Nhiai platana v gotovini
frkupuj *
DOMAČE
Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in uprava ▼ Ljubljani, Selenbnrgora nliea it 8/1. Račun pri Poštni hranilnici il 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
* MuUjanl, dna 28. julija 1934.
Štev. 30 — Lato m.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
ska
Po 20 letih
Ko je bila v 1. 1913 zaključena balkan-vojna, ki je proti volji in intencijam cen-
tral #u—1	*’	vviji ux imvuvi.iuui
i v y^Jesil- bivših cesarstev Avstroogrske J1 Nemčije, prinesla svobodo večini srbske-na®e&a naroda, je mogla Narodna ^ubrana po prvih 5 letih svojega obstoja .aznamo v ati svoj prvi ogromni uspeh. S svo-sistematičnim delom med narodom je Pripravila teren oni veličastni borbi, kateri J® divil ves svet, borbi, ki je ponesla zrnato srbske prapore tja do Škoplja in Odri-> _Pa celo do naše Adrije. S kakim navdu-80 gledali srbski vojaki neskončno ^rsino Jadiranskega morja, s kakim navdu-v„. 'e® je pozdravil srbski brat prihod svoje dal Jadranske obale! Zaprt od 1. 1908 AvJ? T30 sovražnem obroču, ki ga je skovala v ’^tr°ogrska okoli male Srbije, se je dušil Preobilici bogatih proizvodov svoje zemlje, un-* &i mogel izvažati nikamor. Gospodarsko
1 'cvenie naroda naj bi dovedlo do uresničenja ^icnega namena Avstroogrske, ki je hotela
0 jensko uničiti samostojnost male predvojne rbHe in jo napraviti za svojo pokrajino!
. Razočarana nad zmago srbskega orožja v na<i neuspehom strahotnega poskusa, ki je g1? bolgarskega brata v krvavo borbo s cj n*’ j6 vrgla Avstroogrska v svet idejo o a mostojni nedeljivi Albaniji in poklicala na ■ .^anski prestol nemškega princa. Srbski vo-srh l-* ’e mi°ral umakniti od Jadranske obale, .ki del našega naroda je bil kljub ogrom-»V-rtyam in sijajni zmagi zopet zaprt v J,-P. ®fiah. Beograjska vlada je morala klo-’ Pritisk z vseh strani, zlasti tudi iz Petrograda je bil tako velik, da bi bil vsak odpor n[1<*u1Pen- Ni pa klonil srbski človek, ni klo-J\iarodna Odbrana, ki je takoj razumela
2 ^zaj bi pokrenila akcijo, zaključeno s / re^ibrom 1918 in vodeno pod geslom,
1 • 16 bolje častno umreti kot svoboden držav-- 11 svoje lastne nacionalne države kot pa _ ? i se tako ugodno življenje suženjskega waanika tujih gospodarjev.
Kako je vršila NO delo v nadaljnih 5 letin svojega obstoja, to kaže najbolje ona točka Ultimatoma bivše Avstroogrske, ki zahteva raz-Pust NO in vseh njenih organizacij, pa ne samo razpust, marveč tudi garancijo, da se po NO vršeno delo ne bo nadaljevalo pod nobeno drugo firmo. To je gotovo najbolj častno priznanje 2a takratne voditelje in delavce NO, 1 s? v pravem 'razumevanju položaja zagabili avstrijskega bika pri rogeh. Zanesli so Van + na sovra^ni teren, sirili idejo jugoslo-PodT	ter u.iedinjenja vseh Jugoslovanov
Kovin^°ni Karadjordjevičev po Bosni, Herce-Slove -pre^* v Hrvatsko ter dosegli tudi term. Tr*- Nadina ie razumela klic NO, se je ono t • °^zvala ™ ustvarila v kratki dobi ki J!"?*6.- ki ie v spominu še vsem onim, v j v .^živeli prve mesece svetovne vojne nap	krajih, zlasti pa videli razpoloženja
‘0naln° prebujenega dela Slovencev v Juuiu 1914
izra k°t organizacija, marveč kot zunanji nost* P^lomljive volje zdravega, po samostoj-r^l \n suverenem izživljanju stremečega na-pr ? |e NO dosegala uspeh za uspehom v ruš •ani*u jugoslovanskih nacionalistov in v4nn,li na videz nezrušljivih temeljev za onP t 6 grajene Avstroogrske — kot izraz je rj^botne energije in odpornosti, katero So ^azal naš narod vedno baš takrat, kadar nji JeSOvi sovražniki že slavili zmago nad jn . v Prepričanju, da je ta narod zlomljen ie	'bo vstal nikdar več. Kosovo polje
so » svoje maščevalce v onih Srbih, ki 0bi„a 9toletja izginili s površine zemeljske tisnil eksija Bosne in Hercegovine je prisvoji a i^ .tlom malo srbsko kraljevino. Po anek^V-	.'e ,rn,ora;la Srbija celo priznati, da
Pa	v	nasprotju z njenimi interesi,
vek k maščeval to aneksijo mali srbski člo-stva „°S?V1;1 & sledila propast turškega cesar-M p'i 'e	propast	Avstroogrske!
vin^uij181? na tern, da bi	ob 20 letnici zgodo-
nisti	iu,iia 1914	opisovali kot kro-
v snnt>f-	dogodke,	ki so itak še vsem
točno i'nU .pa 80 j'*1 Polee tega opisali dovolj vsem ?bšlrno druei tisti. Gre nam pred-takrat Jr, da ugotovimo onega duha ki je onih n1 Avstroogrske in jo privedel do svetovr.premišljenih korakov, ki so izzvali Tudi	,vojno.ln nam prinesli osvobojeni e.
ska	J Pnl.lki^ ie	P°kazala zgodovin-
JiasDr^"!?8: "?a je Jugoslovan najbolj opasen Pikov * .vkrat' kadar je po mnenju sovražnosti i u	®n	in strt-	Miroljuben do skraj-
8tioKQ . pusti	dopasti	največja ponižanja,
i*d a ^lcer pe®ti. in škrta z zobmi, toda ne Harv ' Ko ,pa pride sila do vrhunca, takrat katp,r; svo,e mišice in se vrže v borbo, v ti©«. ,ne P?211? nobenega popuščanja in nobe-Pred ^m-•lfnia- T? Prošlost nam mora biti ^osodira”1!	•	takrat,	kadar obravnavamo
®acion»in{ i ^ Preživeli v svoji lastni lm državi od 1. decembra 1918 dalje,
Dekategoriziranje
V nadaljevanju zadnjega razgovora med NO in TPD moramo obravnavati še točko okrožnice TPD od 27. aprila 1934, ki govori o izločitvi onih kopačev iz sedanje kopaške kategorije, ki ne opravljajo več tej kategoriji odgovarjajočega dela in o njih nadomestitvi z mlajšimi močmi. TPD trdi. da bi bila morala to izločitev izvesti že davno, da pa je odlašala z njeno izvedbo le vsled obzirov do prizadetih kopačev. Treba si je biti predvsem na jasnem, kašne interese ima TPD na izločitvi kopačev višjih kategorij. Delavec višje kategorije ima večjo plačo, s katero so združene višje socialne dajatve, treba miu je dajati več deputatnega premoga, poleg tega pa še naturalno stanovanje ali pa nadomestek v primerni stanarini. Tudi je delavec višje kategorije v veliki večini oženjen, ima družino in je starejši človek, ki pač nima več svojih polnih fizičnih moči.
TPD pravi, da delavstvo prvih kategorij ne vrši več dela, za katero je usposobljeno in plačano, marveč le postranske posle, ki bi jih lahko izvrševali začetniki ali celo ženske? Število teh višjih kategorij je naraslo v zadnjih letih, ker je TPD neprestano širila in večala mehanizacijo svojih obratov. Treba je bilo vedno več starejših in razsodnejših kvalificiranih delavcev. Ker ji takih ni bilo dovolj na razpolago, je pritegnila svojčas TPD tudi vpokojence in jim plačevala poleg pokojnine še 25 Din za šiht. Bili so to sami preskušeni delavci, katerim se je lahko zaupalo tudi najbolj odgovorna dela zlasti pri zunanjih obratiii. Prepričani smo, da bi se našlo za te delavce prvih kategorij še dovolj primernega posla, če ne bi obstojal drug načrt, to je načrt nadomestitve teh starih, boljše plačanih delavcev z mladimi in neizkušenimi, vsled tega pa tudi slabše plačanimi močmi. Kako bodo taki neizkušeni delavci vršili odgovorne posle, >ki so bili do sedaj poverjeni le delavstvu prvih kategorij, to je drugo vprašanje. Stoji dejstvo, da se odgovorni obratovodje branijo takih mladih delavcev, da pa njih protesti ne zaležejo, ker ima TPD pred očmi ie racionalizacijo svojega obrata oziroma drugače povedano, le znižanje produkcijskih stroškov, pa makar bi trpel vsled tega obrat in njegova varnost.
Sicer pa je težko razpravljati o vseh teh vprašanjih in obravnavati stališče one TPD, ki jemlje svojim najmanjšim in najbolj izčrpanim nastavljencem zadnji košček kruha v času, ko se dele iz njenih blagajn ogromni dohodki raznim vpokojeninu in aktivnim vodilnim uradnikom ter izplačujejo visoke tan-tijeme oziroma sejnine članom upravnega sveta. Vodilni uradniki morajo biti primerno plačani, saj nosijo odgovornost za pro&pe-vanje podjetja. Toda v teh težkih časih nima moralne upravičenosti za stiskanje delavstva in »racionaliziranje« obrata potom pretiranih redukcij oni vodilni uradnik, ki živi sam v izobilju in ni niti približno prispeval na račun gospodarske krize toliko, kot je prispeval mali delavec. Če reduciram mesečno plačo Din 30.000-— za 30%, ostane ubogemu redu-cirancu še vedno Din 21.000-— na mesec, mu torej še ni treba ravno stradati. Če pa reduciram mesečni dohodek Din 500-— za 10%, ostane trpinu le še mesečnih Din4S0-—! Zato naj se ne govori o tem, da so bile redukcije najnižje pri delavstvu, kjer baje tudi
s sedaj umaknjenimi redukcijami ne bi presegle ll°/o, da pa so šle te redukcije pri višjih uradnikih celo do 65%!
Poleg tega se ne sme pozabiti, da vodilni uradnik ni Tavno navezan samo na ono plačo, ki se mu izplačuje oficijelno, marveč dobiva razne poboljške. ki grejo v deset —, da celo stotisoče vsako leto. Zato sem povsem upravičeno izjavil pri sestanku od 5. julija t. 1., da bi morda samo 20% redukcija teh za današnje čase gotovo pretiranih oficijelnih in neoficijelnih službenih dohodkov prinesla družbi mnogo boljši uspeh kot pa predlagana redukcije plač delavstva in nižjega uradni-štva. Tozadevne številke bodo prav gotovo še zagledale beli dan, ker se bojim, da družba še ne bo_ opustila one taktike, ki jo zasledujemo tudi v davčni politiki vseh držav, to je: vzemi tam, kjer se to najlažje stori! In to je najlažje pri malem človeku, ki ima najmanj vpliva in najmanj opore, godrnja sicer nekaj časa, grozi, da ne bo več sodeloval v javnem življenju, pa se slednjič uda in je zadovoljen, da sploh še lahko živi.
