UrednUtvo • uprava, LJubljana, Kopitarjev« «. Telefon 4001-4004. Mesečna naročnina ti lir, ia Ino-lomstvo 40 Ur. — Cek. ra«. Ljub. Ijana 10.6D0 ta naročnino ln 10.394 ra Inserate. - Izključno »aatopatvo ra oglase 1* Italije ln Inozemstvu DPI 8. A. U liano. UokoplaoT na v r a 8 a m o. SLOVENEC APRIL 1944 19 SREDA Sovvjetische Kampfgruppe am unteren Dnjestr vernichtet Rumanische Truppen zersprengen in der Bukowina feindliche Kriifte - Der heldenmiitige Kampf der Besatzung von Tarnopol abgeschlossen - 25 tagiges erbittertes Ringen gegen mehr als zehnfache Ubermacht - Weitere Besatzungsteile kampften sich durch Sovjetske bojne skupine ob spodnjem Dnjestru uničene Romunske čete so v Bukovini razbile sovražne sile Zaključitev junaškega boja tarnopolske posadke 25 dnevne ogorčene borbe proti več kot desetkratni premoči - Nadaljnji deli posadke so se prebili DNB. Aus dem Fiihrerhauptquar- tier, 18. April. Dus Oberkommando iler Wehrmacht gibt bekunnt: Im Kampfraum von Sew«sto-p o 1 scheiterten Vcrsuche der Sovvjets, fin beherrschendes Iliihengeliinde zu nchnien. Iiber der siidlichcn Krim schossen deutsche Jugdflieger am 17. April in lieftigen Luftkiimpfen 29 sovvjetische Flugzeuge, in der Musse Schlachtllie-ger, Flak 11 vveitere Flugzeuge ab. I.eutnant Ijambert vernichtete allein 12 feindliche Flugzeuge. Am unteren Dnjestr und im Raum von J n s s y liess die Wucht der feindlichen Angriffe gestern etvvas naeh. Eine iiber den Fluss gesctzte feindliche Kampfgruppe vvurde vernichtet. In der ostliclien Bukovvina zer-sprengten rumiinische Truppen feindliche Kriifte. Im Raum Delntyn-Stanislau und iistlich Stanislau brachen deutsche nnd nngnrische Verbiinde liartniicki-gen feindlichen Widerstand und varjen die Sovvjets unter hohen blutigen Veri usten zuriiek. Bei Tarnopol kampften sicli vveitere Teile der Besatzung befehls-cremiiss zu den in harten Angriffs-kiimpfen vorgedrungenen, von der l.uftwaffe vvirkungsvoll unterstiitzten Verbiinden des Heeres und der Waf-fen-SS durch. Damit hat der lieroisclie Kampf der Besatzung unter Fiihrung des am Vortage des Ausbruchs gefal-lenen und inzvvischen vom Fiihrer mit dem Eichenlaub znm Ritterkreuz des Kisernen Kreuzes ausgezeichneten Ge- Fiihrerjev glavni stan, 18. aprila. DNB. I viteškemu križcu ZclezneRn križa. V 25-. I Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: dnevnih ogorčenih borbah jo posadka, neralmajors von Nemdotff seinen Ab- Na bojišču pri S e b a s t o p o 1 u so schluss gefunden. In 25 tiigigem erbit-lertcn Ringen hat sie, von Transnort-fliegergescinvadern trot/. stiirkster feindlieher Abvvehr in anfopferndem Einsatz versorgt, dem Ansturm einer mehr als zehnfachen feindlichen tlber-macht bei schvverstem Artillerieleuer und laufenden Luftnngriffen standge-halten und durch das Binden feindlieher Kriifte den Aufbau ciner testen Abvvehrfront ermoglieht. Erst als Munitions- und Wasser-mangel den vveiteren VViderstand nn-mbglich machten, vvurde der Befehl zum Ausbruch gegeben. In der vergangenen Nnclit griffen starke deutsche Kaniplfliegerverbiinde die Bahnnnlagen von K ievv mit guter \Virkung an. In den Zielriiumen ent-standen mehrere Grossbriindc und ausgedehnte Zerstorungen. In Italien brachen Stosstrupps einer ostmiirkischen Grenadierdivision in die feindlichen Stellungen ein und sprengten zahlreiehe Unterstiinde. Nordamerikanische Bomber fiihrten im Laufe des 17. April erneut Terror angriffe gegen Stiidfe Siidosteuro. pas, besonders in B e 1 g r a d entstan den Schiiden in Wohnvierteln und Per-sonenverluste. Unter schwierigen Ab-vvehrbedingungen vvurden 6 feindliche Flugzeuge von deutschen nnd bulga-risehen Luftvverteidigungskriiften abgeschossen. ln der letzten Nacht vvarfen einige britische Flugzeuge Bomben auf das 1 Stadtgebiet von K ii 11»- so izjalovili poskusi Sovjetov, da bi zavzeli neko obvladujočo višinsko ozemlje. Nad južnim Krimom sn nemški lovski letalci sestrelili 17. aprila v, silovitih letalskih bojih 29 sovjetskih letal, večinoma bojnih letalcev. Protiletalsko topništvo jo zbilo 13 nadaljnjih letal. Poročnik Lambert je sam uničil 12 sovražnih letal. Na spodnjem Dnjestru ter na področju pri J a š i j u je včeraj nekoliko popustila silovitost sovražnih napadov. Uai-fili smo neko sovražno skupino, ki jo prekoračila reko. V vzhodni Bukovi-n i so romunske čet razbile sovražne sile. Na področju Delatyn - Stanislav I j a ter vzhodno od S t a n i s 1 a v -I j a so nemški ia madžarski oddelki zl<>: mili trdovraten sovražni odpor ter vrgli Sovjete, ki so imeli visoke krvne izgube, nazaj. , .. ., Pri Tarnopoln so se nadaljnji deli posadke prebili na povelje k oddelkom vojske in vojaške SS, ki so z uspešno podporo letalstva v hudih bojih prodrli naprej. S tem se je končal junaški boj posadko pod poveljstvom na dan oskrbovana vkljub najmočnejši sovražni obrambi s požrtvovalnim delovanjem prevoznih