634
Listek.
piše tako-le : Leta 1792. se je odločil Linhart sezidati si svoj dom. Seveda so bili njegovi pomočki le oskromni, zato je iskal tudi najcenejšega prostora, ki ga je bilo dobiti. Tak prostor je našel pod Gradom za starim streliščem, v sedanjih Streliških ulicah, zraven mestne pristave, v kateri, če se ne motim, spravljajo še sedaj kramarske lope. Ta prostor, danes stoji tam hiša št. 16., bil je prav brez vrednosti, strmo pobočje na vznožji ljubljanskega Gradu in ozek jezik zemlje med tem vznožjem in cesto, ki je pod Gradom držala proti Gruberjevemu prekopu. Ta svet, ki je meril 277 štirijaških sežujev, bil je mesten, in Linhart je prosil, naj mu ga mesto podari, češ, da ni prav nič vreden, »ein oder Grund, ein Berggerippe, welches bisher nichts eingetragen hat«. Bil je tako slab, da še za pašo ni bil. Magistrat mu pritrdi, da svet res ni dosti vreden, a ga mu vender ne more prepustiti, ker namerja med vrtom dr, Kastelca in mestno pristavo napraviti živinski trg ter sezidati stanovanja in hleve. Samo veliki kupi zemlje v tistem kraji naj se še odpeljejo, pa se bode z delom pričelo kar takoj. Sicer pa magistrat, dejali so mestni očetje, ne sme oddati najmanjše stvarce brez javne dražbe. Linhart jim je odvrnil, da bode dražba brezuspešna — kdo li bi kaj dal za tak prostor ? — Naposled je magistrat, seveda z dovoljenjem kresije, vzprejel Linhartovo ponudbo, da bode (Linhart namreč) plačeval od imenovanega prostora po 50 kr. davka na leto. Zgodilo se je to leta 1792. Podarjeni mu svet je Linhart zagradil ter naredil z velikim trudom iz njega vrt. Hišo zidati pa je začel leta 1795 Dozidanja ni dočakal; umrl je dne" 14. julija 1795. leta, šele v 39. letu. (Linhart je zapustil več otrok. Sin Franc Anton Linhart, kresijski komisar, je bil leta iS 11. povzdignjen v viteški stan. (Ad. Bauerle : Was ver-dankt Oesterreich der begluckenden Regierung Sr. Majestat Franz I,, Wien, 1837.) Dozidala pa je hišo njegova vdova Josipina še tisto leto, in magistrat ji je primeknil še nekoliko »pustega sveta«. Čez tri leta pa je vdova hišo prodala. Kupil jo je šentjakobski župnik Pinhak ter jo izpremenil v fabriko za vitrijol. (Mestni arhiv ljublj. fasc. 2.) — Na platnicah »Izvestij« so zabeleženi darovi deželnemu muzeju leta 1894,, med njimi več listin iz 15. stoletja, katere je podaril župnik Ivan Mesar v Šmartinu pri Kranji iz svojega župnega arhiva, naposled pa čitamo zapisnik knjig in časopisov, ki jih je »Muzejsko društvo«   prejelo  v  zameno.
Knjige za mladino in preprosto ljudstvo. V Giontinijevi knjigarni so nedavno izšle tri nove knjige za mladino in preprosto ljudstvo, in sicer drugi natisek Freuens-feldovega »Venčka pravljic in pripovedek« (cena 20 kr.), drugi zvezek Kosijevega »Saljiv.ega Jake« (cena 20 kr.) in poučna povest »V delu je rešitev«, hrvaški spisal Davorin Trstenjak, prosto poslovenil Božidar Flegerič (cena 30 kr.). Vse tri knjižice se odlikujejo po primerni vsebini in lepem, oglajenem jeziku, zato jih radi priporočamo.
Nemško-slovenska pravna terminologija, katero je uredil g. dr. Janko Babnik, izšla je v c. kr. dvorni in državni tiskarnici. Recenzijskega izvoda nismo prejeli; zato tudi ne moremo kaj poročati o nji; omenjamo pa, da je pravosodno ministerstvo izrecno priporočilo to terminologijo za rabo pri vseh oblastvih, ki uradujejo tudi v slovenskem jeziku.
Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. Izdalo in založilo »Sloveusko planinsko društvo«. Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več. — To je prva slovenska knjižica svoje vrste, katera je dobro došla vsem prijateljem prirode in slovenske zemlje. Knjižica nam podaja na 112 straneh osmerke zelo zanimljive podatke, katere sta z velikim trudom nabrala znana slovenska turista in pisatelja omenjene knjižice, gg. Kocbek in Kos. Ta knjižica je nov prikaz v slovenskem slovstvu, in hvaležni smo  vrlemu   »SI. pl. društvu«,  da je izdalo to knjižico,   za katero naj  pridejo še
Listek.