Če in kadar bo TPD zopet posegla po krivičnih redukcijah, takrat bo našla NO zopet na strani delavstva, takrat seveda ne bo nobene obzirnosti več. Pri tem pa povdar-jam, da nam ne gre ravno za TPD. enako stališče bo zavzela NO napram vsaki industriji, napram vsakemu kapitalistu, ki se ne bo zavedal osnovne teze zdravega gospodarstva in temeljne zahteve racionalnega obrata, te namreč, da more samo dobro hranjen in vzdrževan delavec dajati polnovredno delo in
da je vsledi tega vsak podjetnik v svojem lastnem interesu dolžan nuditi svojemu delavcu za njegovo pošteno delo toliko sredstev, da se lahko vzdržuje pri svoji polni telesni moči, pa lahko hrani in vzgaja tudi svojo družino. Materijala za to borbo ima NO hvala Bogu dovolj, javno bodi povedano, da ne samo proti TPD, ki je pač vsledi trboveljskih dogodkov prišla prva na vrsto. Zavedamo se, da se borbe proti domačemu, še manj pa proti tujemu velekapitalu in njegovim izrastkom ne da voditi z lepimi besedami in protestnimi zborovanji. Za to borbo so potrebna druga sredstva, ki čeprav legalna, vendarle zadenejo kapital tam, kjer je najbolj občutljiv. To borbo bo vodila NO za interese našega domačega delavstva ne glede na njegovo notranje prepričanje, kajti NO ni samo obramba svojega članstva ali zgolj onih državljanov, kojih naziranje je usmerjeno v določen pra-vec, ona je obramba celotnega naroda, ki obsega vse trpeče in preganjane Jugoslovane brez ozira na njih prepričanje.
K zaključku še to. Ni nas vodila demagogija in želja po zvišanju števila svojega članstva. Temu so najboljši dokaz naše organizacije, ki delajo na terenu TPD, pa je njih število slej ko prej skrajno omejeno. NO noče kvantitete, ona hoče kvaliteto. Tako bo tudi v bodoče. Vse naše •tremljenje lipa mora biti usmerjeno tako, da bo pridobivala NO vedno večji ugled in vedno jačji rešpekt. To hočemo doseči, to nas vodi pri našem povsem neosebnem in idealnem delu.
Dr. Josip Cepuder.
Misli o kartelih
K poskusom obnove nalaga gospodarstva
To je stvar, o kateri se je že zelo veldko govorilo, ki je mnogokrat služila kcit politična šlaiger, katere pa do danes še mdhče mi napravil. Toda to nam ne brani, da ne bi podali par osnovnih misli, ki jih imamo o navedenem problemu. Ob tej priliki ne bo škodilo, če si površno ogledamo bistvo kartelov, posledica njihovega delovanja in na osnovi tega iznesemo svoje nazore.
Kaj je kartel?
»Kartel je društvo istovrstnih trgovcev in industrijskih podjetnikov, kti želijo s skupno (enako) ureditvijo prodaj© svojih pronizvodov in nabave siirovin (tudi z enakimi delovnikni pogoji) poboljšati svoje gospodarsko stanje. Posamezni podjetniki ohranijo svojo samostojnost, centralizirajo se samo nekatere funikoije, ki so važne za konkurenco, katero želijo podjetniki zmanjšati ali pa popolnoma odstranita in si na ta način ustvariti monopo*-len položaj. <
Ne bomo se spuščali v podrobno razmo-triivanje kartelov, njihove organizacije itd. Glavno naim je bistvo, ki ga prej navedena difinicirja dobro podaja.
Poleg negativnih točk sistema kartelinar ne produkcije bomo najprej navedli nekaj pozitivnih, ki- jih zagovorniki kartelov vedno poudarjajo.
zlasti takrat, kadar v svoji črnogledosti obupujemo sami nad seboj. Mal spomin!
V decembru 1932 je priša naša država po mnenju naših zunanjih sovražnikov in njihovih zaveznikov v notranjosti naše države tako daleč, dia so zagledale beli dan razne punktacije, ki so hotele izbrisati celotni razvoj od vštetega 1. decembra 1918 dalje ter razkosati našo edinstveno Jugoslavijo na ne-broj malih, čimbolj samostojnih upravnih separatizmov. Vsak trenutek je mogla razpasti naša država, naprotniki na severu in jugu sO čakali le še na ugodno priliko, da nam pošljejo svoje armade v svrho »mirne aneksije« posameznih delov naše države. Kje so danes ti nasprotniki? če smo bili takrat mi direktno obkoljeni in prepuščeni samim sebi ter smo zdvajali sami nad svojo usodo, doživljajo danes naši takratni nasprotniki prav isto. Niti 20 mesecev ni minulo od takrat, pa se je vendar dvignila v tem času naša država v zunanje-političnem oziru iz onega najnižjega nivoja, na katerega jo je spravila nesloga njenih lastnih državljanov in nesposobnost njenih odgovornih voditeljev, na sedanji višek, ko predstavlja pred 20 meseci na videz že mrtva Jugoslavija rajjačjo državo evropskega jugovzhoda, državo, ki dosega nele po svojih zvezah, marveč tudi sama po sebi zelo učinkovito v politiko celotne Evrope.
bili pred 20 meseci osamljeni mi, so doživeli to usodo po 20 mesecih oni naši
nasprotniki, ki so se najbolj veselili našega konca in so si obetali od tega našega konca največje koristi.
Bog čuva Jugoslavijo! Po toliko in tako strašnih porazih je jugoslovanski narod vedno zopet vstal, vsak poraz mu je dal novih sil in moči, da se je dvignil še mnogo višje, kot je bil pred porazom. Bodimo vsled tega ponosni in samozavestni in baš dvajsetletnica, ki jo doživljamo te dni, je najboljši dokaz one notranje sile, ki je spreminjala poražene Jugoslovane v najstrahotnejše borce za svobodo in neodvisnost, one sile, ki je zrušila doslej že dve nad jugoslovanskim narodom triumfirajoči velesili, pa bo zrušila tudi v bodoče vse one. ki mislijo, da lahko uničujejo naš narod. Lahko se jim to posreči za treno-tek, toda iz kosti padlih borcev in iz muk trpečih bratov je še vedno vzrastel nov rod Jugoslovanov, ki je maščeval krivice in tri-umfiral nad bivšimi zatiralci. To je nauk naše zgodovine, iz tega nauka črpajmo ono zaupanje, ki nam je tako potrebno zlasti danes, v teh težkih časih, ko nas pritiskajo k tlom strahotne gospodarske prilike in ko ječi še toliko naših bratov v najtežjem suženjstvu. Vse to bo minulo, če tega ne bo dočakala današnja generacija, bo pač prišla druga, ki bo doživela veliki dan nastanka Velike, v resnici edinstvene Jugoslavije, mnogo večje in mnogo bolj jugoslovanske, kot je današnja.
Dr. Josip Cepuder.
Primati moraimo, da vnašajo kartali v produkcijo nek red, ki ga pri nevezani produkciji nimamo. Proizvodnja se prilagodi konzuimu, to se pravi, da se izdeluje toliko blaga kolikor ga tržišče potrebuje.
Druga dobra stran je stalnost in enakost cen. Tovarne ne doživljajo kriz, delavstvo v njih je stalno zaposHeno.
To so tiste dobre sitrand kartelov, ki so najbrže dovedle^češkoslovaško vlado do tega, da je v svoji državi uvedla prisilno kartelira-nje. Toda te pnisailne zveze poslujejo pod državnim nadzorstvom, kajti kot običajno vsaka stvar, imajo tudi karteli dve strani:	eno
svetlo, eno temno, s to raizildko, da tu temna skoro popolnoma zasenčuje svetlo.
»Koristnost kartelov«
Svoje poglede na ta del obravnavanega vprašanja bi lahko razdelili na dva dela. Prvi bi veljal za čisto industrijsko, drugi pa za agrarno, oziroma v pogledu gospodarske strukture mešano državo.
Socialnosti kartelov ne more nihče dokazati. S svojo trdno organizirano fronto so v stanu prisiliti delavstvo na sprejemi najtežjih delovnih pogojev. Nemogoč postane dvig vsakega malega človeka. Kajti čini bi 'nastalo novo podjetje, ki bi hotelo s kartelirandmi podjetji konkurirati, ga ta s svojo veliko močjo uničijo. Njihov krog je sklenjen in medse ne sprejmejo nobenega novinca, ne oakaje se na to, dla li je njegova akcija s stališča spdošnosti upravičena in potrebna, ali ne. Čeprav obstoja pri delovanju kartelov možnost socialne usmeritve, vendar pa do nje še nikjer ni in tudi ne bo prišlo. Nemogoče je v današnjem sistemu graditi dobro celote na svobodni volji kapitala.
Še mnogo hujše pa poštene delovanje in vpliv kartela v agrarni, posebno pa v gospodarsko mešani državi, »čim ceneje kupiitfi, čim ceneje delati in čim dražje prodati,« to je osnovni princip industrije. V kartelih pa dobi ta težnja tako močno oporo, da se lahko brezobzirno uveljavlja. Cene siirovin padajo, so nizke, cene industrijskih izdelkov pa vn-soke. io nujno dovede do konflikta med agrarci in industrijo ter trgovino. AkO pa to stanje traja dalje časa, mora kmečki stan popolnoma obubožati dn s tem tudi industrija izgubi svojo notranjo tržišče.
Ne bomo se spuščali v nadaljnje razmišljanje, kajti prostor nam tega ne dopušča.
Uvideli smo, do sistem današnjih kartelov za nas nikakor na koristen in da je treba tu nekaj ukreniti Pri tem pa moramo imeti pred očmi pravilo, da mora biti vsakemu poštenemu in sposobnemu poedincu dopuščena možnost koristnega in poštenega delovanja.
Revizija industrijske politike
Da li bo možno odstraniti kartele z enostavno prepovedjo, je zelo dvomljivo. To bi
Jubileji in spomini
Jubileji prihajajo in odhajajo. Letos so na vrsti 201etnice. To je naravno. Takih važnih dogodkov, kot so se vršili pred 20 leti, ni mogoče pozabiti. Saj so izhodišče in vzrok marsičemu, kar se zdaj dogaja po Evropi. Z jubileji se obujajo spomini. Ne samo za nas, tudi za bodoča pokoljenja. Marsikaj se je takrat in pozneje med vojno zgodilo, kar je ostalo nezapisano. Mnogi so morali molče prenašati trpljenje in krivice, ker takrat ni bilo ne časa ne prilike, da bi se pritoževali. Čakali so na bodoče čase. Zdaj se spominjajo, a marsikaj je že izginilo v pozabljenju. Veliki dižavniki in politiki so že napisali svoje spomine iz svetovne vojne. Vse svetovne književnosti so bogate na tej memoarni literaturi. Spomini onih, ki so odločali o usodi Evrope, so gotovo zelo važni. Iz njihovih sporočil izvemo marsikaj, kar se je godilo za kulisami« svetovne vojne. Nemci imajo poseben oddelek o vojni krivdi, ki bi jo radi naprtili drugim. Drugi zbirajo material proti nemškim dokazom. Ta literatura je danes že tako ogromna, da obsega celo književnost in bi napolnila že malo knjižnico. Treba bi bilo za njo posebnih učenjakov, da bi jo preštudirali do kraja. V slovenščini imamo prevod znane Ludwigove knjige >Julij 1914.«, ki nam skuša nepristransko pokazati, kaj se je takrat godilo.
