KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO O ŽIDOVSKEM TRGU V PIRANU Med stariinske zanimivosti Pirana, ki bi go- tovo zbudile poizornast marsikaterega gosta, če ne bi ostajale tako skrite, spada tudi stari Ghetto — Židovski tTg. Ta neopazni trgec, ki ga z blodnjakom uličic zgornje Pumte veže tako ozek in nizek pirehod pod obokom, da z malo večjim voizom ne bi mogel islkozenj, iče bi iže do njega lahko prišel, je bil v srednjem veku nekaj ßaisa pomembno goispodarisko središče mesta, sedež denarništva in 'trgovine. Tu so živeli in 'trgovali židovski priselijenci, ki so jih piraiisiki župani v soglasju z Beneško republiko vabili od isrede XV. stol., da bi poživillii slabolkrvino trgovino mesta, a zla- stli da bi s krediti razgibali denarnii obtok. Cer- kev svetega Štefana, ki z eno stranico zapira severovzhodiio strain trga, je nasitala iz bivše sinagoge. Po pripovedovanju starega Pirainca je bil na podstrešju ite cerkve še v zadnjih letih italijanske viladavine shranjen del inventarja nekdanje židovske molilnice, ki pa je potem izginil — g-radivo, ki bi utegnilo biti zanimiv prispevek zbirikam Mestnega muzeja, je veir- jetno postalo plen verisifcih fanatikov. V cerkvi sami dandanes spominja na daivniino samo še z grobo roiko in v grobem amtisemitskem duhu naslikana freska na stropu: Kamenjanje svetega Štefana. Tako je katolliška cerkev štela za po- trebno, da še post festum obračuna s svojimi židovskimi predniki, ko je po njihovem odho- du iz Pirana prevzela njihovo dediščino. O dejanju in nehanju piranskega Ghetta bo treba viire še poiskati. V Mestnem arhivu na žalost ni ohranjenih dokumentov. Zato bo za raz- iskovalca naše Istre toliko dragocenejša kratka, a nadvse zanimiiva razpravica, ki jo je o poistan- ku, razvoju in koncu piranslke skupine židov- skih banlčnikov napisal istrski zgodovinar pro- fesor Antonio Ive iz Rovinja. iNapisal jo je najprej v francoščini za Revne des etudes jui- ves (aprili-junij 1881), naito pa jo je v italijan- skem prevodu izdal v drobni knjiižici.* Med drugim objavlja tu celotno besedilo Kapitolov (istatuta) Obrestne banke (feneratizio — obre- sten, pozineje oderuški) oziroma o Židih v Pi- ranu. iKapitoli nam kalžejo izredno živo sliko gospodarskih razmer istrskega mesta v poznem fevdalizmu in zaslužijo, da bi se njihove ana- lize lotil gospodarslki zgodovinar. Prvi bančniki v Istri in Trstu so bili Toskan- ci, ki ISO ise po vzhodni obali Jadrana naseiili v XJII. in Xill. stol. A niso pognali korenin — njihove obresti iso bile preodeTUŠke, razen tega pa (SO kršili pogodbe in istatute. Polagoma so jih začeli nadomeščati Zidje, ki so sčasoma zavzeli monopol nad financami istrskih mest in -ga ob- držali do srede XVII. sitol. Med prvimi, ki je v zgodovini ostalo zapisano njegovo ime, je bil Majer s svojo družino v Trstu; njegova banka sie omenja 1466. Majerjeva vdova je pozneje od- ' )rla baniko v Izoli, nasledil jo je sin David. ' 'iranci so že leta '1485 vabili Žida Mojzesa, naj bi odprli (banko pri njih, a je odklonil, Ičeš da me more najti drulžabnilkov, sam pa naloge ne zmore. Očitno pa mu itudi pogoji niso bili po volji. iNaiälednjega leta je piranski župan Diel- fino dal sestaviti nove, ugodnejše Kapitole, ki jih je potrdil tudi beneški dož Giovanni Moce- nigo. S tem se je v Piranu uvedlo bančno pod- jetje Zida Jožefa in njegovih družabnikov, ki je po svojih dedičih in inaslednikih ostalo mo- nopolni gospoidar na piranskem denarnem trgu do leta 1633. Konec dega teta je banka iz neznanih razlo- gov nehala poslovati, a kakor kaže, je trgovina v meistu zaradi tega zašla v težave. Najbližji banki sta bili tedaj v Izoli, onkraj iPiranščine, in v Trstu, onkraj beneških meja. Izolska ni mogla posojati zunanjim trgovcem, itržaška pa je zahtevalla previsoke obresti. Piranci so se obrnili na kapitana v Rašpu, benešikega upra- vitelja