letalskih jat, v najtežjem topniškem ognju kljubovala navalu vof kot desetkratno sovražne premoči ter je z vezanjem sovražnih sil omogočila izgradnjo trdne obrambne bojno črte. Šele ko jo pomanjkanje streliva in vode onemogočilo nadaljnji odpor, jo dobila posadka povelje za izpad. V pretekli noči so napadli močni oddelki nemških bojnih letal z dobrim učinkom kolodvorsko naprave Kijeva. Na področju ciljev je nastalo več velepo-žarov in velika razdejanja. V Italiji so vdrli udarni oddelki neke vzhoduo-marške grenaillrsko divizije v sovražno položaje in pognali v zrak številne postojanke. Severnoameriški bombniki so izvedli 17. aprila ponovno strahovalne napade proti mestom j u ž n o v z h o d n o E v r o " p e. Posebno v Beogradu jo nastala škoda v stanovanjskih okrajih in izgube med prebivalstvom. Pod težkimi obrambnimi pogoji so sile nemške in bolgarske protiletalske obrambo sestrelilo 6 sovražnih letal. pred'izpadom'padlega generalnega ma- , V zadnji noči jo nekaj angleških lf>-jorja von Neindorffa, ki ga je med tem I tal metalo bombe na mestno podrorjo FUhrer odlikoval s hrastovim listom k K o I n a. Z južnoitalijanskega bojišča Nemški protinapadi na vzhodu Berlin. 18. aprila. DNB. Na Krimu so ee dne 1(3. aprila izjalovili stalni boljševiški napadi na nove nemške postojanke okrog Sebaslopola. Pri obrambi pred sovražnimi oklepniki so uničili nemški gro-nadirji na nekem mestu G sovjetskih bojnih v oz. Skupine borbenih letal 60 bombardirale sovražne oklepniške sile in baterijske postojanke. Uničile so več oklepnikov ter precej težkega orožja. Lovci so sestrelili v letalskih bojih 13 sovjetskih letal. Ob spodnjem Dnjestru je poskušal sovražnik ves dan razširiti svoja dosedanja predmostja ter si pridobiti nova. Nemški in romunski oddelki so mu v hudih bojih preprečili te namere. Sovjetskim napadalcem so zadali hude izgube. Jugovzhodno od Orgjejeva (Orlieja) je prišlo le do krajevnih boljševiških sunkov, ki niso imeli nobenega uspeha. Severno in se-vorozaipadno od Jašija pa so boljševiki znova napadli z neko divizijo, ki so jo spremljali številni oklepniki. Tudi ta sunek je spodletel ob udarni moči nemških grenadirjev, ki so uničili 16 oklepnikov ia 12 sovražnikovih topov. Pri napadu močnih bojnih in borbenih letalskih skupin na sovjetska oklepniška zbirališča in kolone vozil pri Tiraspolu so bombe in letalsko orožje uničile številne oklepnike in motorna vozila. V noči na 17. april so napadli nemški bojni letalci več važnih kolodvorov v severni Ukrajini. Povzročili so občutna razdejanja ter požare. Nemški lovci so sestrelili 16. aprila na vzhodnem bojišču 29 sovražnih letal. Z nekega, prejšnjega dne na južnem bregu Dnjestra, vzhodno od Stanislavlja slvorjenega mostišča so nemške čete pro- drle dalje proti jugu. Napad je kljub sovražnemu odporu dobro napredoval. Nemci so prekoračili neko železnico ter zavzeli več krajev. Boljševiki so v svojih brezuspešnih protinapadih izgubili devet oklepnikov. Na odseku ob Strypi 60 grenadirji in vojaki SS oddelkov z naskokom zavzeli neko sovražno predmosfje. Zapleniti ali uničili so 12 oklepnikov in 31 topov. Neki bojni skuipind vojske in SS oddelkov je uspelo sprejeti dele tarnopolske posadke. Boljševiki so se z zahoda prodirajoči™ nemškim oddelkom izredno srdito upirali. Kljub temu pa je uspelo nemškim silam, da so ee z uspešno pomočjo bojnih in borbenih letal toliko prebile naprej, da so se jim lahko pridružile skupine tarnopolske posadke. Kaka vojna morala preveva tarnopolske može, nam dokazuje primer nekega podčastnika. ki je takoj potem, ko je njegova skupina prišla v stik s prodirajočini oklepniškim oddelkom, skočil na nek oklepnik in vodil oddelek proti znanim sovražnim postojankam, da je tako nadaljnjim tovarišem prinesel zaželeno pomoč. Južno od Berezine so boljševiki po hudem obstreljevanju z minami izvršili s kakimi tremi bataljoni krajevni izvidniški sunek, ki pa 60 ga Nemci zavrnili. Tudi jugovzhodno od (tetrova so 60 izjalovili sovjetski krajevni sunki ter so nemški vojaki še očistili nek vdor. Južno od Pskova sovražnik zaradi visokih izgub, ki jih je dobil v preteklih dneh, ni več nadaljeval svojih velikih napadov, temveč se je omejil na posamezne sunke. Berlin, 17. apr. Na južnoitalijanskem bojišču so bili v nedeljo posebno uspešni nemški izvidniški in udarni oddelki. V noči na 16. april je uničil nek udarni oddelek pri Orsogni sovražno oporišče t posadko 30 mož. Drugi oddelki izvidni-ških in udarnih čet so pognali v zrak neko nadaljnje sovražno oporišče, več bunkerjev s strelivom, 4 sovražne oklepnike ter dovedli večje število ujetnikov. Nastopi sovražnih udarnih čet so se izjalovili pri Minturno San Angelu in San Vilagiu. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 17. apr. Vojno poročilo so glasi: »Na Krimu so nemške in romunske čete zadržale napredovanje nasprotnika na jugozapadu polotoka in mu zadale težke izgube v oklepnikih in letalih. Ob spodnjem Dnjestru in na področju Orheja so našo ogorčeno se braneče čete z učinkovito podporo letalstva odbile več boljševiških vdornih poskusov. Na področju severnovzhodno od Jašija je sovražnik utrpel pri krajevnih napadih krvave izgube. Tukaj in dalje zapadno je bilo v bojih dne 10. in 11 aprila uničenih 13 sovjetskih oklepnikov, 42 protioklepnih topov in neka druga baterija, razen tega pa je bilo še številno orož>c strelivo za uničevanje oklepnikov in drugo gradivo zaplenjeno. Na ostalem bojišču ni bilo kakih važnejših bojev. Podnevi je angloameriško letalstvo izvedlo strahovalne napade na mesti Turn-Sevcrin in Bra-šovo, pri čemur so povzročili škodo v stanovanjskih okrajih in izgube med civilnim prebivalstvom. Uničevanje tolovajev Berlin, 17. aprila. Zelo uspešno poteka v zadnjem času borba nemških in zavezniških čet proti komunističnim tolovajem v vzhodni Bosni in srednji Slavoniji. V bojih južnozapadno od Bijcbnc v severno-vzhodni Bosni so izgubile tolpe v enem samem dnevu 106 naštetih in okoli 120 ocenjenih mrtvih ter 45 ujetnikov. V vsem je izgubil sovražnik v enem odseku na severovzhodnem Balkanu v enem dnevu borb nad 400 mrtvih, 391 zajetih in številne pribežnike. Zaplenjeno je bilo 8 strojnic, nad 100 pušk, 351 min ter večje število drugega ročnega stielskcga orožja, streliva in naprav. Berlin. V severni in južni Črni gori se nemške čete skupno z. domačimi zaščitnimi oddelki uspešno borijo proti komunističnim tolpam, ki skušajo z razruše-vanjem mostov in polaganjem cestnih zapor uiti svojemu uničenju. Navzlic neugodnemu vremenu boji vendar načrtno napredujejo. Značilno za zadržanje tolovajev jc, da puščajo Badoglijevc vojake, ki so ostali pri njih, pri begu enostavno na cedilu, ali jih pa uporabijo na naibotj Na nettunskem predmoslju ni bilo v nedeljo kakih posebnih bojev. Sovražne izvidnice niso uspele pri Campo di Carne, Rokopališču Caranu in Carrctu Altu. — lemški izvidniški oddelki so brez lastnih na ^^ ^ ^ ^ ... izgub dovedli ujetnike Nemci so ves dan nevarnih položajjh kot rušilne čete. Zato !_ .... _ — X AkfliiAlinifili m to / Ij im nnvrcm. I . .. • -I ... I in vso noč obstreljevali s težkim površin skim ognjem daljnostrelnih baterij skla dišča, oskrbovalne ceste in iztovarjališča na področju Nettuna; posledica tega so bili požari na letališču. ▼ skladiščih pogonskega goriva; nastale so tudi eksplozije. Hkrati so minometalci zasuli z ognjem Ardcs, Aprilijo in področje Cisterne. Položaj na burmanskem bojišču Nanking, 18. aprila. Govornik japonskega armadnega glavnega stana na Kitajskem je podal izjavo o bojih v Burmi. Dejal je, da so pred pričetkom japonske ofenzive bile tri čngkingško-ameriškc divizije na ozemlju Leda, tri angleško-indij-ske divizije okrog Imphala in dve angleški indijski diviziji pri Citagongu. Japonci so zlomili napredovanje čungkingško-ameriških divizij v severni dolini Iravadi-ja ter ga zaustavili. Nadalje so obkolili pri Kati izkrcane padalce, ki jih je kakih 5.000 mož. Ti bodo brez dvoma uničeni, ker se jim ni posrečilo doseči zveze z angleškimi četami. Pooblaščenec jc nadalje opozoril na protiangleško razpoloženje burmanskega prebivalstva, ki pomaga Japoncem. Ja- ponsko napredovanje na Manipurski visoki ravani bo obkolilo anglo-indijske čete pri Imphalu. Ako se to še ni zgodilo, je tega kriv težaven dovoz težkega orožja. Severna japonska skupina koraka proti Dinapurju, da bi presekala važno angleško oskrbovalno zvezo. Trenutno so Japonci oddaljeni le še 25 km od železnice, ki vodi v Asam. Ta železnica ima izredni pomen tudi za čung-kingško oskrbo. Zato ne smemo podce-njavati psiholoških vplivov, ki jih povzro-ča*sedaaji položaj v Čungkingu Ako železnica ne bo več mogla izpolnjevati svoje naloge, bo ostala Čungkingu le še letalska zveza z indijskimi letališči. Udeležba indijske osvobodilne armade ima zelo velik političen in propagandističen vpliv v Indiji. -II* Stettinius za brezobzirno izsiljevanje Stockholm, 17. aprila. Lwiljeval.no politiko, ki jo je pričela angloamieriška diplomacija proti nevtralnim državam, da prisili te države k prelomu gospodarskih odnoSajev z Nemčijo, vodijo v Washiiig-tonu, kakor javlja »Associated Press«, pod geslom »nobenih kompromisov«. Ameriška poročevalska agencija namreč piše, da 60 bili angleški in eeveroameri-ški diplomati prejeli nalog, naj brezobzirno izvajajo pritisk na nevtralne države. Kako velik pomen zavzema ta politika v okviru angloameriškega vojskovanja, dokazuje članek »Timesa«, v katerem se opozarja, da jc pri razgovorih severo-ameriškega namestnika zunanjega ministra StetUniusa z angleško vlado bilo v ospredju »vprašanje o pogojih nevtralnim državam, ki še vedno dobavljajo Nemčiji vojno gradivo«. London in NVashington pričakujeta, kakor 6e bere v »Timeso-vem» članku, odgovor na svoje poudarjene zahteve, ki