Te vrste slovstvo je posebno važno za slovanske narode, ker se je v teh dneh pred 20 leti reševala njih usoda. In potem so se godile celih 5 ‘let po vseh slovanskih deželah take velike stvari, da so vredne spomina. Cehi so zbrali doslej ogromen material, ki je zbran v knjižnici češkega osvobodilnega boja in drugod. Prezident Masaryk, min. Ed. Be-neš in drugi voditelji so že napisali svoje spomine. A ne le voditelji, tudi oni drobni mali češki ljudje so jih napisali, ki so se borili bogve kje in bogve kako proti skupnemu sovražniku. Kajti naše nar. osvobojenje je bilo posledica naše skupne narodne volje. Vsak, ki se je zavedal, za kaj gre, je pomagal po svojih močeh, da je padla velika ba-stilja narodov, avstroogrska monarhija, ki je bila vzrok svetovni vojni in glavna ovira za svoboden razvoj malih slovanskih narodov.
Tudi pri nas je del teh spominov že napisan. V knjigi jih ja. podal dr. B. Vošnjak, drugi so jih priobčili po raznih listih in revijah. Vse to se je vršilo brez reda in pregleda. Šele zdaj se zdi, da smo začeli misliti na vojne muzeje, da rešimo spomine, kar se jih je ohranilo in zapustimo podatke potom-
cem. Koliko gradiva se je med tem razgu-bilo! Živeli smo, kot da se ne zavedamo, da živimo v veliki zgodovinski dobi. Še je čas. Zbirajte, spravljajte, kar najdete važnega in zanimivega! Državna oblast je doslej pokazala za to premalo zanimanja. Prepuščala je posameznikom in muzejem, da store svojo dolžnost. Njeni pozivi so sicer ostali precej neopaženi, če se je obrnila na javnost. Kdo naj tu prevzame vodstvo? Oglašajo se posamezniki, ki bi radi sporočili svoj slučaj, da se ne pozabi. Med množico je mnogo zanimivih slučajev. A mnogi ne znajo povedati, kakor bi radi, in čakajo nekoga, ki bo zbral te podatke. Tudi na nas so se že obrnili naši ljudje, ki bi radi sporočili, kaj so doživeli, ne zato, da bi se delali narodne mučenike, kakor jim to očitajo naši avstrijakanti, ki se boje resnice, ampak zato, ker se tudi v teh malih slučajih zrcali cela tedanja d#ba in je naša dolžnost, da izročimo zgodovini, kar se je godilo na naših tleh. Dotlej imamo nekaj spominov naših dobro vol j cev, velikega skupnega dela nam še manjka. Isto velja glede naših političnih preganjancev. Nešteto naših malih ljudi v Trstu, Gorici, na Koroškem, Štajerskem, po Kranjskem je doživelo takrat dogodke, ki pričajo, da je bila jugoslovanska misel takrat že globoko zasejana med nami in da so avstr, oblasti trepetale pred neznano drobno vojsko, ki se je skrivala med na videz zvestimi avstr, državljani. Škoda bi bilo, če ostanejo ti spomini nenapisani. Seveda, če bomo čakali, sami se ne bodo napisali. Treba bi bilo nekake skupne akcije. Tudi bi bilo škoda, če bo vse to raztreseno. Svoj čas je pozvala »Vodnikova družba« naše dobrovolj-ce, da bi izdala njih spomine. Ne vemo, kakšen je bil odziv. Govorilo se je, da bo za 201etnico vzidana plošča na ljublj. gradu. Ob tej priliki bi lahko izšel zbornik s spomini naših malih ljudi.
Skrajni čas je, da se ti spomini zbero. Ljudje se starajo in umirajo in z njimi se starajo in pozabljajo spomini. Narodna odbrana je gotovo poklicana, da zbere ves material o dogodkih na slovenskih tleh od leta
1908.,	ko se je začel boj za naše nacionalno osvobojenje. Če drugega ni mogoče, bi bilo prav, da se pri nji zbirajo zapiski onih, ki sami še niso mogli nikjer priobčiti svoje dogodke. Prej ali slej bi jih potem že kdo pregledal in uredil kot celoto.
To bi naj bil resen sklep ob sedanji 201etnici, sodelovati pa bi morali vsi, ki žele svoje spomine izročiti potomstvu.
Tedenski delovni čas in mednarodna konferenca
dela
n.
Internacionalna delovna konferenca je na svojem 16. zasedanju 1. 1982., ki se jo je udeležilo 148 delegatov, zglasovala, da internacionalni delovni urad pripravi predlog internacionalne konvencije o zakoniti uvedbi 40-urnega delovnega časa v vseh industrijskih državah. Na podlagi teh sklepov je internacionalni urad dela povabil včlanjene države, da pošljejo svoje delegate na pripravljalno konferenco, ki je pričela z detlom 10. januarja 1933. Poročilo te pripravljalne konference je prišlo na dnevni red 17. internacionalne delovne konference, ki je bila otvorjena 8. junija 1933. Delodajalci so glasovali soglasno zoper skrajšanje delovnega časa, delavski zastopniki pa za, vsled česar je bila odločitev zavisna od tretje grupe vladnih delegatov. Konferenca je zato sklenila, da predloži vladam članic vprašalno polo in da na podlagi odgovorov nadaljuje vprašanje na naslednji mednarodni konferenci 1. 1934.
Tako je na letošnji internacionalni delovni konferenci, ki je pričela z delom 6. junija, bila glavna točka, predlog konvencije o 40-urnf*m delovnem času v industriji, v rudarstvu, trgovini in pisarnah. Debata v plenumu se je otvorila o tem vprašanju 6. junija z govorom danskega delegata Oersteda, ki je govoril za delodajalsko skupino. Oersted
je izjavil, da odgovori vlad na vprašalnih polah dajejo resne pomisleke in ugovore zoper 40-urni delovni čas, da so mnoge industrijske panoge že prostovoljno uredile delovni čas ter je internacionalna ureditev odveč in da bi linearno in splošno skrajšanje delovnega časa podražilo cene proizvodov ter bi finančno stabilnost mnogih podjetij ogrožalo. Na drugi strani pa bi se tudi kupna moč delovnih mas ne zvišala, ampak zmanjšala, vsled podražitve življenskih potrebščin, vsled česar bi bili industrijalci prisiljeni for-sirati večjo racionalizacijo, kar ibi zopet povzročilo brezposelnost.
Nasprotno je francoski delegat delavcev Jouhaux vehementno branil konvencijo, po-vdarjajoč, da nasprotniki 40-urnega delovnega časa na tem zasedanju v vprašalnih polah niso navedli nobenih novih razlogov zoper internacionalno uvedbo 40-urnega delovnega časa. Nadalje je povdaril, da ni vprašanje 40-urnega tedna gospodarsko vprašanje in da ne zahteva rešitve tega problema gospodarska kriza, ampak, da predstavlja to vprašanje velik socialen problem, ker je nastala brezposelnost vsled tehnike.
Prve dni so bili mnogi delegati prepričani, da se bo konferenci posrečilo rešiti to vprašanje in skleniti mednarodni dogovor. Toda kmalu se je pokazalo drugače. Delegati
naliikovalo zvenenju po toči, ki nikdar ni uspešno. Ako bodo obstojale možnosti za osnovanje kartelov, bodo istii obstojala, nastajajoči iz živijemakih interesov industrije, ne oziraije se na zakonsko dovoljenje ali prepoved. V prvem slučaju bodo obstojali javilo, v drugem pa tajno. Zato je treba odstraniti v nekaterih primerih napačno vodeni industrijski protekcionizem, ki je takorekoč glavna osnova mastni h zaslužkov kairtelirane industrije. Previsoke zaščitne carine so običajno vzrok, da so cene industrijskih proizvodov višje nego v inozemstvu, medtem ko so cene siinovin imnogo nižje. Domačii Industriji je treba dati možnost življenja, toda nikakor ji niso potrebni razni »plemiški« privilegiji.
S tem bi odstiraniiili za nas glavno slabo posledico kartelov: nesorazmerno visoke cene. S tem bi tudi odpadel glavni in osnovni motiv karteliranja: zaščita supemzaslužkov.
Šele v zvezi s tako vodeno industrijsko politiko bi imela prepoved osnovanja karteli ov oziroma zakon, odnosno uredba o kontroliranem delovanju kartelov' svojo pravo vel javo. Voditi je treba novo industrijsko politiko v sikfladu z agrarnimi potrebami in razmerami v državi. Nemogoče in nezdravo pa
delodajalcev so pozneje sabotirali delo v komisiji, izvzetmši italijanskega delegata Oli-vettija.
Do odločitve je prišlo v plenumu 19. junija. Usoda konvencije je bila odvisna od tega, ali bo glasovala 2/s večina delegatov za čl. 1. predloga o konvenciji 40-urnega delovnega časa. Zanj so glasovali vsi delojemalci, od delegatov vlad je glasovalo za 6, proti 3, ostali pa so se vzdržali glasovanja. Delodajalski delegati so glasovali proti. Ker ni bila dosežena 2/a večina, ki je potrebna za sprejem, je predsednik konference moral ugotoviti, da je nadaljnje glasovanje o ostalMh členili nesmiselno. Da bi rešila konvencijo, sta belgijski zastopnik delavcev Mertens in italijanski vladni delegat De Michelis ostro protestirala in predlagala, da se nadaljnja razprava preloži na sredo. Po zaključitvi konference so na svoji seji vladni delegati sklenili, da bodo predlagali v sredo ponovno odložitev problema na prihodnjo konferenco
1.	1935., kar se je tudi izvršilo. Tako je ponovno propadel predlog konvencije o 40-urnem delovnem času, vsled česar se upravičeno vprašujemo, ali je sploh možno, da se reši problem v tej tako splošno veljavni in okorni obliki, kot je internacionalni 40-urni
„Triie“ v zagati
Dva politična sistema — fašizem in na-cicmaSnii socializem sta doživela v zadnjrih mesecih težke zunanje udarce. Lepa vrsta paktov in izvez, ustanovljenih ali ojačenih je v zadnjem času k teinu porazu bistveno prispevala. Ze samo dejstvo eksistence balkanskega pakta je brezdvomno močno povzdignilo moč držav podpisnic in hudo ranilo one politične klike v Bolgariji, Grčiji in Albaniji, ki so vedrile pod italijansikim 'kozolcem.
Vkiljub vsem težavam, s katerimi so se borili grški politiki, da so -spravili balkanski pakt skozi parlament, pomeni ta vsekakor smrt italijanske balkanske. in v mnogem, tudi sredozemske politike. Mussoliniju ni preostalo drugega kot, da prične proti-jugoslovenisko ofenzivo z druge strani. Ni mu bilo težko najti zaveznikov v najreakcionair-nejših državah Evrope, v Avstriji in Madžarski.
