasa povzdignen. Še leta 1700 je ta rodbina ložo v Stokeravu oskrbovala. Iz skrivnih agentov avstrijskih je nastala počasi neka druga aristokracija, mnogo jih je bilo vzetih v plemstvo — njihovi sini, baroni in gro-fovje, so služili kot diplomati. (Konec prih.) Posledn.'i bosanski kralj. (Zgodeviniko-romtntieen Obrti; češki spisal IV.kop Chocbolouiek, poslovenil Po.lgorienn. VI. iDalje.) „Po denes že suma verujem," — segne Vojakcija v razgovor, „dn izvršiš BVOJO mogočno namero, ljubi moj sin, če bodeš le moder in hraber I" „Moja Marija pa je zamišljena," — opazi Tomažević in jej ovije svoje roke okrog vratu. „Ali morebiti ne veruješ mojim besedam? ali uečei verovati moji modri materi?" „ Odpusti mi, ljubček!" — poprosi ga Marija, ovije se mu okrog vratu in jame poljubljati ustna, „ne bi ti s svojo obotavostjo rada razkalila denašnjega, posebno radostnega in slovesnega dne." „Z obotavostjo 1!" — vikne Tomažević hudoben, skoro bi so bil prodal, da je hud, Vojakcija pa svoje pozorno oko vpre v Marijo. „Ali s slutjem ali pa z očitostjo, kar rajša," — piknega Vojakcija; redki oblaki se jej pode po jasnem čelu, „snj menda veudar znaš, da no-trina, da srce ovlada ženski razum, ves nje svet je njena dušna notrina. iz ktero o raznih životnih prilikah očitost na površje njene duše prikipi taku, kakor penasti mehurji vodi na glajo ; ta očitost pak je svarilo ženskega notranjega života. Moškega je izkušnja izučila še le, ženska pa je že kedaj čutila in verovala." „Ali v kaj pa veruješ, ljubo srce?" — povpraša jo Tomažević in se nasmehne. „Vorujem v tvojo mogočno voljo, verujem v bosniškega naroda ljubezen do tebe," — odgovori Marija , ali vendar-le se bojim temne bodočnosti, ki mi žalostna zavesa brani pogled va-njo." Vojakcija se podpre z roko na slop,zastre si obraz z dlanjo in globoko se zamisli. „A kaj ta oblačna zavesa?" — povpraša Tomažević — sam nekako oniračen. „saj sc sedanjost cvetoče razsiplje tako, da mračnost omami s svojo vonjavo." »Sedanjost, meniš?!" — začudi se Marija nekamo zamišljena, »»'' tudi pod cvetličnim grmičjem je često skrit gad. Ali znaš, zakaj se bojim bodočnosti V" „Nu, zakaj?" — povpraša Tomažević. Molče Vojakcija vpre oko v Marijo. „1. saj vidim: ogrskega Matijaža sel se vede tu, kakor gospodar, bojim so tisto zaveze s Korvinom," — razodene, „njegovo obljubo so Srbsko pohnile v turško nužnost, pa tudi so bojim, da tebe do tal podere tudi razume, da moj dopis ne more nič natančnega o tej stvari naznaniti, le toliko pristavljam, da so bo narod o velevažnib zadevah pomenkoval, in da nekaj domoljubov prav pridno dela potrebne priprave za tabor, kterega se ljudstvo jaku veseli, ter ga težko piičakuje. Tudi mislim, da se vlada na šemu taboru ne bo nič upirala, ker nobeden dosedanjih slovenskih taborov ni imel nič spodtekljivega na sebi, in gotovo tudi vižmarski ne bo, kterega program se mora v nekaj dnevih razglasiti. Zdaj naj pa omenim še dveh reči, ki bi znale koga zanimati, namreč našega ljubljanskega uradnega časniku, in pa novomodne igrače, ki se imenujejo velociped, po domače morda: brzonožnik. — Kaj je pa le že spet ljubljanski časnik komu na poti, si zna kdo misliti? Prav zelo nam je na poti, ker ou je celemu slovenskemu narodu najhujo krivica, ker se izdaja v nemškem jeziku, kterega slovensko ljudstvo ne razume. Vsak poštenjak mora pritrditi, da uradni časnik ni samo onim ljudem