sta jih poslali Švedski in Turčiji in prav tako pričakujeta izid razgovorov, ki so se pričeli v začetku tega leta s Španijo in Portugalsko. »Times« priznava Angloamerikancem pravico na takšne zahteve in poudarja, da so bile te zahteve predložene »na trden način«. Angleški vladni list odgovarja na ugovor nevtralnih listov, da Angloamerikanci nelogično postopajo, če nenadoma zahtevajo od nevtralnih vlad prelom starih pogodb z Nemčijo, da takšne pritožbe ne jemljejo v postov »logike strategije«. Vojno in politiko tli moči voditi v istem ritmu jn sile v velik napad, bi bilo nelogično, če bi se od nevtralcev ne zahtevalo, naj prenehajo pošiljati Nemčiji blago. »Times« tako odkrito priznava nasilno politiko, ki jo skuša utemeljili s Churchillu lastno logiko. Diplomatski dopisnik »Observera« priznava, da so si v Londonu in Washingto-nu edini, da »čini hitreje in čim bolj omejijo preskrbo Nemčije z življenjsko važnim gradivom«. Po »Observeru« jo Stettinius zagovarjal zelo energično politiko nasproti nevtralcem. Zahteval je, naj se v polni meri uporabijo gospodarske sankcije ter se tako prisilijo nevtralne 6ile, da prenehajo z. oskrbovanjem Nemčije. »Observor« razglablja nato o položaju posameznih nevtralnih držav in izjavlja, da se Anglija in Amerika po vsem videzu strinjata, da se mora odgovoriti na zadržanje turške vlado z gospodarskim pritiskom, pri čemur ne bodo Angloamerikanci ničesar tvegali, pa če tudi pričnejo z. ostrejšo politiko. V primeru Švedske pa da »komplic.irat vprašanje zgolj dejstvo, da je Anglija vsaj z molčanjem odobrila švedsko-nemško trgovsko pogodbo iz lela 1941. Navzlic temu pa je naravno, da hočejo prisiliti Švedsko, naj še bolj zmanjša pomoč, ki jo nudi Nemčiji. Kar 6e tiče Portugalske, zahtevajo od nje, naj omeji svoje dobave Nemčiji, če jih že ne namerava popolnoma ustavitL Diplomatski dopisnik »Sunday Time-sa« obravnava stališče Turčije in prihaja do zaključka, da ni verjetr», da bi bila sedaj, ko se. jo ritem na zapadu pospešil i Turčija pripravljena ustaviti svojo trgo-in ko pravkar nameravajo poslati vojne 1 vino z. Nemčijo, ludi Švedska verjetno K napadu na Beograd Beograd, 18. aprila. Pri včerajšnjem strahovalnem napadu na Beograd, ki so ga izvršila angloameriška letala prav na pravoslavno Veliko noč, niso letalski gangsterji zadeli nikakih vojaških ciljev. Prve bombe so padle v trenotku, ko so bili Beograjčani pri velikonočnih cerkvenih slovesnostih ali pa so jih poslušali s svojimi radijskimi aparati, oziroma pred javnimi zvočniki. Drugi val zavezniških bombnikov je kako uro kasneje odvrgel bombe znova na popolnoma civilne cilje. Badoglio odstopil, da bi lažje uvedel boljševizem Stockholm, 18. aprila. Reuter je izvedel iz zanesljivega vira, da je >mrr-šal« Badoglio predal Viktorju lima-nuelu ostavko svoje vlade. Bivši kralj pa mu je že poveril sestavo nove vlade. Iz dodatnih novic angleške poročevalske službe izhaja, da namerava Badoglio po zgledu vlad raznih ljudskih front sestaviti nov ministrski svet. Zato se je pričel pogajati s komunističnim voditeljem Ercoli-Toglialtom, liberalcem dr. Crocejem in članom akcijske stranke Cabacciolom. Ti strankarski predstavniki so značilni pred- ne bo prekršila svojih dogovorov. Edin-burški list »The Scotsman« piše dokaj neprijazno proti Švedski in prihaja ob koncu do zaključka, da bi Angloamerikanci lahko malo storili, da bi podprli Ilullovo grožnjo Švedski s pritiskom »Scotsman.; mora priznati, da Angloamerikanci ne morejo preskrbovati Švedske zaradi njenega zemljepisnega položaja. Švedska se mora torej bati zgolj naraščajočega nezadovoljstva Anglije in Zedinjenih ameriških držav, kar pa se bo utegnilo pokazati šele v politiki po vojni. Verjetno bo zato Švedska kakor tudi Turška nadaljevala svojo trgovino * Nemčijo, tako ' zaključuje »Scotemau« 6voj članek. stavniki vlade ljudske fronte, ki je, kot je znano, vedno predhodnik boljševizma. Ercoli je po Reuterju že namignil, da razjtolagajo komunisti z najmočnejšimi silami v južni Italiji in da bodo vsled tega stavili svoje pogoje. Poleg Badoglija samega se bo baje v novo vlado ljudske fronte vrnil le še sedanji mornariški minister, kar je nov dokaz, da dela izdajalec Rado-glio vse, da bi pognal svoj izdani »narod« boljševikom v naročje. Pravi Stalinovi nameni Viclij-, 17. aprila. O drugi fronti in pravih namenih Stalina je spregovoril državni tajnik Henriot v radijskem govoru. Stalili bi rad za uresničenje svojega načrta svetovne revolucije izšel iz to vojno kot edini zmagovalec. Zato mu je potrebna druga fronta, ki bo po njegovem mnenju tako oslabila zaveznike, da ga ne bodo mogli [>o končani vojni rc. no motiti pri izvedbi njegovih načrtov svetovne revolucije. V to drugo fronto je Stalin vključil ludi Francijo, ker bi pač tako postala bojišče in bi poleni, ko bi bila razbita, postala lahek plen boljševizma. Znaki za to politiko