Vredno je nekoliko premotriti notranje avstrijske pniilike. Dalifuss je res na kratko odpravil s parlamentom in socialisti, tako, da sedaj nrima več ž njimi pravih težkoč. Costo drugače pa stoji stvar z nacionalnimi socialisti, ki jim tudi najhujše grožnje ne morejo preprečiti, da ne bi izvajali vedno ostrejšega terorja v Avstriji. S socialisti, ki niso dobivali od zunaj nikake pomoči, razen moralne podpore druge Internacionale, mu ni bilo težko obračunati. Vprašanje pa je, da-li more ustaviti naravni nagon Anschhissa pri avstrijskih Nemcih. Niikakega dvoma ni, da je Avstrija z nacionalnim socializmom že tako prepojena, da ne more Dollfuss napraviti niti ene kretnje, na katero ne 'bi nacionalni sor cialisti reagirali. Saj imajo oni za sabo ves tretji Reich, dočiim se naslanja Dollfuss — na koga? — Na Rim, Budimpešto in papeža. Mussoliniju je uspelo, da je z obljubami napravil iz Dollfussa agenta svoje politike v Srednji Evropi. Pomagali so mu seveda pri tem razni nunciji in prelat je, ki so apelirali na katoliškega gosp. Dollfussa. Tako sta dobila Vatikan in Rim tiisto kar sta hotela — ekspozituro za Srednjo Evropo na Dunaju.
Brez pretiravanja 'lahko rečemo, da ima Dollfuss za seboj kvečjemu 20% avstrijskega prebivalstva in to tistega, pri katerem apel na pripadnost h katoliški cerkvi ne zadene na gluha ušesa.
Vsekakor je avstrijska politika pravtako naklonjena Mussoliniju kat Vatikanu. Kajti to ni več dvoje nezdružljivih smeri. Ne more biti samo slučajno vensko zapostavljanje naše ;manjšine v Italiji. Ni samo slučaj aktivno sodelovanje vodje nemške katoliške akcije v protihitlerjevskem puču. Kdo verjame, da so dični jugoslovenski škofje dobili sami od se
inspiracijo za protinacionalno poslanico? Za* kaj Vatikan obsoja hitlerjevski teror v Avstriji, dočim ni niti z besedico obsodil Pave-iioevo akcijo? Vse to vodi le ena nesrečo® roka, tista, ki si je v zadnjem času mnog0' krat opekla pršite.
Bistveno bolje kot DaHfussov režim P* stoji GSmbos, bivši huzar, sedaj kancelar-On svojim Madjarom servira iz dneva v dan ibajke o Veliki Madjarski. Revizija Trianon^ ske pogodbe je parola madjarske politike. Si verjetii-o, da bi taki 'sposobni ljudje kot s° Gorabos,' Kanya in drugi verjeli v uspeh te svoje politike. Njimi je to nujno potrebno, ker kot veleposestniki in velekapitalisti ne n>°-rejo napisati na svoj prapor »socialne reforme« alii pa »razlastitev veleposestev«, »agrarna reforma«, »razdolžitev kmetov« itd. In naivni madjarski kmetje mislijo, da jim bo revizija mej prinesla blagostanje. Borba & reviaijo je brez dvoma najzanimivejši trik v notranji politiki Madjarske. Če je Gombo® napravil turnejo po Evropi, je dobro vedel) da bodo njegovi govori imeli rezonanco pred' vsem doma, po madjarskih vaseh, kjer živijo kmetje pravo tlačansko življenje. Naivni državljani krone sv. Štefana so mislili, da J® vprašanje revizije imej le še vprašanje kratkega časa, ko je njihov vodja pridobil za svoj program 200 angleških poslancev, ki mogoče niti dobro ne vedo, kje leži Madjarska. Tako naliven pa ni bil Gambbs, ki predobro ve, da so imeje Jugoslavije, Rumranije in Češkoslovaške začrtane s krvjo in da jih za zeleno mizo ni mogoče spremeniti.
Italijo, Avstrijo in Madžarsko veže neka skupna poteza. Italijani uživajo v slaivi 2000-letne kulture in sanjajo o veličini starega R1' rna. Avstrijci pričakujejo Habsburžanov, k* naj bi jih rešili vseh težav. Madjari pa sanjarijo o kroni sv. Štefana, 'ki je včasih tako lep0 združevala Madjarom koristne '.pokrajine. I« še eno združuje to nemogočo zvezo — brezmejna udarnost Sv. Katoliški oerkvi.
Madjari so v Ženevi dobilii dobro lekcijo, ko so se pritožili na pobudo Italije proti Jugoslaviji. Z enako blamažo se bo končala tudi nova kampanja avstrijsko-italijanskega. poluradnega časopisja proti naši državi.
V kratkem se bosta Mussolini in Dollfuss zcipet sestala. Vendar pa ni pričakovati, da bi tudi po novem sestanku politika »trojice ne ostalla na starem 'tiru. Pristanek Italije na francoske načrte pač sigurno ni bil odkritosrčen, razen mogoče v toliko, kolikor gre 73 neodvisnost Avstrije in nič več. Bojan S.
Pričujoči članek objavljamo vkljub nepied-videnim dogodkom, ki pa njegov smisel le potrjujejo.	»P- uredn-
Izlet v Maribor
je izživljanje enega dela gospodarstva na račun drugega. Nemogoče je z dekreti odrejati cene industrijskim produktom, čijih vrednost je danes v glavnem zavisna od mednarodnega tržišča in zaščitnih carin.
Toliko o kartelih in novih namerah. Seveda bo marsikdo a^ekel, da nimam prav, ali pa morda, da je naša industrija premalo zaščitena in, da bi lahko bila še bolj. Toda kdor se spomni na- dogodke v zveai z bencinskim trustom, kdor pomisli na pivovarne (katerim trenutno res ne gre dobro), tovarne kvasa itd. 'bo moral priznati z enega alli drugega stališča pravilnost mojim1 pogledom.
Omejil sem se na sama dejstva, ker bi sicer zašel predaleč. Opozoril sem, da s formalnimi določili zakona, ki liodo rodila samo formaline posledice, ne bomo prišli nikamor. Ako hočemo tu pomagati, moramo vporabiti nove metode, katere upajmo, da bodo vendar že enkrat vporabljene.
Seveda pa nastaja na drugi strani tudi vprašanje »motrene organizacije naše industrije in s tem tudi zaščite delavstva.
Sancin Boris
Pred par tedni se je pripravljala Ljubljana, da obišče oficielno Maribor in da s tem zunanjega izraza svojemu zanimanju za našo severno mejo in Maribor kot glavno oporo naših obmejnih postojank. Da bi bil obisk čim številnejši, je sam ljubljanski g. župan pozival v listih Ljubljančane, da se naj poslužijo te izredno ugodne prilike za izlet v lepi Maribor in njegovo prijetno okolico. Ni čuda, d)a se je ves slovenski Maribor navdušeno pripravljal za sprejem vsaj 1200 Ljubljančanov, ki bi naj prišli s posebnim vlakom. Vse je bilo pripravljeno: hoteli in gostilne so pripravile dovoij živil, naši Mariborčani so si razdelili vloge vodnikov, da bi vodili posamezne skupine Ljubljančanov po mestu in bližnji okolici, samio v Št. Ilj naj bi šla skupina 150 Ljubljančanov! Ko je prišel vlak, so bili Mariborčani kruto razočarani, saj ni prišlo več kot ca 300 posetnikov. Lahko si predstavljamo, kako je kvitirala mariborska javnost to brezbrižnost ali če hočete potegavščino bele, napredne in nacionalne Ljubljane. Kdo je zakrivil to polomijo? 0 tem si bo treba biti na jasnem, ker ne gre, da se Ljubljana na ta način sramoti pred svetom, zlasti pa pred onimi brati, ki čuvajo našo severno mejo. Moralno škodo je treba na vsak način popraviti. Brez časopisnega tamtama in brez velikih napovedi bo treba organizirati obiske posameznih skupin našim severnim, obmejnim postojankam. Le na ta način se bo dvignilo ono zanimanje za naše obmejne kraje in narodno-obrambno delo, ki je žal tako strašno
teden. Skrajšanje delovnega časa v nacionalnem okvirju poedinih držav bi bilo elastič-nejše sredstvo, čeprav je tudi tu nemogoča linearna, šablonska izvedba, ampak je treba določiti več ali manj izjeni. V internacionalnem okvirju bi bila možna le načelna ureditev brez določitve fiksnega delovnega časa in bolj propagandna iniciativa. Ta bi po* edine države sicer načelno vezala in vzpod- . bujala skrajšati delovni čas, ali pustila^ bi jim proste roke, da skrajšanje delovnega casa prikroje svojim prilikam.
V tem smislu morata biti vsem državam, ki imajo odkritosrčen namen pomagati brezposelnim, lep vzgled poleg Rooseveltove P0^" tike dve iniciativi, o katerih nam poročajo listi iz Cehoslovaške. Na eni strani je 'bil med zastopniki delavskih organizacij in zveze m* dustrijoev sklenjen pnincipialni dogovor o fakultativni uvedbi 40-urnega tedna s pocet-koin 15. julija t. 1.; na drugi strani pa se J® tudi Bafa odločil, da napravi v svojih tovarnah poskus 40-urnika. Ta poskus nas spominja zelo na Abbea, ki je napravil preo leti isti eksperiment za osemurnik in dokazal z eksperimentom Herknerjev zakon o pojemajočem donosu dela.	Dr.	J.	M.
padlo. Kdo misli Še danes v resnici praktično na te naše kraje, kdo se zanima še danes za težko borbo naših ljudi, ki se morajo v lastni nacionalni državi braniti pred valom germanizacije ter čuvati naše zemljo, da ne pride v tuje roke. Imamo nebroj nacionalni« organizacij, ni pa med njimi nobene povezanosti. Vsaka dela zase, vsaka brani krčevito svojo firmo in se boji za njen sloves, vse Pa pozabijo, da se dajo doseči uspehi le s skupnim, koncentričnim delom. Narodna Odbran3 je že svoj čas predlagala, da se stvori P®* seben akcijski odbor iz zastopnikov razni*1 nacionalnih organizacij. Ta akcijski odbor n»J izdela smernice za skupno delo, delo samo P&. razdeli tako. da bo n. pr. samo eni naciona*11 organizaciji poverjena skrb za našo sever1* mejo, drugi zopet skrb za naše Prekniun. itd., vse druge organizacije pa morajo dal®1 dotični vodilni organizaciji vso moralno i materialno podporo.
Brat RUDOLF MAISTER je v četrtek ob 14. preminul* K večnemu počitku £a PP* ložimo v Mariboru, v sobo ob 16. uri.
Narodna Odbrana.
PO N A $ I ZEMLJI
Ljubljana
SAMOSTOJEN PREDLOG a ... vrs* svojih ljubljanskih čitateljev smo dobili sledeč dopis:
Dragi brat urednik!