llstre, naj Jolžefovim naslediniikom obnovi privilegije iz leta 1484. Tedaj sta v micistu živela trgovca Vivian Sacerdote in lach Stella s svo- jima družinama. iStvar se je nekaj časa vlekla, nazadnje pa je bila prošnja zavrnjena. Oblast je naročila piranski občini, naj namesto banke uisitanovi rajši zastavij'aünico i(Motnte di pieta, 1654). Sacerdote in Stella sta tedaj zaprosila, naj se jiima obnovijo pravice glede bivanja in opravljanja trgovine brez bančnih polslov. Re- ševanje te prošnje se je spet precej zavleklo in med spisi s tem v zvezi je prof. Ive v arhivu kapitanata v Rašpu tudi našel prepis Kapitolov iz leta 1484, napravljen 1681. Kakor prej izvir- niik, je v novejšem času izginil tudi ta prepis.^ Najzanimivejša mesta iz Kapitoilov, ki jih poda- jamo po prof. Iveju, doJočajo: 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prvič, da morajo limomovani Joižef, njegovi druižabniki, dodrči in nasledjiiiki, njihovi os'krb- ni'kii in pooblaščenci, iki bodo s svojimi družina- mi priišli v Piran poisojat denar, prebivati in sta- novati v Piraniši&iini (nelJa Terra di Piran), pa da jim nihče ne sme delati ne siitnositd ne sile; in izvzeti so lin prosti visakršnega pTcganjanja in nadlegovanja, stvarnega in Oisebnega, in raT- natii je treba ž njimi to s piranisikimi meščani. Drugič, da imenovani Jdžef, njegovi družab- niki, dediči, naislodniki itd. (lahko odprejo Javno banko in na obresti posojajo na zaloge, pre- mične in zadostne, v razmerju po 4 novčiče za vsako liro novoičev (Hira je tu utežna enota, "libra, ob. p.) na mesec, iako da so upniki za visak zallog od 1. do 20. v mesecu Zidu dollžni plačati omenjene 4 novčiče na liro kakor za ceJ mesec in od 20. dalje kakor za pol meseca. To velja za prvi mesec, ki je v njem zalog zasitav- Ijein, potem pa dalje za ves čas, doikler bo zalog zaistavljen, kakor smo rekli; in to velja za pre- bivalce in podložnike na področju piranskega županstva. Židje pa morajo tisitim, ki "to zahte- vajo, izdati potrdilo, kakor je to navada po drugih bankah. Drugim pa, hi ne prebivajo na področju imenovanega županstva, lahko vzame- jo največ 6 novčičev obre.siti na mesec, to pa v enaki meri velja za prvi in za vse naslednje me.sece. Nihče s področja imenovanega župan- stva pa ne more na svoje ime zastaviiti zaloga ka'k.šinega tujca, fci ne biva v Piranščini, siceir mora plačati 50 lir globo za vsakokrat. Ena tretjina te globe pripade Beneška repubMiki, ena tretjina gospodu županu, ena tretjina tožniku. Tretjič, da noben drug Zid niii ikrisitjan ne more v imenovani občini posojati denar na obre- sti brez dovoljenja imenovanega Jožefa in nje- govih družabnilkov, dedičev in naslednikov, sicer plača globo I'OO lir za vsakokrat, od česar ena tretjina pripade gospodu županu piranskemu, ena tretjina občini, ena tretjina pa tožniku. iPrav talko nihče ne sme posojati denarja pa da bi zaloge nosil ali pošiljal v druge banke, pod isto globo za vsalkokrat. Dalje, da gre vsem njihovim knjigam, zviez- kom in dnevnikom vsa vera, kar zadeva zaloge, količino denarja, čas dn vse druge stvari, raizen če se izkaže nasprotno po dveh verodostojnih priičah, kristjanih ali Židih, ki niso pod sumom. Dalje, da se mora v spornih zadevah za Jožefa, njegove druižaibnike, dediče in naislednike upo- rabiti sumarni in pospešeni postopeik brez stra- hovanja in pritiska aili drugih zavlačevanj, ka- dar gre za njihove zaloge ali cenitve, listine ali pisanja, tako glede obresti kakor g'lede ka- pitala lin stroškov. Dalje, da smejo imenovani Jožef, njegovi družabniki, dediči in nasledniki kuipčcvati. kupovati in prodajati vsaikršno robo in blago iin pri tem uživajo vse varščine in je treba ravnati ž njimi v vsem in vselej kot s pi- ranskimi meščani. Dalje, da imenovani Jožef, njegp'vi družabniiki, dediči in nasledniki ne smejo kupovati vina, doikler ne mine Velliki šmaren, ne olja, dokler ne mine sveti Mihael. Dalje, da lahko posojajo denar tudi brez vsa- kr.