so posebno dobro razvidni v južni Italiji, kjer so skuša boljševizem vedno bolj razširiti na razvalinah razdejane države in pred očmi svojih angloameriških zaveznikov. Skrivaštvo v Angliji Ženeva, 17. aprila. Skrivaštvo v Angliji sc je tako razširilo, da so morali pretekli teden pričeti z velikimi racijami po vsej Angliji, javlja »l)aily Sketch*. Začeli so 7. Londonom in pri tem zaprli zelo mnogo oseb, ki so pobegnile iz vojske ali se skrivale pred vojno važnimi deli. Poročevalec ministrstva za delo je izjavil, da je London postal v tej vojni »Meka skrivaštva«. P.ndimnrštn Madžarska advokatska zbornica je sklonila takojšnjo izključitev 1.401 židovskih advokatov. so izgube Badoglijevih pristašev zelo velike. Strahovalni napad na Bukarešto Bukarešta, 17. aprila. V nedeljo izvedeni napad angloameriških oddelkov na Bukarešto je bil na predvečer pravoslavne Velike noči pravi strahovalni napad. Bombo so padalo brez. izbire ciljev na razne stanovanjske okraje prestolnice, iu to predvsem na notranje mesto. Več javnih poslopij, cerkva in muzejev je bilo razrušenih ali poškodovanih. Med drugimi je bila z. več bombami zadela bukare-ška univerza in zelo razrušena. Kratka poročila Ženeva, 18. aprila. Poslanci Spodnic zbornice vedno bolj pritiskajo na vlado, da bi dopustila debato o britanski zunanji politiki, piše »Manchestcr Guardian«. Vlada pa trenutno nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj ter pomena Atlantske listine ne more obravnavati. Rim, 18. aprila. Zaradi imenovanja novega generalnega vikarja jezuitskega reda sc jc sedaj sestal pristojni volilni kolegij, ki ga sestavljajo 4 generalni asi-stentje generalnega urada jezuitskega reda za Nemčijo, Francijo, Latinsko Ameriko in slovanske dežele ter 36 najstarejših v Rimu prisolnih jezuitskih članov. Za predsednika volilne kongregacije je bil imenovan jezuitski pater Norbert de Boynes, ki ga je pred nekaj dnevi umrli generalni vikar Magni označil kot svojega naslednika. V sredo zjutraj bodo sporočili papežu in vsem jezuitskim organizacijam ime novo izvoljenega generalnega vikarja. Stockholm, 18. aprila. Stockholmski jutranjiki poročajo, da je bil ustavljen prosti letalski promet med Švedsko in Anglijo. Doslej še niso dovolili švedskemu letalu, ki je v soboto priletelo v Anglijo, in ki bi moralo po voznem redil oditi že v nedeljo, da bi sc vrnilo. Vendar menijo, da bodo temu letalu izjemoma še dovolili povratek. Nadalje je bila vsa v letalu že naložena kurirska pošta po novih predpisih preje cenzurirana. Ni še gotovo, poroča »Morgonlidningen« ali bo švedski kurir, ki jc industrijalec, lahko izvršil svoja naročila. Berlin, 17. aprila. V današnjih dopoldanskih urah so napadli severnoameriški bombniki v zaščiti skoraj strnjenih oblakov Beograd in Sofijo. Bolgarske in nemške sile letalske obrambe so zapletle napadajoče štirimotorne bombnike, ki so jih spremljale močne jate lovcev, v letalske boje. Opazili so številne sestrelitve, vendar še niso znane podrobnosti o obrambnih uspehih. Stanovanjski okraji obeh mest so bili prizadeti zaradi teh napadov. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Milan, 18. aprila. V okviru sodne razjasnitve dogodkov, ki so se odigrali med in pa po julijskem državnem udaru, se je vršil pred posebnim sodiščem za obrambo države v Parmi kazenski postopek proti industrijalcu Burgi, ki se ie končal z obtoženčevo oprostitvijo. Burgu sa namreč na podlagi spomenice, ki so ja našli pri bivšem šefu generalnega štaba maršalu Cavalleru očitali, da je dal ze zrušenje fašistične vlade na razpolag« 100 milijonov lir. Maršal si je kmalu p« državnem udaru vzel življenje. Sedanji postopek ie dokazal, da Cavallerove tn ditve o Burgovi finančni podpori niso od' govarialc rcsnici. Praznik slovenske narodne zastave V četrtek bo na slovesen način zaplapolala s palače pokrajinskega predsedništva slovenska zastava — Ta dan bo tudi svečana zaprisega domobranske vojske, ki bo nato korakala po ljubljanskih ulicah — Ljubljančani, dokažimo ta dan ljubezen in zvestobo do naše vojske! V četrtek bo slovenski narod praznoval svoj veliki zgodovinski praznik. Zgodovinski zato, ker bo ta dan prvič v zgodovini poldrugega tisočletja, odkar živi na tej sveti zemlji, dobil svojo narodna zastavo, simbol svojo slovenske narodne bitnosti. Na isti dan, ko veliki nemški narod, tvorec nove Evropo in nosilec borbe proti največjemu sovražniku pravice in poštenja in vsake narodne misli, Iiroti brezbožnemu in breznarodnemu iomunismu, slavi svoj narodni praznik, bo tudi slovenski narod, najmanjši v Evropi, i najvišjega mesta dobil priznanje, da jc v odločilni uri evropske in svetovne zgodovine našel pravilen odnos do dogajanj okrog sebe, da je pravočasno in prav uvidel, kje jo njegovo mesto ler brez oklevanja storil svojo narodno in evropsko dolžnost. V četrtek bo pole? nemške drž. zastave, slovesno razvila