Ljtibijana je središče samoslovenskega roda in žarišče samoslovenske kulture. Zal Pa te svoje važne pozicije ne zaveda dodazlasti so Ljubljančani tako brezbrižni, Jih kmalu sploh več ne bo. Poglej na ulic®, z'l'*a^ne Ipkale in trgovine, začuden .boš opa-u, tila nikjer ni več Ljubljančanov. In tako e ta divni rod počasi izgublja na veliko ško-za tsamos^ovenske kulture, ki jo najdeš dobro stopano le še po raznih slavnih, pa tudi že mirajočih gostilnah. Obstoja nebroj klubov adruštev n. pr. ljubiteljev Dolenjske, ljubici ev Slovenskih goric in ne vem še kakšnih fugačnih ljubiteljev — mimogrede se spomini, da obstojajo tudi ljubitelji psov raznih ral^ln’ ce^° društva psov samih, organizi-j -	80 se celo kunci in piščanci — ni pa še
ljubiteljev Ljubljane. Ali ne bi bilo kl°k ^bro, da bi se osnoval čimpreje tak H u“j* Prav primerno bi bilo ime Klub ljub-tevW ^ srajc! Delokrog tega kluba bi ne bilo
določiti in prepričan sem, da bi že prvi v 1J>r^vl.ialni sestanek zbral vse resnične ljub-J nske srajce, ki bi nanizale nebrojne potre-za osnovanje takega kluba. Predvsem bi Drv V° ^e^a' na.i daje Ljubljana lja ®?^Ven° kruha in zaslužka pravim ljub-Važn sra-icam in da naj zavzemajo razna no fi ^esta samo ljubljanske srajce. Ni čud-» ee se polašča obup teh ubogih srajc, ko s ®lnuli zlati časi ljubljanske avtonomije in Jvlade Ljubljančanov nad Ljubljano in so slia^Dl Ce^° slučaji, da podjetnik, ki dobro jZ]- . v Ljubljani pa seveda ni Ljubljančan, sli ril Ljubljančanov sploh ne vzame v Oo/ k Tako daleč smo prišli, zato je nujno 2 ebno, da se poprimemo samoobrambe, teh Se<^a' stavim samo inicijativen predlog, v	dragi urednik, pa prosim, da priobčiš
(ja> hodu« ta moj predlog. Prepričan sem), p ,Se bo razvila živahna anketa, ki bo jasno Kazala obupno stanje ljubljanskih srajc. Zdravo1
Vabimo ljubljanske srajce, da povedo Sv°.ie mnenje.
RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD
Mladinska matica razpisuje za svoje red-6 Publikacije tri književne nagrade, in sicer: 1- 3000 Din nagrade za najboljšo izvirno nietniško in vzgojno povest, ki bi bila pri-za^Ta -Za mla<lino P° 10- letu. Snov je lahko .leta iz sodobnega življenja ali iz naše zgo-ovine, mora pa imeti zdravo jedro. Obseg a b tiskanih pol formata rednih izdaj Mladinske matice.
2. 3000 Din za najboljši spis z nacionalno vzgojno tendenco, ki Ibi bil pripraven dvigati narodni ponos in samozavest pri naši mladini. Ubseg ca 5 tiskanih pol.
3. 2000 Din za spis ali slikanico za otroke
6.	do 9. leta. Snov je lahko poljubna, reali-
siična ali pravljična, resna ali šaljiva. Obseg: 4 tiskane pole.
- Nagrajena bodo samo dela, ki so zrela in honora^ Za	dobe	tudi	običajni
naib^Vs™6^ dospelimi rokopisi ne bi bili tudi 01jžl vredni razpisanih nagrad, si pridr-
Slavna preteklost
nAREDBa VRHOVNOG KOMANDANTA NJ. KR. v. PRESTOLONASLEDNIKA kegenta UPUČENA VOJSCI 0 OBJAVI RATA AUSTRO-UGARSKE
^Junači«!
i našp Ve6i 1 zakleti neprijatelj naše diržave nasrn n?r°da iznenada i bez ikakvog razloga život U? 'e besomučno na našu čast i na naš več j„Austrija, nezajažljivj naš severni sused, šaja .naRomilala vojsku i učinila više poku-Poroh; P^dje našu severnu granicu i da bil0 tr ,.našu divnu otadžbinu. Njoj kao da je tn0 •	|0>	što	smo	mi morali mirno da sluša-
doJ,. *}. e. mil iona naše brače, koji su do nas Bačko - *z ®°sne i Hercegovine, iz Banata i 'Hiora iZv Hrvatske. Slavonije, Srema i našeg yiše v.1® Dalmacije. Sada je zatražila naj-i £a|i našu glavu, našu nezavisnost, živo
ie.
Junači!
* Ifllfe .sjajnih uspeha našeg oružja 1912 je Dr- ^odrne i državnih tekovina, koje nam Bukur^t Evropa zaključenim mirom u Srbija ? -a sam. na.iis}frenije želeo, da se °krenA	diragi	ratnici	u	miru	odmore	i
tekovina S1,l'nih ratnih napora, uživajuči u bila	sv°iih	pobeda.	I	zato	je	Srbija
'->Ua gotova	“i k—x jo oroija
8Pora»nm ’	da se na miran način objasni i
nim ni,Pl(r.sa Austro-Ugarskom o svima sporni da a n'iItla- AH se* nažalost, odmah uvide-
ffovara ^Siri-aJne ide m to’ da 8 nama Pre-0t>a ie vi	1 da smo ispunili njene zahteve,
l*>nizi j	^sena, da nas napadne, da nas
htevi a i..1138 ubije. Zato su ti sraimni za-Ja sam m	6 moraH dobiti dostojan odigovor.
6ete «v- • Sa Porenjem odbio, uveren da na«, hnnultu ,s.ramotu> k<>ia je imala pasti na nktna i?,« v ll.Ce. ?nome> Mi .i© pokušao da ®aHi vo • s,a' 1 slavu našeg oružja. S toga nai5tm I pozvao u ovo radno doba, da pod °d sir« P<x^MOn'09n™ za«tavama, jos um< bfanik OtadžbineŠih PObeda’ stanete opet Saopštenje koje vam sada činim, jeste ob-
žuje odbor pravico znižati nagrade ali celo odkupiti irokopise — s privoljenjem avtorjev seveda — za samo običajni honorar.
Sprejemajo se le tipkani rokopisi, poslani po pošti, ki naj bodo opremljeni z geslom, Isto geslo naj nosi tudi zaprta kuverta, ki pa naj vsebuje le geslo in kontrolno številko brez imena in naslova avtorja.
Naslove in imena sporočijo tajništvu Mladinske matice teknjovalci šele po presoji, ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, da se jim lahko vrnejo rokopisi, oziroma izplača nagrada. Radi identifikacije naj navedejo te-diaj konkurenti še geslo in kontrolno številko.
Rokopise sprejema do 1. januarja 1935. tajništvo Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, kjer se dobijo tudi podrobnejše informacije.
Za odbor Mladinske matice:
Tajnik:	Predsednik:
Alb. Širok.	Andrej	Škulj.
Hrastnik
BREZPRIMERNA TRDOSRČNOST IN CINIZEM
Prešli mesec je tukajšnja steklarna od-ipovedaila svojemu delavcu g. Kolencu stanovanje, katerega je imel čez Savo v hiši, ki je laist Nemoa g. Guerra. Odpovedni rok se je glasil na šest dni, sicer ipa, ako se g. Kolenc temu ne bti pokoril, ne sme več na delo.
Kje če človek v Hrastniku dobiti stanovanje za 6 člansko družino v 6 dneh, to ve najbolje orni, ki mu je bila usoda tako naklonjena, da je moral iskati maikar samo samsko sobico.
Kiljub višem intervencijam in izjava g. Kolenca naj tbti počakaili z deložacijo vsaj do 1. VIL, ker bi takrat dobil stanovanje pri g. Šoperju, ni vse skupaj nič zaleglo in so dne 9. VI. res postavili vse pohištvo na hodnik. Seveda, revež ni imel kam dati otrok, ker so bili gdč. Guerrovi, ki drugače stanuje v Ljubljani, povsod na poti. Stanovanje pa se je maralo nujno izprazniti, da bi se lahko vanj vselila gdč. hčerka, dai bi v Hrastniku preživela počitnice in se navžila »svežega« zraka.
Po očitkih, ki so bila izrečeni napiram ženi g. Kolenca, češ pa vam naij dajo kako luknjo v Narodnem (sedaj Sokoflskem) domu,
saj vaš mož je itak vedno tam, se naim pa dozdeva, da ie bilo vse to narejeno napram g. Kolencu namerno.
Ker je brod preko Save, za katerega bi se morda morala zanimati tudi oblast, v zelo slabem stanju, je moral g. Kolenc več dni voziti svoje pohištvo z otroci vred samotež iv eno uro oddaljene Trbovlje.
Predrznost tujih ljudi presega res že vse meje, in radi se nam, da se bomo maralli po-dlužiti kljub svoji miroljubnosti končno le metod tevtoburških herojev.
Prekmurje^
OdhodnicaV (Beležimo kot kronisti.) V Lendavi so obnajali odhodnico. katere so se udeležili izmed 40 povabljencev med drugimi tudi gg. dekan Jerič Ivan, zdravnik dr. Klar, preidisednika Arpad Bačič in Litrop, kaplana Halas in Bakan, Klekl Jožef, vpok. župnik in izdajatelj »Novin«, dr. Strasser Armin,
Weiss Zsiga. Weissenstern Ignac, Maschanz-ker Hinko, Arstein Beno, Zserdin Ivan, Szep Janoš, Tasch, Schaffhauser, Neubauer, Pečnik Drago itd Nekateri v Lendavi se čudijo. da so 'manjkali Gazdag, Arban in Der-varič Elemer.
Katoliški tisk. čital sem v nekem listu, da katoliški tisk v Prekmurju zelo lepo napreduje, zlasti »Slovenski gospodar«, pa če je to komu prav ali ne. Člankar navaja čren-sovsko faro, kjer da dobiva ta list cele trume
novih naročnikov. Čudimo se, da se širi katoliški list »Slovenski gospodar« ravno v tej fari, kjer so doma Klek lov e »Novine«. Človek bi iz tega sklepal, da »Novine« niso več katoliške. ker jim konkurira »na domači grudi« list iz Maribora. Kako vendar to, ko pa »Novine« vedno naglašajo kako so katoliški list in naštevajo, kaj vse dobi njihov naročnik, kakor odpustke in druge nadzemeljske dobrote! Je le res, »Novine« izpodrivajo na vseh koncih in krajih in nekateri preroki napovedujejo celo njihovo smrt. Naj bo, kakor je, v to pravdo v »katoliških krogih« se mi nikakor ne maramo spuščati, rečemo le. da bo Prekmurje kulturno le pridobilo s smrtjo »Novin« in še to, da »katoliški« tisk nima besedice za nacionalno vzgojo in potrebe Prekmurja.