namenjen, ki znajo nemški, ker ako bi bil namenjen le ljudem nemškega jezika zmožnim, naj bi si ga pa tudi le sami taki ljudje plačevali, toda denar za uradni časnik se jemlje iz državne blagajnice, ktero mora tudi slovensko ljudstvo s svojinu težkimi davki jetke braniti. Ali nima mar uradni časnik tega namena, da ljudstvu naznanja uradna povelja, razsodbe, povabila, pozive, sklepe in druge uradne reči? Ali mar slovensko ljudstvo nima pravice, da bi tudi izvedelo take reči iz uradnega časnika, ki se pri nas imenuje „Laibachcr Zeitung". Že 1. 1848. (ako se prav spominjam) je c. kr. deželna vlada v Ljubljani spoznala potrebo slovenskega uradnega lista za slovensko ljudstvo, ter je neki „Novicani" ponudila, da bi postale uradni časnik, kar pa „Novice" niso mogle storiti, ker so imele drugo nalogo. Od leta 1848 je preteklo celili 20 let, veliko seje med tem časom spremenilo (žali bože, da ne jako na bolje!) svet se je nekoliko tisočkrat med tem zasukal, veliko novih ministrov je med tem vladne vajete našo Avstrije zgrabilo, naposled nam je starosluvna Avstrija s pomočjo premetenih državnikov celo dvojčke porodila, da zdaj sama ne ve, kaj početi, da bi oba nasitila, da bi pa tudi sama mogla živeti. Kaj se je pa med tem storilo za slovensko ljudstvo? če žo druzega ne, vsaj slovenski uradni časnik je zadobilo? — Odgovora ni treba izrekati, ker ve ga vsakdo sam. — Morebiti se bo naš prihodnji deželni zbor za to reč kaj na noge postavil, ker so slovenski državni poslanci U) decemberske ustave tudi pomagali snovati, ki nam pa do zdaj le za las še ni koristil? Ne škodovalo bi pa nikakor ne, ko bi to važno stvar tudi govorniki naših taborov pri ruzpravah o potrebi vpeljave slvenskega jezika v šolo iu uradnije posebno povdarjali. — Na slovenski zemlji, slovenskemu narodu ni treba nemških uradnih časnik ampak slovenskih če že morejo biti. Naj končam svoj dopis z drugo bolj kratkočasno stvarjo, namreč z brzonožnikom. Na drobno popisoval te nove iznajdbe naše kulturne dobe ne bom, ampak le omenim, da jo to čisto železen voziček samo z enim sprednjim in zadnjim kolesom in z neko vezjo (soro) med njima. Naše kmečko ljudstvo je toj vozni spaki gotovo žo pravo ime dalo, pa jaz ga še nisem slišal. Kdor hoče ta voziček natanko narisan videti, naj pregleda „Hu-morističke listy" zadnjih 6 tednov, v njih lehko vidi, kako državni kancelar grof Beust ume velociped (brzonožnik) sukati, da se mu ne omahne. Sprednje kolo velocipeda, ktero je treba neprenehoma z nogami tlačiti, kakor predica kolovratov podložnik, so krstili „humoristicko listyu Cislajtanijo, zaduo kolo za voznikovim hrbtom pa Translajtanijo. Pravi vzrok pa pride še lo zdaj, zakaj Vam toliko'pišem o velocipedu, namreč zato, ker jo nov ljubljanski župan prepovedal z velocipedom se voziti po ljubljanskem mestu, po Later-uianovem drevoredu in pod turnom. Jojmene! nesreča čez nesrečo! kaj bodo vendar zdaj naši kulturni gospođici počeli, kje bodo zanaprej urnost svojih peta skušali, ker cesta v Udmat je preveč v stran, in tudi ljudem z želodi Mit uhLZ*t; iiaccl-,*ffc 'jcviuai:itr rav ...s. t..:■ tnanaa tla moje domo njegov pogubljivi vine osoda 1" upljiv : Bosno — da jo trešči ob odinaje z glavo, zajedam na za- „Nikoli, gotovo nikoli ne!" — Tomažević ošabno ,Kdo hi veroval Korvinu ? Korvin mora trdna vrlika biti hodu; kaj še, da bi si z njim opomogel v boji z Mohamedanoin ?! Sam hočem biti žrtva krščanski blagosti; ne, tega ne tega, duša moja ! Korvin ni in ne bode moj zaveznik, jaz sam si bodem hramba, bosniškega naroda hrabrost bode meni otimka, jaz pak bodem njemu otimec!" »Bog daj, da bi les bilo to," — Marija šepne sama sebi,— Kako pravična je bila slutnja Tomaževićeve soproge, to se jo pokazalo precej drugega dno: Korvinov posel, Turčanski po imenu — spremljal ga je Modruški vladika — meni nič, tebi nič stopi pred kralja, da se čudi vse dvorništvo. Ta dizovitost zelo razburi Tomaževića. »Turčanski," — oponese mu, ,menda se moti, menda meni, da je res gospod tu-le, ali tako gotovo, kakor ros živi Bog, jaz poslej ne bodem trpel nikakovo drzovitosti voč; ne meni, temuč bosniški kroni se godi sramota!" „Itači, motiš sel" — Turčanski hladno odvrne, a vendar se mu prikloni, toda tako, da ni kazno, ali na čast ali na zasmeh, „znam, da si Bošnjakom kralj po Božji in ogerskega kralja milosti." Kralju zarudi lice od samo jeze. „Izborno," — vskrikne Tomažević, „tem ogerskim kraljem je kmalu le prijazen (freundschalt) fevdna zaveza, kmalu pak si zato laste pravico, posled ktere bi smeli po svoji všečnosti boretati s samosvojnoga naroda krono, s krono naroda takovega, ktori jim doslej ni izdal ni pedi zemlje, in ako Bog dade, tudi je ne izdade. Po jutrajšnjom Oger že odločno poreče • ,„Naša je krona!"" — in hoteli jo bodo imeti svojemu kralju na glavi; ali to je sreča, ker je pot od sebične hoteve iu besede dolga do bridke resnice!" (Dalje prih.) ne popolnoma varna, na vižmarsko gmajno je pa relo predaleč in nič manj nevarno ne, kakor na Jezico. Vidite, ali so ni za zjokat, da naš novi župan kaj tacega prepove! Ali Slovenci žo vemo, zakaj je mestni župan to storil lino lo zato, da se no bodo mogli ljubljanski turnarji na tem strašnem velocipedu dosti izuriti za vižmarski tabor; ker mislili so na svojih hitrih kolesih na vižmarski tabor pnsnioditi. ter ves tabor razkropiti. Povem Vam, da smo Slovenci zdaj v največi zadregi , kako bi so mogli gosp. županu za to prepoved dostojno zahvaliti. — Da se pa do sitega liačenčam. Vam še povem, da se ljubljanski tnjčerji pripravljajo na izlet — v Mengeš; keilaj, pod kteriin vodstvom iu s kterim spremstvom ima ta izlet biti, tega še nisem izvedel. — Korajža velja! Iz trebanskega okraja na Dolenskem 27. aprila |lzv. dop.| (O v o I i t v i za deželni z bo r.) Kakor je videti, se naši možje še zdaj niso zedinili o kaceui kandidatu, kterega bode treba na mesto umrlega poslanca Santo Treota voliti 24. maja v deželni zbor. Da bi kolikor mogoče edini bili, nočemo in ne smemo prezgodaj eden za enega, drugi za druzega agitirati začeti in ker je tro-banski na vsem Krajn-kem najširji volilni okraj, do zdaj pravega delovanja še ni. Le uradniki se na tiboma okolo nekterih kmetov smučejo. da bi si pot nadelavali zoper narodno stranko. Do zdaj se imenujeta dva Slovenca g. dr. Zar ni k in g. posestnik U u d e ž iz Gracnrjevega Turna pri Novem mestu. Bazen teh se čaje tudi govoriti, da bodo uradniki iu kaljo nemškutarjev delali za cesarska kraljevega deželnega predsednika g. Konrada. Slovenci ! zedinimo se hitro in postavimo moža, o kterem bomo vedeli, da bo vselej stal na narodni strani. Kne reči s*' je tudi nam varovati, in ta je, da ne bomo vlekli vsaksebi, eden na desno eden na levo. Tako bi se primerilo, da bi nemškutarji želi. Volitev nam mora biti