tudi naša slovenska zastava. Za zgodovinski dogodek je poleg uradnega priznanja, da ta del Evrope pripada slovenskemu narodu, obenem iudi potrdilo, da je dveletna krvava borba slovenskega ljudstva proti boljševizmu pravilna in uspešna. Po svečanem razvitju zastave bo na Stadionu zaprisega naše domobransko vojske. Tudi to lio slovesno potrdilo in priznanje naše borbe. Slovensko domo-hranstvo, ki so je preko prvih, najprej maloštevilnih najzavednejših borcev bivših vaških straž vkljub savojsko-luškemu izdajstvu in Kal* ariji, ki jo je slovensko ljudstvo moralo zaradi lega prehoditi, razraslo v mogočen veletok organiziranega boja proli komunizmu, ho pri Vsemogočnemu Bogu priseglo, da bo začelo borbo za slovenski narod in domovino izvedlo do zmagovitega konca, do popolnega uničenja komunizma na sloveuski zemlji. Po končani zaprisegi bodo domobransko fele od Stadiona korakale po glavnih ulicah Ljubljane. Ljubljana bo imela priliko navdušeno pozdraviti svoje bra-nitelje, branilce slovenske zemlje, slovenskega naroda in slovenskih svetinj. Pokazala ho, kaj čuti do teh najboljših sinov naše zemljo, znova naj izpriča vdanost in hvaležnost borcem za lepšo bodočnost Slovencev. Ljubljana hvaležnost domobrancem tudi dolguje, saj je po njihovi zaslugi bila obvarovana pred grozotami komunistične strahovlado, ki je imela nameu spremeniti jo v pokopališče iu razvaline. Zato naj r čelrtek noben zaveden Ljubljančan ne ostane doma! Pokažimo, da ie domobranstvo zares naša narodna vojska, naš ponos, naše upanje, porok iih>c iep»e bodočnosti. Zusiijmo s cvetjem nase borce, vzklikajmo jim in dokažimo s tem spoštovanje in hvaležnost do njihove borbe. Dokažimo, da Ljubljana ni komunistična, ila je vedno bila, jc, in bo vedno — slovenska! ipored četrtkovih svečanosti 1. Zjutraj ob 7 bo budniea domobranske godbe in častne čete po sledečih ljubljanskih ulicah: Srednja tehnična šolo, Gornpova ulica. Ob Gra-flaščiei, Mirje, Lmonska cesta, Napoleonov trg. Vegova ulica, Kongresni trg, Šclenbnrgova ulica, Prešernova ulica, Trimostje, Stritarjeva ulica, Pred škofijo, Kopitarjeva uliea, Zmajski most, Rcsljeva ccsta, Pokrajinska uprava. 2. Ko bo častna četa prispela pred palačo Pokrajinske uprave in po prihodu najvišjih nemških in slovenskih predstavnikov oblasti, bosta na balkonu Pokrajinske uprave na najsloves-nejši način dvignjeni nemška in slovenska zastava. 3. Po dviganju zastav bo na Stadionu na Dunajski cesti sv. maša, ki se je bodo udeležile naše domobranske enote skupno s svojimi poveljniki. Po maši bo svečana zaprisega slovenskih domobrancev, nato pa bo general Ito-ener podelil ranjencem posebne runjeniške značke. 4. Kmalu po 10 dopoldne se bo iz Stadiona razvila 6večana povorka domobranskih čet proti Kongresnemu trgu, kjer bo mimohod pred najvišjimi predstavniki. Čete bodo nato krenile proti Srednji tehnični šoli, kjer bo razhod. Navodila občinstvu 1. K svečanostim pred Pokrajinsko upravo se bodo zbrali posebej vabljeni zastopniki javnih in kulturnih ustanov ler državnih in samoupravnih uradov ob 7.45 na pločniku nasproti palače. Dostop na ta prostor je dovoljen samo s posebnimi vstopnicami. Ostalo občinstvo, predvsem naše uraduištvo, naj se postavi po Bleivveisovi cesti ob obeh liokili palače Pokrajinske uprave. 2. K zaprisegi na Stadiona civilisti ne bodo imeli dostopa. 3. Za svečani obhod po mestu, ki se bo iz Slad ona razvil kmalu po 10 dopoldne, nuj občinstvo zasede oba ploč- nika od Stadiona, po Dunajski cesti in šelenburgovi ulici do Kongresnega trgu. Prostor pred nunsko cerkvijo je namenjen za uradništvo javnih in samoupravnih uradov. Ostalo občinstvo naj so razporedi po ostalem prostoru Kongresnega trga in zasede ulice proti Srednji tehnični šoli, da spet pozdravi naše domobrance na njih poti skozi Grudišče po Gorupovi ulici do Srednje tehnične šole. Opozarjamo, da ima od železniškega prelazu na Dunajski cesti pa vse do Gradišča na pločnikih prvo mesto šolska mladina, ki bo tvorila živ špu-lir svečani povorki. V vsem se pokoravajte navodilom rediteljev. Žene in dekleta! Pripravite cvetje za naše junake, izpričajte jim svojo vdanost na njih zmagoslavni poti skozi slovensko Ljubljano! Komunistični porazi so h skoraj vsakdanji Velik poraz komunistov na črnem vrhu pri Idriji ter istočasno polom pri Rovtah na Notranjskem Rakek, 17. aprila. Časi, ko so komunistične tolpe dosegale tu in tam nekaj »uspehov« v glavnem po zaslugi Badoglievih pristašev v bivši italijanski vojski, so že daleč mimo nas. Danes stoji proti njim strumna, disciplinirana in zanesljiva vojska domobrancev, ki pride iz vsakega spopada s komunisti zmagovita in še bolj vneta za borbo proti narodnemu sovražniku. Videti je, da se tega že dobro zaveda tudi komunistično vodstvo, kajti njegovih tolp se polašča neka skrajna utrujenost in negotovost. Članstvo oboroženih tolp se upravičeno sprašuje, zakaj se še