Razmerje Ljubljane do severne meje
reete: do severnega obmejnega ozemlja
(Misli ob priliki prvega poloiicialnega stika Ljubljane z Mariborom)
Naša državna in etnografska meja se še najbolj pokrivata edinole na odseku: Dravograd—Dol. Lendava. Povsod drugod je naša etnografska meja ostala daleč izven državnih meja. S tem je tudi podan problem dolžnosti etničnega, kulturnega, gospodarskega in političnega središča Slovencev do tiste naše meje. kjer lahko edino uspešno z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, zastavimo ves svoj vpliv, da nam etnografska meja ne zdrkne daleč za državno, t. j. na črti Dravograd—Dolnja Lendava. Drugod, kakor na Koroškem je sicer naša etnografska meja že pred vojno lezla navzdol in le nesrečnemu »plebiscitu« se imamo »zahvaliti«, da še ni prilezla dio naše državne meje, na kar pa ne bo treba čakati vež, kakor pet desetletij; edino na Primorskem je naša etnografska meja napredovala. Vkljub neznosnemu pritisku se pa radi izredne zavednosti našega tamkajšnjega ljudstva smemo tolažiti, da se bo naša etnografska meja tu šele v petih generacijah toliko približala naši državni meji, da bomo na istem, kakor smo že danes in to že desetletja na meji od Dravograda do Dolnje Lendave. Tu je za slovenstvo bila in še bije ura tri četrt na ti/vanajst že dolga desetletja in tudi teh 15 let naše svobode. Sistematičnost germanizacije se, povdarjamo, vsa ta zadnja leta nadaljuje, le da z drugimi, prikritimi a zato nič manj rafiniranimi sredstvi in z nezmanjšano vehemenco kot pred vojno. Gospodarske pozicije, ki si jih je nemštvo pridobilo, ne le na meji, marveč na celem ozemlju bivše južne Štajerske, so nemškim doseljencem ostale in imajo nad skoro vso industrijo in veleposestvi monopol in torej izraz meja na tem sektorju, žal, ne odgovarja več, marveč je treba že govoriti o severnem obmejnem ozemlju, ravno ker se je bila že predi vojno začela trgati naša etnografska meja globoko za našo današnjo državno mejo in so še pred leti graški vseučilišni profesorji reklamirali vse to ozemlje do Boča in Celja zase. Radi razprtije med Nemčijo in Avstrijo in radi notranjih homatij v Avstriji so aspiracije, ki so še pred poldrugim letom ravno v Mariboru začele zavzemati veleizdajalske oblike, nekoliko ponehale. A le začasno. Zato nam je zlasti sedanji čas nadoknaditi vsaj desetinko, kar smo zadnjih 10 let zamudili. Medtem je nemštvo že doseglo tele rezultate: švabskonemška kulturna zveza, ki obstoja šele par let, šteje v Slov. Konjicah, kjer je uradno izkazano okoli 50 ljudi, ki so navedli nemščino kot materinski jezik, reci
in piši 450 članov; približno isto sliko vidimo pri tej famozni zvezi v vsakem važnejšem centru severnega obmejnega ozemlja. Niso pretirani obupni glasovi z naše severne meje ob Radgoni, da Nemci sistematično pokupu-jejo naša posestva. Dokler v Mariboru, ki zalaga z obrtniškim naraščajem vse severno obmejno ozemlje, ne dobimo vajeniškega doma, je mladina, ki se posveča obrti in industriji za nas izgubljena. Kaj pomaga 14 let slovenske šole in domače vzgoje, ko pa postanejo iz te mladine v 2 letih obrtniške ali tovarniške vzgoje najzagrizenejši nemškutarji. Najbolj žalosten pojav na našem severnem ozemlju je pa ta, da ni nemška le gospoda, marveč, da je nemškutarsko tudi preprosto ljudstvo, zlasti delavstvo, ki je kot gospodarsko in nacionalno zasužnjeno, podleglo pritisku nemške gospode in deloma še danes podlega. Prva leta po prevratu se je germanizacija sicer potuhnila, zato pa se je v nadaljnjih 10 letih naše popolne letargije, zagrizla v naše telo tako živo, da je to zbudilo reakcijo celo pri tistih, ki so se do-mišljevali, da so narodnostni problemi za dosego svobode za med staro šaro. Prvo je dalo inicijativo naše narodno delavstvo, ki je vzdramilo še našo inteligenco, tako, da je postala zopet aktualna ideja o ustanovitvi narodnega sveta, ki bi dajal smernice za enotno obrambo (na lastnem ozemlju 13. leto po osvoibojenju) vseh Slovencev na severnem obmejnem ozemlju. Dasi je v Mariboru nebroj narodnih diruštev, ali morda baš radi tega, doslej do te prepotrebne ustanovitve ni prišlo. Vendar pa je treba priznati, da se vsaj nekaj dela: za narodni Maribor topla sezona ne pomenja odmora ali razvedrila, kakor je to normalno drugod. Maribor se zaveda, da je treba na tako ogroženem ozemlju izrednih ukrepov: ne mine skoraj nedelja, dla se ne bi vršila kje ob meji ali po obmejnem ozemlju kaka narodna prireditev, kjer sodelujejo skoroda vsa narodna društva, tako, da se vsaj v tem oziru praktično izvaja ideja narodnega sveta. Vendar pa je to le za prvo silo. Za našo sistematično protiakcijo proti še vedno napredujoči germanizaciji severnega obmejnega ozemlja, bi bilo treba vse drugih, ostrejših ukrepov: Treba bi bilo, če že ne vse severno obmejno ozemlje, pa vsaj ozemlje severno Drave proglasiti za mejni pas. Vsak kraj tega pasu bi moral imeti svoj narodni svet, v katerem naj bi sodelovali vsi Slovenci oziroma Jugoslovani brez ozira na socialno pripadnost, brez ozira na svetovni nazor. Mejni pas naj bi se razdelil v sektorje radi lažjega pregleda in delitve dela. Ustanoviti bi bilo treba posredovalnice, ki naj bi nadzirale
umorm na
java rata Austriji. — Na oružje moji dični sokoli!
Junači!
Vi čete imati dia se borite sa jednim ne-prijateljem, koji nikad nije imao ni ratne sreče niti vojničkih pobeda! U ovome svet-skom ratu, Ja ču vam biti vrhovni komandant. Mi smo se prošle dve godine velikim delom u poznali u bojnoj vatri. I Ja sam sena Kuma-novu, Bitolju i na Bregalnici sa ponosom divio vašoj svesnoj hrabrosti i vašem bespri-mernom samopregorevanju. Zato sam i uveren, da čete vi i ovoga puta na braniku Otadž-bine i u velikom delu oslobodjenja srpskog roblja umeti samo da uvečate slavu i lepi glas srpskog oružja i vašeg junaštva.
Junači!
Pored bratske Orne Gore i svili ostalih Srba, koji če se protiv Austrije boriti gde se ko bude zatekao i čime bude mogao, vi čete u ovoj velikoj borbi kao svoje ratne dru-gove imati sa severa našu močnu i silnu braču Ruse. čiji je uzvišeni car Nikola II, na prvi glas o austrijskomi napadu na Srbiju, odlučno i viteški sa celom oružanom Rusijom stao na odbranu Srpstva i Slovenstva. S druge strane su stali rame uz rame njihovi hrabri saveznici, a naši osvedočeni prijatelji Fran-cuzi, 'koji su več otpočeli borbii sa austrij-skim saveznikom Nemačkom.
Junači!
Na svetu nama nema s veti j e dužnosti nego što je odbrana svoje države, svoje nacije i vere, odbrana svoga ognjišta, svojih starih i nejakih. Stoga, s veroin u Boga. u njegovu pravdu i milost, podjimo napred, uvereni u pobedu, i ukrasimo naše zastave novim lavo-rikama, jer je na tim zastavama Providjenje ispisalo dianas jasnije nego ikad naš ratni poldič:
U boj za slobodu i nezavisnost srpskog naroda!
Živela Srbija!
Živela moja dična vojska!
Kragujevac, 22. jula 1914. godine (po st. stilu).
Vrhovni komandant vojske prestolonaslednik Aleksandar, s. r.
PRESTONA BESEDA KOJOM JE NJ. KR. V. PRESTOLONASLEDNIK REGENT ALIjKSANDAIt OTVORIO SEDNICE VAN-REDNOG SAZIVA NARODNE SKUPŠTINE U NIŠU 17. JULA 1914.
Nj. Kr. V. prestolonaslednik regent Aleksandar otvorio je sednice vanrednog saziva Narodne skupštine, sazvane u Nišu za 14. juli 1914. god., ovom svojom prestonom besedom 17. jula 1914. godine:
»Gospodo poslanici!
Več samo mesto gde smo se skupili po-kazuje Vam jasno da je neobično važan i težak trenutak u kome se nama Otadžbina nalazi.
Narodna skupština samo u oči rata i za vreme rata drži svoje sednice van prestonice. Iz proklamacije, koju sam več objavio našem ■diragom narodu, vi ste. gospodo poslanici, videli da nam je Austro-Ugarska objavila rat. Iz objavljenih nota Austro-Ugarske i Srbije mogli ste videti zašto nami je rat objavljen. Vi ste se, gospodo poslanici, mogli uveriti da se s naše strane učinilo sve koliko dostojanstvo kraljevine Srlbije, koliko obraz srpški dopušta da se rat izbegne.
Gospodo poslanici!
Svi postupci moje vlade, svi državni akti kraljevine Srbije do očiglednosti pokazuju koliko je Srbija dialeko od toga bila da ma koga uznetnirava, da ma kome ma iz daleka i najmanji povod daje za sukob. a još manje za rat. I fakat da smo raspuštenu narodnu skupštinu morali pozvati, i fakat da smo nared jene izbore za nastupajuču periodu skup-štinsku morali obustaviti — to potvrdjuje. Gospodo poslanici!
Ali ako smo mi daleko od ovoga zla bili, mi se od toga zja moramo braniti, kad nam je s namerom i šilom nametnuto.
Zato sam po predlogu Moje vlade, bio prinudjen, gospodo poslanici, narediti mobili-zaciju celokupne vojne snage zemaljske. Moja če vain vlada predložiti one mere, koje mobilizacija vojske sobom povlači i koje su neop-hodno potrebne za odbranu Otadžbine.
Ja sam uveren. gospodo poslanici, da čete Vi te mere prihvatiti onom patriotskem usrd-nošču kojom su se prvaci narodni uvek u teškim Sasovima zemlje i naroda odlikovali.
I Ja vam zato unapred šaljem Moju vladalačku zahvalnost.
Gospodo poslanici!
Iskušenje koje je na našu zemlju naišlo, veliko je. Neprijatelj koji na nas diže ruku i rat nam objavljuje veči je i brojno jači.
Pa ipak, gospodo poslanici, mi čemo hrabro i jtonački napred. Naša je stvar pra-vedna. Svi su bespristrasni faktori priznali da je Srbija bila predusretljiva i pomirljiva. A kad) čovek brani pravednu stvar, kad je nepravedno napadnut u svojoj kuči, kad se brani od poniženja, sramote i nasilja, onda je njegova snaga dtvaput veča.
Gospodo poslanici!
Ako svi znaci ne varaju u ovoj nametnu-toj nam borbi nije u pitanju samo Srbija i samo srpski narodni interes. Tu se biju veliki. krupni evropski interesi. Srbija u toj utak-mici interesa ima svoje odredjeno mesto, koje oe ona do kraja čuvati i Ib raniti mudro, dostojanstveno, odlučno. Ona još danas sa zadovoljstvom može konstatovati da joj to priznaju i njeni blagorodni, i visoki prijatelji.
Ja sam srečan, gospodo poslanici, to vam mogu s ovog mesta s osobitim zadovoljstvom saopštiti da Velika Rusija i njen plemeniti vladar car Nikola, s velikim interesovanjem neobičnom toplom simpatijom prate ovaj sukob izmediju naše drage Srbije i susedne Austro-Ugarske. Ruski car u svome plemeni-tom staranju za budučnost Srbije dao Nam je naroči tog uverenja da če se u svakom slučaju brinuti o sudbini Srbije. Drago mi je, isto tako. 'potvrditi da naša pravedna stvar nalazi ne manje simpatije u Francuskoj i Engleskoj.
Srbiji su pretili usamljenošču i samo se ocekivala prilika da se to ostvari. Za taj cilj upotrebio se i sarajevski atentat; ali, na sreču, u tonie se nije uspelo.