sveta pravica. Ne dajmo si jo iz rok izpuliti s tem. da nam mar ne bi bila. Iu za najprvo si moramo zapomniti, da ne volimo nobenega . kdor ni pravi Slovence, kdor ni sa zedinjenje Slovencev v ono kronovino , kdor ni proti zdanji dualistični vladi, t. j. kdor ni vseskozi Slovan in federalist, Pa pomnimo tudi to, trebanski možje, da po nobeni coni in na nobenega človeka priporočilo ne smerno voliti koga, ki ni samostojen. Nobenega nikar ne volimo, ki je ali v niži ali viši vladni (cesarski) slušbi. Treba je, da volimo možu, ki bo znal in hotel našo slovensko pravice zagovarjati. Vendar bi bolje bilo, da si poslanca kmeta izberemo, kakor da bi glasovali za uradnika. Za dones samo to. Od jadranskega morja 27. apr. ) [Izv. dop.] Tudi mi tukaj na bregu jadranskega morja smo Slovenci; tudi mi se začenjamo zavedati našega življenja; tudi po naših žilah pretaka se slovenska kri, ki se no ustraši moči sovražnih iu nasprotnih sil; tudi mi začenjamo obdelovati vrt naše zapuščene matere Slave. Priča rečenemu je toliko čitalnic v naši naj-bližnji okolici, v kojih so dan za dnevom ljudstvo shaja iu srce srcu odpira; priča temu so taborji , ki se na nosu „Furlanov in Italjanov" obhajajo; priča temu so nove čitalnice, ki se v sredi dežele daleč od mesta pod strmimi in visokimi gorami med hribovjem in znežniki odpirajo, kjer so jo pred komaj dvema, trema leti le slabo slovenščino kremljati slišalo, od ene strani prepolna germanizmov od druge pa z italijanizini pokvarjena. Nadejam so tedaj, da mi ne bodo zamerili častiti gg. bralci „Slov. Naroda", ako jim naznanim, da se jo na Ponikvah, tominski, pod Krmom ležeči, zelo zimski sicer precej veliki vasi pod vodstvom gg. Znidarčiča in Zbogarja, vikarja Pečin ena takih čitalnic ustanovila, ki se te dni slovesno odpre, v pričujočnosti vrednika „I)om." g. Marušiča, ki je za častnega uda nove čitalnice imenovan. Kazen imenovanega gospoda povavljenih je še veliko ljudi na dolgem in širokem kakor tudi druge gospode iz lomina, Kobarida. kjer je Žnidarčič prej služil, in Gorice; z eno besedo, ta slovesnost bo za naš kraj kuj posebnega, kajti ni ga kinetička, čeravno pisati in brati ne /na, da hi se nanjo ne pripravjal. Hvala I komur hvala gro! Morda sc kakor domačin in prijatelj Znidarčiča motim in slepim ali to je vendar istina, da kar je na Ponikvah (čeravno še ne popolnoma eno leto) vendar vse ljudstvo se je spremenilo in kakor prerojeno vso drugače govori nego pred. Iz Trsta 28. aprila. [Izv. dop.] — 26 *. in. ob 11. uri pred poldan je bilo mestno svetovalstvo sklicano k seji, v kteri so prisegli novoizvoljeni poslanci ter volili župana in njegova namestnika. Zadnjič sem vam pisal, vladno namestoištvo ni dovolilo volitve župana pred, dokler se zavrženi iz okolice ne nadomestijo, kar bi bilo po zakonu popolnoma odpravičerio, ali vendar so zviti gospodje našli drugo pot, po kteri je njihova obveljala. Zastopniki okolice nebi sicer pri volitvi mestnega župana nič opravili, ker laška večina jih preveč nadkriluje, vendar je tako ravnanje zakonom nasprotno in ."