635
druge jednake vrste. — Razdeljena je v tri dele, in sicer: v Štajersko, Koroško in Kranjsko. Knjižica popisuje za Savinjske plauirte važno savinjsko, kamniško in Rudolfovo železnico ter prav pregledno razvršča posamezne ture po važnih mestih, trgih in vaseh, odkoder je najpripravnejši pot na posamezne gore. Taki kraji so Celje, Slovenji Gradec, Vransko, Braslovče, Mozirje, Gorenji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Logarjeva dolina, Okrešelj, Železna Kaplja, Bela, JeV.ero, Črna, Kamnik, Bistriška dolina in Kranj. Dalje nahajamo v knjižici cenovnik za vodnike, poštne zveze in dobre gostilne. Popis posameznih tur je sicer kratek, toda jasen in stvaren. Knjižica povsod opozarja na prirodne krasote in posebne znamenitosti, tako na slovečo Logarjevo dolino, jedno najlepših dolin, kateri ne najdeš vrstnice. Francoski geolog Ami Bone- jo imenuje jedno najlepših dolin sploh, kateri podobno najdemo samo še v Pirenejih. — Kot dodatek ima knjižica kratek kažipot na Veliki Snežnik (1796 m) na Notranjskem; sestavil ga je g. Henrik Scholl-mayer. Priloženi načrt Savinjskih planin z zaznamenovanimi poti »Slov. plan. društva« nam prav pregledno in jasno predstavlja različne ture po Savinjskih planinah in rabi zlasti turistom v ložje zavedanje, kadar sestavljajo načrt za potovanje po teh krajih. Sicer nahajamo v knjižici nekaj pomot, a te nikakor ne kratijo knjižici velike vrednosti, katero ima ne samo za turiste, ampak tudi za širše občinstvo. Tako čitaj na strani 80., 12. vrsta spodi »desni« (m. »levi«), 10. vrsta spodi »levi« (m. »desni«) in 9. vrsta spodi »Katzeu-stein« (m. Katzen\ na str. 3. pa čitaj v »Skalah« (m. Skalili). Kdor hoče natančneje spoznavati prekrasne Savinjske planine, sezi po tej knjižici, katera ima obilico zanim-ljivostij in podrobnostij, ki olajšujejo potovanje po teh divnih krajih. Kujižico je prav lično natisnil Drag. Hribar v Celji. Sedem lepo izdelanih slik nam kaže Mozirje, Ljubno, Iglo, Logarjevo dolino z Ojstrico, sklep Logarjeve doline, Ojstrico od Robana v Robanovem kotu in c. kr. smodnišnico pri Kamniku. Knjižica se dobiva pri gg. J. Sokliči Pod trančo in  Lj. Wolflingu  v Spitalskih ulicah.                                                                n.
Nove muzikalije. »Glasbena Matica« v Ljubljaui je razposlala svojim društve-nikom dva nova zvezka muzikalij. V prvem je sedem moških zborov, uglasbil P. Hugolin Sattner, v drugem pa je natisnjen Foersterjev mešani zbor »Ljubica«, ki se je že neko-likokrat kar najuspešnejše pel pri velikih koncertih »Glasbene Matice«. Vsem zborom so dodani tudi posamezni glasovi. Cena Sattnerjevim skladbam I gld. 20 kr., Foer-sterjevi   »Ljubici«   80 kr. ;   posamezni glasovi  po   10 kr.
Nova šolska knjiga. Kakor čujemo, bode v Bambergovi tiskarni skoro natisnjena slovenska izdaja znane Maverjeve nemške zgodovine starega veka, bogato okrašena z ilustracijami.  Priredil jo je za slovenske srednje šole g. prof. A. Kaspret.
Slovensko gledališče. ,,Dramatično društvo" v Ljubljani je razglasilo repertoar slovenskega gledališča za bodočo sezono. Kar se dostaje drame, uprizore- se izvirne igre. dalje igre slovanskega repertoarja, tako ,Jan Vyrava", „Noč na Karlstinu", ,,Dijogen v sodu", ,,Klub samcev" in ,,Graničar". Pripravljene so tudi drame ,,Trgovec beneški", „Galeotto", .,Fromont ml. in Risler st." ,.Ludvik XI.", ,,Daniševi", ,,Adrienne Lecou-vreur", igrokaza ,,Svetokriški podobar", ,,Moj Mirko", veseloigre ,,Dobri prijatelj'', ,,Go-spod svetnik", ,.Velikomeški zrak", ,Ječa", „0 ti možje"", „Knjižničar", burka ,,Možitev na poskušnjo", opereta ,,Mamselle Nitouche" i. t. d. Dalje se na novo uprizori več veselih iger, burk in operet starega repertoarja, med drugimi prenovljeni ,,Gorenjski slavček",,,Pogumne Gorenjke" i. t. d. Vodstvo drame bode v izkušenih rokah društvenih režiserjev gospodov Dragotina Freudenreicha in Rudolfa Tnemanna. Anngaževaue so nadalje gospe, oziroma gospodičine: Jelena Aničeva, Danilova, Gizela in Matilda JVigrinova, Polakova, Slavčeva in dr., potem gospodje Josip Anic', Danilo, Drag. Freudenreich, Rud. Inemann,   Lovšin,    Perdan,    Verovšgk in  dr.,  in  vrhu  tega se je spopolnilo osebje z  naj-