šnega zaloga ali ob kakršnih pogojih jih je 'že volja, ne smejo pa na cerikvene predmete, ki so pofsvečeni, in če nanje posodijo, izgubijo, kar so posodili na imenovane stvari. Dalje, če bi se ugotovilo, da je kak zalog, ki so nanj poso- dili denar, ukraden, da morajo imenovani Jožef itd. zalog vrniti tistemu, ki se izkaiže, da mu je bil ukraden; imenovani iZidje pa morajo vendar dobiti svoje obresiti in kapital. Desetič, da imenovanega Jožefa itd. nihče ne more prisiliti, da bi posojali, dajali in šteli denar na soboto aili na kakršen koli drng njihov praznik. iNihče jim ne more ukazati ali jih pri- siliti na kakšno reč, ki bi bila zoper njihove zakone. Če bi po nalključju do takšnega ukaza prišlo, je neveljaven in nihče jih ne more pri- siliti na nobeno stvar, ko da ga ni bilo. Dalje, da so mesarji obvezani imenovanemu Jožefu itd. dajati meso in ob času klati živino po njihovih potrebah, kaikrSno bodo zahtevali, in iskati ži- vali po njihovih navadah in jim to meso pro- dajati po cenah, kaikor ga prodajajo kristjanom. Ne sme pa to meso izvirati iz sumljiTega kraja in mora biti zdravo. Razen tega smejo Zidom prodajati vino, ne da plačajo dac. Dalje, da je treba imenovanemu Jožefu itd. dati zemljišče za njegovo grobišče, kakršno so ob drugih prilož- nostih dobili drngi Zidje. Dalje, da si smejo napraviti sinagogo in doma lOpravljati svoje ob- rede in druge svoje ceremonije. Dalje, da si lahko pripeljejo učitelje za svoje otroke in dru- ge Žide, če jih bo volja. Dalje, da morajo od 13. leta dalje na svojem gornjem oblačilu nositi znamenje O. Ce bi se ugotovilo, da je guba ali kakšna druga stvar zakrila to znamenje, ne mo- rejo biti obsojeni, če ga le imajo. Kadar so na ■poti ali na barki, jim m treba nositi tega O, da ne bi vzbujali -spogledovanja; to velja za vse dežole in kraje od njihovega odhoda z doma do njihove vrnitve domov. Ta določba v celoti ve- lja za vso to Istro in za vse dežele in kraje Beneške republike, razen za Benetke. Dalje, da ž.ene niso dolžne nositi tega O. Sedemnajstič, če bi kaikšen zalog izkvarile miši ali molji ali če bi imenovani Jožef itd. bili s silo oropani ali na kak drug način ali če bi jim hiša pogorela, da niso dollžni nobenega po- vračila za zaloge. In vendar so obvezani na vso budnost in sikribnost do imenovanih zalogov, pošteno, brez goljufije in z vso svojo močjo. Dalje, da ämenovani Jožef itd. lahko štejejo obresti za zaloge, ki so nanje posodili, za dobo dveh let. A ko mine eno leto posojila in obresti niso plajčane, smejo imenovani, če jih je volja, te zaloge prodati na javni dražbi. Če pa še ni potekla doba imenovanih dveh let in se ime- novani Zidje dogovorijo z lastnikom ali z last- niki zallogov, da jih obdržijo še čez dobo teh dveh let, lahiko štejejo vse tekače obresti na- dalje, dokler bodo ti zalogi pri njih. Dalje, da so imenovani Zidje dollžni in obvezani štirikrat na leto na piraniskem trgu razglasiti, da morajo tisti, ki imajo svoje zalloge pri teh Židih, pa je leto jKxteklo in obresti niso plačane, v roku 15 dni od razglasitve ali vzdigniti svoje zaloge ali plačati dotekle obresti. Drugače smejo imeno- vani Zidje po tem roku zaloge prodati na javni dražbi. Pri tem pa morajo pošteno ravnati in tisto, kar ostane mimo kapitala, obresti in stro- .