> volilnih okrajev okolice ima pravico, se zarad tega nespostavnega vedenja pritožiti. Mrzi se nam že, da moramo vedno o trmoglavosti naših nasprotnikov govoriti; pa kaj si čemo? Ako bi mirno iu pohlevno prenašali vse, oni hi nas še slednjič pozobali. Zadnji čas je. da se enkrat prepričamo, ka glede narodnosti, z dobrim ne pridemo do cilja. Naših pravic ni nam treba prositi, pravice sc tirjajo in svobodoljubni Lahi, kteri imajo geslo „Napredek" nam jih tudi morajo priznati, ako ne, so politični sotisti in sramujejo naj se sami sebe, naj gredo spat s svojim „progresso" in „liberta" vred! — Ob pol dvanajstih stopi gospod F. M. L. Moring v zbornico, prebere zboru prisego, potem pa sjirejeina od vseh članov (43) mestnega svetovalstvo besedo , da se bodo ravnali po tem, kar so slišali. Po prisegi je nagovoril Mbriug zbor takole: „Čestita gospoda! Ni nam naše dni treba si svobode še le pridobivati, imamo jo žo v popolni meri. Zdaj jo je le treba ohraniti. Svoboda je zdravje duše, ona se ohrani , kakor zdravje telesa, s zmerno rabo, ne pak z zlorabo, nikdar I Proti zlorabi svobode v vsakem obziru zdaj vlada napenja svoje sile. Upam, da ste vi z. vlado enih misli. Red je temelj družine, društva, države, razvijanja človeške kulturo pod vrastvom svobode. Samostalno vladanje jo temu sredstvo. Samovlada se pa začenja pri posameznih osebah. Naj so uči vsak svoje strasti premagovati in raba svobodo bode proti zlorabi zavarovan, red se bo ukoreninil in z redom blagor vseh. ♦) Nam bo ljubo. Vred. Mojo skušnjo iz javnega življenja mr' uče ndpo\vdati M Htopi ttcniM Mejam, Človek je slaba stvar, mogoči i ja le Bog in mrava. Tukaj je idejalhtsm na svojem mestu, pri človeku se pa moraj o njegove lazineiv, njegov vsakdanji poklic razmahati. Vasi pozornosti ta predmet priporočam v vsakem obziru, posebno v slučaji, ako bi vas politika - to vkanljivo stojezično božanstvo, ki je večidel častilakoninosti in osebnemu dolinku odeja, • od vašo naloge odvračala, ktera obltoja » tem, da se vedno poganjate za zadevo očetnjave. ki so ob enem zadeve Avstrije. — „In medio virtus, moderata duraiit" — te-le zlate besedice naj bodo napis praporu napredka Iprogressoj, iz kterega sredine je scdajno zastopništvo izvrdrznem se celo izreči, da tudi on svobode v oni podobi, kakor bi morala osrečiti narode, no pozna. M b ring j e d i p 1 o m a t s t a reso le in in n o go * eč m u Veliko- N e in čija po g 1 a v i roj i. nego osrečevanje onega naroda. kteremU ga je vlada na čelo postavila; M6ring od Giskre ni ni trohice boljši, Karakterizujo naj ga faktum, da vsacega S 1 o v e n c a, kteri i m a v n a r 0 d n i h zadevah z nji m opraviti, jielje k zemljevidu, ter mu kaže mejo nemške dežele, ktera po njegovi modro.ti n a j u g u se ga do A d r i j e — Ko je general Mdring zbornico zapustil, se je začela volitev, Za župana bil je izvoljen dr. Angeli, zn prvega županovega namestnikaHerinet, in za druzega dr. Pitteri. Magistrat je torej dobil nove glave, kar pa bodo te-le za uboge Slovence storile, bo nas prihodnoat učila. Iz Prage 28. apr. [Izv. dop.] Lehko si mislite, kako menijo Cehi o ondašnjim izstopu (žal i bog da le mirni Slovencev in Poljakov iz državnega zbora. Vsi časopisi dunajski •■<■ togote nad tem odhodom in kličejo Poljakom in Slovencem, da se jim , • večini podvreči, da to tuja parlamentarizem. Oeski listi na to prav dobro odgovarjajo: Ako parlamentarizem tirja, da se manjšina večini poda, ali so pač Nemci . Cislajtaniji v večini ? In če niso (česar tajiti ne morejo) zakaj se nočejo večini podati, po lastnem pravilu, zakaj hočejo gospodovati, - V poslednjem shodu odbora za narodno gledišče je bilo skleiieiio da se razpise 1000 lubljev, ktere je odboru