Srbija je danas, gospodo poslanici, u dobrom društvu. S njom su i njeni veliki prijatelji i njeni verni saveznici. A da se Lovčen i Avala rukuju bratski u odbrani Srpstva, to ne treba ni da vam spominjem naročito.
Želeči Vam srečan radi i bratsku slogu, Ja objavi ju jem. gospodo poslanici, da su sednice vanrednog saziva narodne skupštine otvoiene.«
odsvojevanje nepremičnin, preskrbovale našemu življu posojila itd. Poživiti bi bilo treba akcijo za gradnjo vajeniškega doma itd.
Vse to delo pa bi ne bilo dovolj uspešno, ako bi ne imelo gmotne in moralne podpore središča Slovencev — Ljubljane.
Ljubljana ima vseučilišče, gledišče, je sedež CMD, Branibora, NO. slovenske radio fonije, ki dnevno posreduje slovensko oziroma jugoslovensko kulturo tudi meji, Ljubljana je skratka središče slovenstva in vendar je bilo treba celih 15 let, da se je zavedla te najbolj kardinalne dolžnosti, obrambe slovenstva, ki je edino tu na severu resnično ogroženo v taki meri. da bi se morali zgroziti. Prekrasen govor ljubljanskega župana potrjuje, da je Ljubljana na pravi poti, le da se ne zaveda, da je nevarnost resnično tako velika. V razgovoru mi je nek izletnik-inteligent, na vprašanje, ali smatra ta izlet kot razvedrilo, ali pa mu pripisuje kak globlji pomen, iskreno zatrdil. da smatra ta izlet kot zabavo. Tako inteligent. Bogve, če se pa vsaj večina izletnikov končno le ni zavedla globine pomena takega poseta Mariboru. Vsaj o tistih maloštevilnih Ljubljančanih, ki so se udeležili nepozabnega izleta v Št. Ilj, to z gotovostjo lahko potrdim. Šentiljski lev č. g. župnik Vračko, ki nam je Tešil Št. Ilj in pomagal rešiti Maribor, je sprejel izletnike pred slovenskim domom. Tu ob meji ima beseda slovenski, resničen, pravi pomen. Vse drugačen kot v varni sredini Ljubljane. Tu je slovenstvo res ogroženo. Zatorej naj bi tisti, ki se v Ljubljani junaško bore za slovenstvo,
prihajali sem na mejo reševat jo. Prisrčno vabljeni!
Šentiljski župnik se je spominjal prvega poseta Ljubljančanov v Št. liju 1. 1910, ko so jih šentiljski Slovenci sprejemali še kot robi, sužnji in ko je 40 graških buršakov mlatilo po Ljubljančanih, da so bili vsi krvavi in so se zatekali v slovenski dom, ki je bil ves okrvavljen. >In ker je Ljubljana srce Slovenije«, tako je rekel gospod šentiljski, »je ta dom oškropljen s slovensko srčno krvjo«. Urnebesno odobravanje je sledilo besedam g. župnika, ki je še povedal, da so bila cerkvena tla prelepe šentiljske cerkvice edino mesto, kjer se je smela nemoteno razlagati slovenska beseda. Ta govor je Ljubljančane šele opozoril na pravi pomen njihovega izleta in so vsi zatrjevali, da ko bi bili v Ljubljani to vedeli, da jih ne bi bilo prišlo le par sto, ampak par tisoč.
Da te izjave ne ostanejo le lepa fraza, je potrebno, da se taki izleti čimpreje in čimvečkrat ponov.e. Treba je po 15 letih zavihati rokave. Drugi izlet naj priredi univerza, tretjega CMD. četrtega Branibor itd. Le iz izleti, t. j. z osebnimi vtisi ibo Ljubljana spoznala in se zavedla, da je ogroženo vse naše severno obmejno ozemlje. Le tako se bo sama od sebe porodila potreba po ustanovitvi vsenarodnega sveta, ki bo kot merodajni forum vodil računa o naši meji, o potrebah našega severnega obmejnega ozemlja pa še posebej!
Tu ne gre za Štajerce in Kranjce, tu gre za biti ali ne biti!	—o.
Poročila s skupščine oblastnega odbora NO
POROČILO REFERENTA ZA TISK
in Člana Oblastnega Odbora br. dr. Reya Oskarja na skupščini iNarodne Odbrane dne 24. junija 1934:
Naš list Pohod je bil in ostane glasilo naše temeljne osnove — ideologije brezkompromisnega jugoslovanstva. Na to idejo je naslanjal vse 6voje uvodnike, članke, podlistke, krajše dopise in notice. Po njem in z njim hočemo vsi, ki se zbiramo krog njega doseči čimprejšnjo in čim tesnejšo združitev vseh jugoslovanskih plemen v enoten skupen narod. To je bila naša osnovna misel, v tej smeri je šlo naše konstruktivno delo. Vendar pa nismo zanemarjali destruktivno rušiti naše nasprotnike. Naša ost je bila naperjena predvsem domačim neprijateljem našega edinstva, proti našim slovenoborcem in federalistom. Odkrival je njihovo podtalno rušenje, za kar gre predvsem zasluga našim podeželskim dopisnikom. Ti imajo največ prilike, da pridejo v stike s kmetskim narodom, ki ga še danes terorizira duhovno in tudi materijelno klerikalizem, neprijatelj vsakega jugoslovanstva. Predvsem se to opazi, ko je treba izreči vdanost državi ob državnih praznikih. V neštetih cerkvah so pri zahvalni pesmi utihnile orgle in pevci na koru, duhovnik pa je odšel izpred oltarja. Ostali so v cerkvi samo šolski otroci s svojimi učitelji. Po Poročilih naših dopisnikov tudi niso zaplapolale ob državnih praznikih raz mnogih zvonikov državne zastave. Tudi ignoriranje in bojkotiranje vseh nacijonalnih javnih prireditev predvsem sokolskih, je naš list pridno beležil in žigosal ter dajal moralno oporo vsem podeželskim nacijo-nalnim delavcem. V tem smislu je deloval Pohod ekstremno nacijonalno.
Naš list tudi ni zanemaril socijalnega, predvsem delavskega vprašanja. Zanimal se je predvsem za vse delavske pokrete in se zavzemal predvsem za delavce takrat, kadar se jim je godila krivica, bodisi pri znižanju plač, penzij, zavarovanj aii hujšega zla — redukcij. Izšla je kopica člankov, ki se tičejo predvsem jeseniškega delavstva, kakor tudi onega iz trboveljskih premogokop-nih revirjev ter ostalih industrijskih krajev (Šo-štanj-Kranj). Istočasno je neusmiljeno udrihal po tujem velekapitalu, ki brezsrčno izžema našo zemljo in naše ljudstvo. Istočasno je napovedal neizprosen boj vsem tujim privandrancem in skušal s svojim ostrim pisanjem preprečiti še nadalje nameščanje tujih inženjerjev in preddelavcev, odnosno tiste, ki so že nameščeni, odstraniti. V mnogih slučajih se je predstavnikom našega pokreta
to tudi posrečilo, v kolikor niso bili naši državljani.
Dalje je naš list neizprosno preganjal tukajšnje nelojalne Nemce in njih udruženja ter naše nesrečne nemškutarje. Predvsem se jim je zoperstavil takrat, ko so zahtevali ustanovitev nemških paralelk ob naši severni meji. Svoje posebno stališče je zavzel tudi proti Kočevarjem in proti vsem tistim, ki se z njimi družijo. Neizprosno je pobijal r/.mškutarstvo po naših javnih lokalih, bodisi, da st,* je nemško po nepotrebnem govorilo ali nemško prepevalo in igralo.
Samo ob sebi je razumljivo, da se je zanimal za neodrešeno zemljo in neodrešene brate. Vsak fašistični teror v Primorju, vsako brezpravno nasilje na Koroškem je točno obelodanil, seveda s primernim komentarjem. Zelo se je zanimal za preganjanja naše cerkve in preganjanja narodnih duhovnikov v zasužnjenih krajih. Predvsem se je toplo zavzel ob upokojitvi škofa Sedeja in ob sedanjem preganjanju škofa Fogarja, ki je sicer Furlan, vendar pa našemu življu naklonjen.
Pohod si sme šteti v zaslugo, da je marljiv kot nacionalni kronist. Vestno se je spomnil vseh obletnic, bodisi zgodovinskih ali sedanjih aktualnih. Ujedinjenje, rojstni in godovni dnevi kraljeve hiše, 6. januar, Vidov dan, Rapallo, koroški plebiscit, Bazovica, Gortan, ptujski dogodki, obletnice še živečih velikih nacionalnih delavcev so dnevi, ki jih Pohod časti in se jih spomni z vso pieteto. Tudi nacionalno literaturo je Pohod pridno zasledoval. Poročal je o vseh izišlih nacionalističnih knjigah, revijah in časopisih in o nacionalnih filmih nacionalne vsebine.
Končno ni bil Pohod samo glasilo pokreta NO, temveč so se k njemu zatekale skoro vse nacionalne organizacije, s svojimi službenimi objavami in društvenimi poročili. Je tudi službeno glasilo strelskih družin, ki jim je dal na razpolago svojo posebno rubriko. Poleg teh so objavljali predvsem Jadranska straža, Ciril Metodova družba, Narodna strokovna zveza in tudi dobrovoljci in rezervni oficirji.
Pohod tudi ni zanemarjal zunanje politična vprašanja, predvsem tista, ki so bistvene važnosti za našo državo. Vestno je registriral vse sestanke in sklepe Male antante in Francije. S primernim odgovorom je odbijal vse napade naših sovražnikov na našo državo in končno zabeležil vse svetovne dogodke, ki so količkaj v zvezi z bodočno-
stjo naše države. Samo po sebi je umljivo, da ]e posebno pozornost obračal tudi do vseh jugoslovanskih držav. Končno je svoje čitatelje v tem pogledu informiral o vseh novodobnih svetovnih po-kretih kakor hitlerizem in fašizem.
Razume se, da je bila še v večji meri zastopana notranja politika. Poročal je o vseh novih vladnih naredbah, zakonih in tudi s primerno kritiko. Le žal, da so premnogi članki romali v koš strogega državnega pravdnika. Izšla je tudi kopica člankov, ki se tičejo kmečkega vprašanja, razdol-žitve kmetov, agrarne reforme in ureditve kmetske
zbornice. Teh debat so se udeleževali mnogi ugledni kmetijski referenti.
V toliko je treba Pohod pohvaliti. Mnogi mu očitajo, da je premalo borben, odnosno, da je v borbenosti popustil. Ko bi čitatelji in dopisniki poznali strogi tiskovni zakon, bi gotovo umaknili svoj očitek. Mnogi popravki, preklici in objave izgubljenih tožb so nas prisilili, da smo morali s svojo neusmiljeno vehementnostjo popustiti in se držati strogo v mejah zakonov in v mejah resne in dostojne politike. Upajmo, da se bodo tudi v tem oziru razmere zboljšale	.
II
Rešenjem uprave streljačkega Saveza u Beogradu, odobreno je, da se v dneh 5. do
7.	oktobra 1984, ko se vrši svečano razvitje prapora ljubljanskega strelskega okrožja, vrši banovinska strelska tekma v Ljubljani, na kateri bode uprava Saveza zastopana po svojih delegatih.
Uprava Saveza bode udeležencem te proslave in tekmovalcem izposlovala vozne olajšave.