škov, vrniti lastniku ali lastnikom. Če pa izku- oiček ne bi kril kapitala, obresti in stroškov, so . astniki razliko dolžni Zidom poravnati; pri tem se Zidom naklanja sumairni in posipcšeni posto- pek. Dalje, da sta za nadzorstvo [irodaje teh zalogov določena eden izmed piranskih sodni- kov in ikancelir gospoda župana. Zalogi se pro- dajo tistemu, ki največ nudi. to pa velja le za zaloge meščanov in prebivalcev Piiraina. Zaloge tujcev pa smejo imenovani Zidje prodati vse skupaj po vrsti, kaikor so bili zastavljeni, in tudi Zidje sami lahko dražijo in kupujejo, ka- kor vsaka druga oseba. Imenovani Žid Jožef lahko vzame enega drn- žaibnika aili več, kakor ga je volja, vpisane in 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nevpilsane, ali pa banko da drugemu, komur ga je valja s temi Kapitoli vred. Jožef itd. so pre- liivalcem piranske občine dolžni na zadostne , zaloge posojati do vsote 1500 dukatov na vsako pTOŠnjo in zahtevo, brez odlašanja in okolišev. Od te vsote do 2000 dukatov pa z rokom enega meseca od dneva zahteve. Ce Zidje ne bi poso- dili denarja, kakor je bilo zahtevano, si ga pro- siillec lahko poišiče drugod, obresti in stroški pa padejo na njihov račun. Jožef, njegovi družab- niki, dediči in nasledniki itd. nimajo nobenega predstojnika, ne cerkvenega ne svetnega sod- nika, razen gospoda župana piranskega. In nihče jih ne more prisiliti, da bi posojali na dokazila in listine ali papirje, pisane z roko, ali pa na orožje kakršne koli vrste, če jim to ni pogodu. Ce pa posodijo na takšne reči, Zidje smejo ra- čunati obresti 4 novoiče za liro na mesec za ves čas, kolikor posojilo traja, pa naj traja tudi sto let. Če bi se dogodilo, da bi kateri izmed Zidov zahteval več obresti, kakor jih Kapitoli dovoljujejo, mora dolžniku razliko povrniti, če se je ta v roku treh mesecev pritožil pri sod- niku, razen tega pa mora Zid plačati še dva solda globe za vsaiko liro, ki jo je vzel preveč. Ce bi se dogodilo, da se kak zalog izgubi, mo- rajo Zidje plačati lastiniku vsoto, enako glav- nici, ki so jo posodili na zalog, če ni drugih legitimnih dokazil. Kapitoli in pogodba med občino in Zidi ve- ljajo 10 naslednjih let od dneva, ko jih potrdi Beneška republika. In če jih 6 mesecev pred potekom te dobe nobena stranka ne odpove, se štejejo za veljavne še za nadalnjih 5 let. Ce pa pogodba po 10 letih preneha, morajo Zidje raz- glasiti, naj vsi upniki v roku enega meseca vzdignejo svoje zaloge, drugače jih smejo pro- dati na dražbi. Pa tudi če banka preneha, osta- nejo sicer vsi Kapitoli v veljavi in tudi smejo pobirati obresti, doibler ne bodo izplačani, če- prav posojati ne morejo več. In ko opravijo svoje razglasitve in dražbe, lahko prosto odpe- ljejo svoje družine in blago, kamor jih je volja, ne da bi jih kdo nadlegoval. Na veliki petek se morajo Zidje od zvona do zvona zadrževati do- ma, tam pa jih nihče ne sme nadlegovati. Ti Kapitoli se pri Beneški republiki potrjujejo na njihove strošike. En mesec potem, ko so potrjeni, morajo Zidje priti v Piranščino posojat denar, drugače jih zadene globa 100 lir. Zadnji paragrafi Kapitolov, ki v celoti ure- jajo, kaikor smo videli sleherno malenkost, ki bi se lahko primerila, potrjujejo, deloma pa še razširjajo pravice in prednosti, ki jih židovskim bankirjem dajejo prejšnja določila. Po vsej Istri, kjer občine še nimajo svojih bank, lahko piranski židje vzdržujejo svoje zastopnike, da tam tujcem posojajo denar. Obresti pa tedaj tečejo šele od dneva, ko so ta posojila vpisana v bančne knjige v Piranu. V Piranu noben drug Zid ne miore imeti banke na zaloge pod globo 100 lir za vsakokrat. Ena tretjina te globe pripade Benešiki republiki, ena tretjina gospodu županu, ena tretjina pa tožnikom. Jožef in nje- govi lahko zase izkoristijo tuidi sleherno drugo jrednost, ki jo z drugimi Kapitoli uživajo Zidje cjer koli v Beneški republiki, če ne nasprotu- jejo piransikim. Nazadnje pa še, da nihče ne more spreminjati nobenega določila v Kapitolih, dokler bodo ti Židje in njihovi nasledniki v Pi- ranu. Ludoik Mrzel OPOMBE 1. Antonio Ive: Dei banchi feneratizj e Capitoli degli ebrei di Pirano e dei Monti di pieta in Istria. Rovigno 1881. — 2. Veliko dragocenih dokumentov iz piranskega — kakor tudi iz drugih istrskih arhivov — ,so očitno odnesli Italijani v dobi provizorija po vojni. To vprašanje med našo državo in Italijo še čaka rešitve. ,s 60