poslal .slovanski blagotvoriteljni komitet v Moskvi" — kot darilo za najboljšo tragedijo. Ojioniinjain pri tej priložnosti naše dramatično društvo, da bi se tudi obrnilo do onih Slovanofllov, saj tu ne gre za kako privatno društvo, temuč za blagosl slovanskega napredka. Zraven lega je omenjeni odbor razpisal še 3 darila po L0O0 gld. /a najboljšo veselo igro. in za opere. — Množini število Seskih časopisov tednik „Ceh." Program tega lista jfi prvo (pfedevšem) katoliški duhovnik skenm časopisu „Naše List)" povoda dolŽDOSt vsacega Ceha. vsacega narodnjak. Spominjajo ro Vašega članka porotnih sodeb Vam hočem dene;, naznaniti nekaj n naših p »rotcih ter Vaše mnenje v onem članku z lakti osvetiti. Porotniki za leto 1860 v Pragi bo sestavljeni. Vseh porotnikov je 489, ktere jeizbral oži odbor obstoječ i/. '6 udov, 2 Nemcev in enega Ceha, in sicer Nemca, namestnijški svetovalec Jurek in dr. Tcdesco, in Ceh: podžupan pražki g. Huleš, /<• od tako sestavljenega odbora ni bilo posebne ugodnega nasledka pnčakoti. ie manj ugoden je pa v resnici. Ta odbor predlaga za porotnike 128 udov nemške kazine, 82 drugih znanih jako odločnih Nemcev, znanih Cehov pa 135. Neodločnih predlaga odbor 114. Nemcev bo toraj 210 in d hov L85; ako se pridene k vsaki stranki polovica neodločenih, to je 7'J. bo 282 Netnoev in '-"7 Cehov. Med 40 Židov. — Imamo tornj od prihodnje „ere" naših pravd I čakovati, kakor do zdaj. ali sbihcjšega ? Ko bi Vam hotel naznaniti vse pravde, kazni itd. hi morali poprej preskrbeti „81. Narodu" prilogo za referate iz Prage. In ker tega storili ne ne boste, bom opustil ta naznanila, danič ne izpustim ter nobenemu krivice nedelani. Iz llorie se poroča da jo bil tabor „omladine" 26. t. m. na vrhu sv. (iotharda pri lloricah prava narodna svečanost. Zbralo se jo čez 6000 ljudi, kteri so sprejoli enoglasno iz 8 oddelkov obstoječo kako bi se morala mladež učiti, vaditi in kropčati da bi bili z krepki in vrli državljani. Polil i('ni razgled. Šolska postava se bo \ gosposki zbornici brž ko ne skokoma potrdila, ker je ministerstvo izreklo, da bi sicer izstopilo iz službe. Koliko nas vendar že to ministerstvo sinji! Državni zbor je potrdil poštno pogodbo s Srbijo. Grof T aaf f e je naročil policijskim organom, naj se pri kon-Bskovanji časopisov ne prenaglilo, da ne bi državnih oblastni] — blamirali. To naročilo je skoraj toliko, kakor neka uevoljna „spoved" za pretekle čase koiiiiskovanja. Po sklepu skupnega ministarstva je odpravljeno izjemno stanje v Pragi in okolici. Centralistični listi se kislo drže. a ne vedo kaj bi rekli, ker o tej stvari celo nič ne vedo, nego to, da bi se bila ta ljuba naredim z istimi razlogi lahko že davno odpravila, kakor zdaj. da bi pa z istimi razlogi še lahko dalje obstajalo, kakor do zdaj. Naj bo že kakor hoče, mi smemo veseli biti, da je čeh« zapustila mora, ki jih je toliko časa brez. potrebe tlačila. Vladi blito sloji «i fatniki vedo pravili, da «e bo po dokončanem di.. /bom razpustil deželni zbor gališki. V Oaliciji ta naredbe mirno pričakujejo, prav M pral se ja vesele. Nove volitve boda odpravile lepo število onih .,izvoljenih", ki sc zaničevali ljudsko inoeiije in tirjanje in ni Duoeji skrbeti le za svoj doatokral preumaaani dobiček. Beremo, da bi bda porta vsled avstrijskega posredovanja pripravljena pripustiti Cmigori ladijostajo Spina ali pa drug primeren prostor »b