Točnejši program proslave sledi! Vse strelske družine pa pozivamo, da se na tekme dobro pripravijo in za proslavo oskrbe čim večje udeležbe.	Uprava	okruga.
Uprava ljubljanskega strelskega okrožja poziva vse članstvo ljubljanske kakor tudi okoliških strelskih družin, da se v čim večjem številu udeleži otvoritve strelišča, ki se vrši v nedeljo 29. julija 1934 pop. v Domžalah.
Zbirališče v nedeljo, dine 29. julija 1934 ob 13*30 na glavnem kolodvoru.
Okružna uprava.
SAVEZNA STRELSKA DRUŽINA PREDDVOR
Mnogo truda, skrbi in kar je s tem združeno. je bito treba, da je strelska družina v Preddvoru postavila svojo strelsko lopo in vse, kar potrebuje za redno streljanje. V ■nedeljo, d e 5. avgusta t. . bo svečama blagoslovitev in otvoritev strelišča v Preddvoru. Saj pa se tudi spodobi, da proslavimo ta praznik naše strelske družine v Preddvoru. Manifestirati hočemo viteški pok ret strelskiih
družin in narodno ter državno edimstvo. Cer flodmevma prireditev in nagradno streljanje upamo, da bo privedla vse naše zavedne strelce v Preddvor.	.
Ob 8. uri zbirališče pred Križnarjem, ot> pol 9. uri odhod na strelišče, ob 9. uri blagoslovitev in otvoritev strelske lope, nato pričetek nagradnega streljanja. Pripravljene so res lepe nagrade za aajbolljše streloe. Popoldne priredi strelska družina 'Preddvor strelsko veselico.
Vabimo vse bližnje im dalnje strelske družimo, kakor tudi vse prijatelje strelskega pokreta, da se te našo prireditve udeležijo-Da posetite Preddvor, napravite s tem lep l^let pod naše ponosne gore, ki mam je naloga, da jih čuvamo im branimo pred vsakomer-avtobusno zveeo iz. Kranja bomo pravočasno poskrbeli.
OTVORITEV STRELIŠČA V DOMŽALAH
29. julija praznuje ob pod 15. uri ^°in’ zale im okolica slavje svoje mlade, a venda že 150 članske Streliške družine. V nekaj mesecih je dokazaila, kolilko lahko stvori nesebičnost odbora, zlasti predsednika m. pharin-g. Miliča im požrtvovalnost članstva im <*r°z' ndštva.
Zgtradilai je lepo strelišče, povečini s ku* lukoan im darovi članstva. Večino lesa je o** članstvo zastonj, po ista plači so bile tu<u vse vožnje.
Strelišče je zgradila družina na proda ' tern svetu onstran Bistnice, s pročeljem pr?, romantičnemu Šumberku, v ozadju pa zaip^" pogled veriga Kamniških planin. Lega 111 gradnja je ena najlepših v okolici.
Pokroviteljstvo nad proslavo je spii'eJ€ minister g. Pucelj.
Po slovesni otvoritvi bo povorka v Sok«11' ski dom v Domžalah, kjer bo narodna veselica.
Za večno nas je zapustil
predsednik Oblastnega odbora Narodne Odbrane v Mariboru
Njegov spomin bo živel dalje in nas bodril.
Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani
NAŠA ZMAGA IN PORAZ NA KOROŠKEM
(Nadaljevanje)
V noči od 28. na 29. aprila 1929 so jugoslovanski bataljoni šli v .postojanke, čete ljubljanskega, t. j. poznejšega 37. pešpolka deloma pri Velikovcu, Tinjah in Kamnu, deloma pa pni Apačah proti Rožu, čete celjskega, t. j. sedanjega 39. pespelka za-padno Velikovca čete rniamiborskega, t. j. sedanjega 45. pešpolka vzhodno Velikovca proti Vovbram in Grebinju, čete Slovenskega planinskega polka, t. j. sedanjega, 40. pešpolka pa deloma severovzhodno od Dravograda v smeri proti Št. Pavlu na eni in Velikovcu na druga st rami, deloma pa so stali oddelki tega polka tudi v Rožu. — Noč je bila deževna in hladna, razpoložen je in udarna sposobnost radi dolgotrajne napoome obrambne službe in pomanjkanja rezerv ne bas ugodna.
Ofenziva naših čet se je točno po načrtu pričela v zgodnjih jutranjih urah dne 29. aprila 1919 na vseh odsekiih hkrati Pešadija je napadla na celi črti, po kratki asrtiljerijski pripravi. Prvi naval naših čet na volksverov-ske postojanke je bil sijajem, kajti nikjer ga niso mogle vzdržati obrambne čete Volksve-ra. Zlastti čete celjskega im mariborske ter delti ljubil j. pp. so napredovali z občudovanja vredno udarnostjo, saj so iztrgale že v prvem nar valu mnoge strategi čno izredno važne obrambne pozicije. Tretji bataljon ljubljanskega pešpolka, ki je prodrl v prvem zaletu prednje straže Volksvera ob Borovnici (Frei-bachu), je kmalu zavzel Šmarjeto v Rožu, nato pa v naglem zaletu prodrl do Glinj pri Bo-
rovljah, kjer je zadel na močno utrjene obrambne pozicije Velksverovskih čet, ki so nudile našim četam odločen odpor. Razvnele so se ostre borbe, pri katerih je že prvi dan, t. j. 29. aprila padel poročnik Kranjc Janko, doma iz Dobrle vasi na Koroškem.
Tudi na drugih odsekih koroške fronte je bil zalet naših polkov takoj prvi dan ofenzive najzmagovitejši, toda žrtvovan tudi s težkimi krvavimi žrtvami naših najboljših tovarišev borcev. Celjski in mariborski polk sta nevzdižmo prodirala na eni strani proti Grebimju im Vovbram, kjer je 29. aprila 1919 padel kadetni aspirant Srečko Puncer, na drugi strani pa proti Tinjam, Grabštanju im Krki, torej uro od Celovca. V teh bojih je zgubil celjski polk 16 mrtvih, mariborski pa 14, od katerih jih je samo prd Vovbrah padlo 6. Slovenski planinski polk je zgubifl v teh bojih 19 borccv, dočim beleži ljubljanski polk 18 žrtev iz te ofenzive.
Odpor Volksverovekih čet je postajal vedno hujši, kajiti komanda Volksvera je dirigirala iz Celovca, kjer je razpoflagala z zadostnimi rezervami, ojačenja .povsod tja, kjerkoli so naše čete zmagoviitejše napredovale. Volksverovske čete so razpolagale z izredno velikim številom strojnic, ki so močno ovirale napredovanje naših že’ utrujenih čet, ki niso imele nobenih rezerv, s katerimi bi se bodisi okrepile afli pa izmenjale. Pa tudi volksverovska artiljerija je vedno znova podirala naše vrste. Voiksverovska komanda pa je pošiljala v boj vedno nove rezerve, ki jih je imela koncentriramo v okolici Celovca, vedno sveže sole so posegale v boj, ki se je odločilno bil na ozemflju jugozapadno Velikovca in Tinj vzhodno reke Krke. — Kljub izrednemu junaštvu naših borcev, ki so se
borili na tej fronti, se je sovražnim četam posrečilo prcdiramje naše vojske že prve dir meseca maja 1919 ustaviti skoraj ma celi črti od Dravograda preko Št. Pavla, Grebinja, Po-krč, Grabštamja pa tja do Glinj pri Borovljah in St. Jakoba v Rožu. Dočim so dosegle čete celjskega im mariborskega potika na črti Grabštanj—Pokrče znatne uspehe, je bil sunek ljubljanskih čet iz Apač preko Šmarjete v Rožu proti Borovljami pni Glinjah ustavljen. Volksverovske čete so bile v tem1 odseku posebno močne ter podprte s številno artiljeri-jo. Nastala je težka situacija, ker naše čete niso imele nikakih rezerv, dočim je pošiljal Vofllcsver vedno mova ojačanja v borbo. Posamezni oddelki Volksvera so nosili italijanske jeklene čelade, kar je vzbujalo pri naših četah domnevo, da so Voiksveru dosle regularne laške čete na pomoč. Ker je Volksveii vedno (ljutejše in srditejše napadal, je postal tudi obrambni položaj na fronti pri Glinjah dne 4. maja 1919 za naše čete nevzdržen. Naše čete so se pričele umikati, boreč se za vsak korak naše zemlije, proti & mar jeti v Rožu. Tam se je hrabra četa kapetana Razlaga zadnjič junaško uprla prodirajočim Vollksve-rovcern, toda bila je prešibka, da bi zaustavila premočnega nasprotnika. Tedaj pa je Vdliksver obkolil hrabre borce ter jih zajel. Kapetam Razlag je padel težko ranjen v volks-verovsko ujetništvo. S težko ranjenim kapetanom Razlagom, poročnikom Jurco, četovodjem Novakom Alojzijem, desetnikov Matu.šem Maka ter pešcema čapelnikom Krtstj. in Jankom Jurijem, ki so bili zajeti, pa so Volks-verovoi zagrešili nečloveško zverinsko dejanje, kii bo zai vedno zapisano v črni knjigi takratne volksverovske soldateske, ki je na okruten način kršila predpise mednarodnega
vojnega prava. Podivjana volksverovska sol' dateska je namreč nai zverinski način mučil® in naposled barbarsko ubila že ranjenega kapetana Razlaga, poročnika Jutrco in ostal® 4 junaške borce. To je dokaz, s kakim brez* primernim sovraštvom in besom je Volksiver nastopal proti našim borcem v teh zgodovin" ski,h bojiih za našo zemljo, kar se ni godi** niti v svetovni vojni1 s strani kolonijailnib ki so se borile na raznih frontah proti Nej-
cem.
tdffoTorni urednik Miroslar Mateltt. — Uda ja ta Narodno obrambno tiskoma aadrugo,
i.,	Ernest Varpazon. — Tiska tiskarna Merkur
Ni čuda, da je to Volksverovsko gro®0" dejstvo v šmarjeti v Rožu porazno vplival0 nai borbeni duh naših čet, saj so tudi koma®" danti mašili čet pod utisotmi teh volksverovsk>a zverinstev ,postali čisto zbegani. Komanda b0' taljona je prejemala gorostasna poročila zverinskem mučenju ranjencev in ujetnik0 po volksverovskih četah, k so se hotele s te®! povzročiti lle zmedo in demoraiizacijo naSimi četami. Spričo takih zverstev v«ik?r verovoev je bila vsaka obramba novoEav0®*L ■postojank šmarjete v Rožu iluzorna, bilo treba misliti na umik na črto Sede— če ob hudourniku Fmbach, ki tvori med Podjuno im Rožem. Na to črto s° umaikmile naše čete v nedeljo, dne 4.
1919 dopoldne. Toda tudi na tej črti ni mnogo upanja na uspešen odpor naših c® ki so bile delloma vsled velikih izgub 'inrbe orpanoslti, deloma pa vsled divjaške mo ^ Vollksverovoev postale neodporne. doč.linl ‘ _ Volksverovci vrgli tudi prortii novim našim Py stojamkam sveže čete v boj. Neprestan pritisku sovražnih čet se naša obram mogla trajno zoperstavljati brez rezerv, se je pričel okrog poldneva istega dne uma* tudi iz teh postojank. ^ nfljdaJjuje.)
(predstavnik Otmar Mlbalek). ^ T Ljubija