vodi prav za prav borba. Vsa neutrudna propaganda ne more več prevpiti tega vedno bolj glasnega vprašanja, ki gre od ust do ust in ustvarja med komunisti ncrazpoloženje ter povzroča razkroj. Zato je tembolj razumljivo, da lo razpoloženje neprestani porazi in zlasti zavest manjvrednosti nasproti domobrancem še stopnjujejo. Komunistični voditelji ženejo obupane čete sicer še vedno v borbo, toda take borbe sc vedno končajo s krvavimi izgubami. Tako je dne 12. aprila prišlo do večjih spopadov med komunisti in domobranci na področju Sopot-Sovra-Vrsnik na Notranjskem. Borba jc bila sicer kratka, toda zelo zagrizena. Na koncu so domobranci našteli 30 komunističnih mrtvecev. Koliko so jih komunisti odpeljali s sabo, pa ni znano Tudi ranjencev je moralo biti večje število. Istočasno pa se je zvedelo, da jc doživela velika komunistična tolpa na Črnem vrhu pri Idriji silovit poraz, ki so ji ga zadale nemške čete. Padlo je veliko število banditov, veliko je bilo zajetih, drugi pa so se razbežali po domovih ali pa se razpršili na vse vetrove. Zajeto je bilo tudi veliko plena, med drugim tudi štirje topovi. Taki porazi dajejo povprečno sliko, prerez vsega položaja. Videti je, da so komunisti zašli s svojo taktiko v zagato, iz katere ne vidijo nobene rešitve. Skrivati se javljajo domobrancem Novo mesto, 15. apr. 1944, O skrivačih jc bilo že veliko napisanega. Se poznejši rodovi bodo o skrivačih vedeli povedati marsikatero dogodivščino, kakor še danes vedo starejši ljudje c skrivačih za časa francoske okupacije. V jeseni se je skrivačem še najbolje godilo. Prirejali so celo veselice Mošt je bil sladak, kostanja so otroci nabrali, sadje je po nekod dobro obrodilo, za skri-vače torej zlata doba. Imeli so dobro organizacijo, povsod stražo, ki je budno pazila na gibanje komunistov. Njihovega skrivališča ni bilo lahko najti. Ko je na v vinogradu v Segonju opravljal spomladanska vinogradniška dela. Pa prideta 2 terenca, ki jih fant ni poznal, in zahtevata vina. Fant, nič hudega sluteč, jim je res natočil vina, medtem je pa žc bila pripravljena brzostrelka, ki mu je v hipu pretrgala nit življenja. Zvišanje najemnin na Hrvatskem. Kot znano so bile stanovanjske najemnine na Hrvatskem od meseca septembra 1939 blokirane in neizpremenjene. Sedaj pa je to blokiranje nekoliko omiljeno. Nova zvišanja najemnin 60 možna pri nekih vr- stopila zima, se je položaj za skrivače I ^1ahlhi«.jn Pa * dobo ko so bistveno spremenil. V podzemskih rovih bde te hiše zgraicnc. Pn stanovanph v hi- ni bilo centralne kurjave, čeprav so mar-sikie tudi v podzemskih rovih »montirali« gašperja, v večini primerov pa so pošteno preizkusili mraz, kar gotovo ne bo ostalo brez posledic. Drugod so se zarili v seno ali slamo, po nekod pa so zimo prebili kar kje sredi gozda v jazbinah. Tam bi se počutili še nekako najbolj varne, je bilo pa tem težje z donašanjem hrane, zlasti kadar je zapadel sneg. Sled je namreč morala biti zabrisana. S hojo po sveže zapadlem snegu pa bi lahko bilo skrivališče izdano. Odločiti se mora vsak. Ogromna večina skrivačev se jc javila v domobranske vrste, zlasti jih je zadnje čase veliko prišlo iz Sv. Križa pri Kostanjevici in iz Mirne peči. Tam je še precej skrivačev, ki bi najrajši videli, da bi v miru mogli obdelovati svojo zemljo. Dne 12. aprila je edini sin posestnika Muharja, Anton Muhar, 18-lctni fant-skrivač iz Savinka pri Skocjanu šah, ki so bile zgrajene pred 1. septembrom, sme znašati povišanje največ 30%. Francetu Omerzi v spomin Pol leta je že minilo, odkar krije hludnu zemlja truplo junaškogu borca — poveljniku nekdanje vaške straže na Blokah Oniorzo Francetu. Ko sc jo protikomunistična posadka zaradi prehudega pritiska komunistov in zaradi izdajstva Badoglievih prislašev morala predati, so Omerzo z Blok odpeljali v Kočevje in ca 10. ali 14. oktobru 1943 ubili v Mozljll. — Omerza France je bil rojen 9. decembra 1918 v Ljubijani, po končani mali maturi je nato obiskoval na srednji tehnični šoli oddelek za strojno tehniko in je izpit zu dipl. strojnegu tehnika dovršil letu 1938. Nato je 1. 1939 stopil v vojaško kadrsko službo in jc bil dodeljen v šolo rezervnih oficirjev za artiljerijo v Sarajevu. Po končani šoli, v kateri je položil izpit za rezervnega podporočnika, je stopil v poštno službo v Velenju. Letu 1941 jc bil poklican na orožne vaje in je bil ob raz-sulu Jugoslavije v vojaški službi, nato pa prišel domov ter bil doma do 28. juniju. 