meji. „Jedinstvo1- pravi, da se ima vzhodna železnica tam dotikati srbske, kjer bi bila dotoka porfi in Srbiji po volji. Bismark severno-nemški bund prav pridno stiska za nove davke, kar je sicer za uđeležonce jako žalostno. Dunajskim listom, ki vsak nov davek v Avstirji na vsa usta zagovarjajo, pa prav slabo pristoje, ako zato liis-marka obirajo. Bilo bi pač dovolj doma obirati! Italija je prosila V Švici, naj bi Mazziniju prepovedali v svobodnp Švici stanovati. Predsednik švicarske zveze je vedel Mazzinija progovoriti, dalje iz l.ugan a izselil. Kakor se brzojavlja ,,1'ressi" iz Carigrada, dobil je glavni zapo-veljuik v Albaniji ukaz preskrbeti trdnjave ob črnogorski meji /. vsem potrebnim orožjem, strelivom in hrano. On je šel sani trdnjave ogledavat. se je te dni Še povekšalo za cerkven izrečen V besedah: „Jaz sem n a j-" In „pfedevšem" daje najvećemu če-:.a velik članek v kterein pravi, da je tacih težkih časih biti najprvo i a n u, Nemci je dalje ij boljšega pri« rezolucijo, ije enkrat latelj in vrednil Anton Tomšie. linzin' stvari. * („Hl« vica m.") Na vprašanje, ktero je več Matičarjev stavilo v nasein listu (45 št.) odboru Matice zastran nam nega slovnika, odgovarjajo ,.Novice" namesti odbora, da so tudi pri diuzih narodih enaka dela ravno toliko ali še več časa potrebovala. Ko so nekoliko letnih številk iz naslovov znanih eniciklopedij srčno prepisale, menijo da je tu bog ve kakšno „znan-stvo" doprinešeno. Zavihte se tedaj na svojo katedro in se takole nad Vprašalo! in nad nami zagrozč: BKer nam prašalec na naša vprašanja menda ne bo vedel druzega odgovora, vprašamo ga mi: ali bi ne bilo častiioje, da bi bil molčal po znanem latinskem pregovoru: „Si tacuisses ..." Dan d ene s je ros „i n t e 1 i g e n c i j a" tako dobe r k up, da vsak k r i t i k u j e, v s a k p o 1 i t i k u j e itd., kako r d a bi z n a u s t v o n a vsake m p o 1 j i bilo tako dober kup kakor — lešniki v jeseni!" — Nismo vajeni in nimamo nobenega razloga taeili smešnih zdibljajev nad zdanjostjo tiho spravljati, zato naj nam „Nov " dovolijo nekaj kratkih opomb. Prvič kar se tiče stvarnega. Prepričani smo, da č. g. odbornik Matice, ki nam je v imenu več Matičarjev poslal ono uljudno vprašanje, ki mu nismo imeli razloga odbiti pro8tora v našem o literarnih rečeh vselej svobodni diskusiji prepuščenem listu, bode lehko vedel na „N." vprašanja drug odgovor. On bode utegnil cazati, koliko se je naš jezik samo v zadnjih desetih letih razvil, kako se mu oblike še vedno mene iu sc bodo morda v dvajsetih letih še ogromno zmenile. On bode utegnil na razliko kazati, na kteri stopili ji je bila literatura francoska že 1. 1751 in na kteri je primerno naša. Pa lo je njegova stvar, nam ne tolikanj mari, tem menj, ker „Slov. Nar." ni govoril proti naučnomu slovnikii, temuč še iz peresa druzega odbornika nasvete za to delo prinašal. Ako pa „Novice" — kteri m je „ molčanje" še marsikje drugje „častno", mečejo vprašalcu svoj ceneni „si tacuisses" — in ako ravno iste „Nov." prerade jezdišejo na imenih, povemo jim, da bi ta „si tacuisses", s kteriui ga hočejo kot nevedneža zaznamovati, njim samim v grlo nazaj padel, ko bi jim mi hoteli pokazati, koliko so ono same v svojih predalih temu vprašalcu iu odborniku kot veihiostnemii Slovencu hvale napele. — Drugič je potrebno da si ljube „Novicc" nekoliko za zmerom zapomnijo, kaj donos Slovenci mislijo o njih jiuhli tožbi, da „dandanes vsak kri tiku je in politikuje." Mi in menimo da vsak, komur je za razširjenje omike, politične zavednosti in politične zrelosti, rav no hočemo to doseči, da bi vsak Slovenec sam mislil in politikoval. Zato in samo zato so slovenski Časopisi, zato se imajo pisati in širiti politične brošure, ta namen dosezajo tabori, Samo avtokrati in absolutisti se boje, da no bi „podložna obmejena pamet" tudi mislila in politikovala. Privilegije za politih«ivanje se ne dele, in minil je tisti čas, da bi na kolenih ležali pred kom iu samo na. njegovo politikovanje prisezali, naj bo tako ali tako. Tega bi se bile baš „N." že lehko preverile. Sicer pa še res ni. da bi vsak politikoval. Kajti ravno .,N." presneto malo politikovajo in ko vse slovansko časopisje obsojnje politiko državnih poslancev, one same ne reko ni bev ni mev. — Kakor politike tako tudi kritike nima nihče v štantu. In če je bilo kedaj kaj „dober kup" bila je dober kup, kritika v „Nov." Dokazovanje bi ne bilo težko. Pa naj bo dovolj, razvidno bode, da so enaki zdililjaji ,.dober kup kakor lešniki v jeseni", pa še kakor -— piškavi lešniki v jeseni. * (Pivški tabor in hrvaški Magjaroni.) Iz Zagreba so nam sledeče piše: Naš ugledni in kot narodnjak sloveči trgovec Krešič je dobil nekoliko plakatov s pozivom na Pivški tabor, iu kolikor je meni znano, tudi dva taka plakata javno nalepeti dal. Ljudje so v celili gromadah stali pied orjaškimi plakati ter brali. Našim Mngpironom to ni bilo všeč. Gotovo so mislili, da bi besede: živila Slovenija, živili Slovenci, živili Slovani! Vse za svobodo, domovino in cara! utegnile narod okužili, Lepek še ni bil suh. so bili plakati že tudi iz oglov potrgani. Magjaroni so dlako v jajci iskali — pa so jo tudi našli. Gospod Krešič je precej drugi dan bil pred mestnega kapetana pozvan. Pluščec, tako je temu našemu kapetanu ime, je Krešiča zato, ker jilakate pred naleplenjcm ni dal v cenzuro, obsodil na zapor petih dni, odnosno na globo 25 goldinarjev! Prekrižajnio se v ime boga očeta, sina in sv. duha. da nas vrag ne bo vzel. * (Ceski tabor.) Iz Iloric prinašajo češki listi telegram, iz kterih vidimo, da se je na ta tabor zbralo več kakor (1000 ljudi, med ktere se je razdelila spominska svetinja. Resolucija o izreji državljanov se jo sprejela. Vladal je izglađen red. Vladni komisar ni našel razloga utikati se v taborovanje. * (Praško delavsko d r u š t v o „0 ulu) je imenovalo gg. dr IV. Palackeja, Rigerja, župana Klavdija in J. S. Skrejšovskega za svoje časi ne ude. V zadnjem glavnem zboru so bili ti udje nazoči in je dr. Ijieger naznanil, da m vsi izvoljeni štejejo v čast biti udom takemu društvu. Govornik je v obširnem, z velikim navdušenjem s| rejetnem govoru razlagal, da mu ta izrek ni samo fraza in zakaj mu to ni. Med drugimi je rekel: „Delavski stan ni zadnji ud češkega naroda. Iz njegovih oči, kakor tii sam vidim, mu žari omika iu razumnost, in taki delavci so vsakemu narodu n" čast, Ne more v6ak narod o sebi trditi , da bi imel tako omikan delavski stan, kakor ga ima češki narod." Radi poročamo take dogodbe iz vsacega slovanskega mesta, vendar pa si ne moremo zatreti želje, da bi nam naši ljudski prijatelji v Ljubljani kmalu dali priliko, ko bomo kaj enacega mogli povedati tudi o ljubljanskih in slovenskih delavcih sploh. hastnikii Pr. Jot* VoAnJak iu dnini. 'I e-l : i I; 111j 11 ■ Jnnžič.