1942. Tega dno so ga namreč Italijani odpeljali v koncentracijo v Gonars. V internaciji je bil vse do meseca novembra 1942, nakar je bil izpuščen na svobodo. Takoj meseca decembra 1942 pa jc odšel za poveljnika Bloške posadke (Vaške straže), na katerem mestu je doživel tudi nesrečni 8. september. Zupušča mamo in brata Miho. ki je v službi pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. ŠPORT Fozlvam zastopnike vseh klubov, da so zanosljlvo utloleže obveznega sestanka Nogometne zvezo v četrtek, ilno 20. aprila, oh 18 v posebDi sobi restavracijo >Slamlč«, Predsednik. SK Ljubljana. Pozivam igralce prvega moštvo, da redno prihajajo na treuiuge, ki »o vsak torek in čotrtek od 17 dalje na našem igriSču. Vsi in točno! — Načelnik, SK Moste. Vse kluhove igralce, predvsem pa liste od prvega moštva, uujno vabilo, da redno obiskujejo treninge, ki bodo vsak torek in četrtek na Igrišču Ljubljane od 17 daljo. Prihajajte vsi in točno. — Načeluik. I.aussane — švicarski pokalni prvak. V finalnj igri za švicarski pokal sta nastopili preil 15.000 gledalci moštvi Laussano in FC Ba-sln, Zmagalo je moštvo Laussano 7. rezultatom 3:0 (0:0), in sicer v zadnjih štirih minutah. Vienna ho sodelovala na turnirju Bratislave. O binkoštib praznuje SK Bratislava 25 letnico svojega obstoja, ki jo bo proslavila z velikim turnirjem, na katerem bo nastopilo tudi moštvo nemSkega pokalnega prvaka Vienno. Moštvo slovaško armado namerava ludi o binkošlih gostovati v Mo. nakovem tor vrniti svoj obisk FC Bayornu. Dobri uspehi mladih nizozemskih plavalk. V Amsterdamu so se vršile prvič mladinske tekme nizozemske mladine. V plavanju na 200 m prsno je zmagala mlada Hanneke V. D. Straaten v dobrem času 3:07,8 min. pred Y. de Grootovo (3:10,8 min.) in Turkenburgeovo 3:11,3. V plavanju na 100 m prosto je zmagala B. GrOnendik (1:11) pred vassen (1:12,8) in Arendtovo (1:13 min.). Pri mladini je zmagal v plavanju na 100 m hrbtno mladi Krbber v času 1:16,6 min., kar je dober rezultat. Začetek predavanj pri obrtnem delavstvu Ljubljana, 18. apr. Odkar sc je organizirala protikomunistična akcija v Ljubljani, je bilo opravljenega že izredno veliko dela. Nekaj tisoč predavanj o komunizmu se je izvršilo med mladino, katere je bilo pritegnjeno b protikomunističnemu pouku nad 10.000. Predavanja so se organizirala tudi med industrijskimi delavci, ki jih je v Ljubljani okoli 7000. Tu je bilo vsega skupaj že okoli 600 predavanj. Včeraj pa so sc začela predavanja tudi med obrtnim delavstvom in delavstvom iz gostinskih obratov. Delavcev te vrste je v Ljubljani okoli 12000. Številka je presentljivo visoka. Preseneča zlasti zato, ker mislimo navadno, kadar govorimo o delavstvu, na industrijske delavce. Zaradi tolikšnega Števila delavcev in v precejšnji meri zaradi nazorske usmeritve te vrste delavstva jc bilo potrebno, da so sc tudi tu začela predavanja. Delavci sc udeležujejo predavanj v dvorani Delavske zbornicc in v Okrožnem uradu. V eni sami dvorani namreč ni zadosti prostora za tako število udeležencev. Predavanje je vsak dan ob 11. Dnevno se ga udeleži okoli 1700 delavk in delavcev. Tako bo prišlo v enem tednu na vrsto vseh 12000, ki prihajajo za to akcijo v poštev. Prva sla delavcem predavala g. Jan v OUZD in g Jesih v Delavski zbornici. Oba predavatelja sta govorila o isti temi: o križevem potu, ki ga je moral prehoditi slovenski narod zadnja leta zaradi Gospodarstvo Prva grika pozavarovalnica. Pred nedavnim jc bila v Atenah ustanovljena prva grška pozavarovalnica in sicer glavnico e 1 milijarde drahem (100.000 delnic po 10.000 drahem imenske vred-nosti.) Pozavarovalnico so ustanovile Atenska banka, Grška trgovska banka zavarovalnici Feniks in Astri. 300 lir za angleški funt. Od 4. april,-1944 naprej znaša menjalni tečaj /u funt v južni Italiji 500 lir, za amerišk funt pa 123 lir. & tem je bil kar nu enkrat čez noč zvišun v južni 1 tuli j tečaj funta in dolarja za 23 %. Če sc celo v anglosaškem tisku jKiudurjuli da jo bil prejšnji tečaj izkoriščanje južnoitalijanskega prebivalstva, velja to v še večji meri kot dosedaj, ko bodo gospodarske posledice tega z\ i-šanja za južnoitalilansko prebivalstvo katastrofalne. Iz Gorice Duhovniške vesti. Premeščeni oziroma imenovani so bili 6ledeči gospodje duhovniki: Janko Žagar, župnik v Ledi nah, je imenovan za dekana v Idriji. Na njegovo me6to pride idrijski domačin Srečko Rejec. Artur Zaletel bo poleg svoje župnije upravljal tudi Komen. Namesto Felca Franca, ki je v novembru moral zapustiti Kojsko, pride Edko Feriani (Ferjančič) kot začasni upravitelj. Za vi karja v Devinu je bil imenovan Mirko Filej, doslej v Mavhinjah. Janez Reščič bo upravljal Podgoro pri Gorici. Josip Kušman je šel za začasnega upravitelja v Kal nad Kanalom. Vincenc, Štnnta jo poslal prodekan v Devinu, Ivau Drašček pa prodekan v Komnu. Vikar na Poni kvali je postal Josip lussig, Bernardin O 1 11 zbrala druga skupščina, ki jn po zakonu sklepčna, četudi je bilo le 04 delegatov z 1(10 glasovi, medtem ko jo vseh glasov 040. Skupščino jo začel s pozdravnimi besedami predsednik Zadružne zvezo gospod ravnatelj Bogumil Remec. Njegov predlog, da sc pošlje g. prezidentu generalu Rupniku pozdrav z izrazi zaupanja in jo bil navdušeno sprejet, saj se zadru-garji zavedajo, da bo mogla rešiti pogube marsikatera oškodovano zudrugo le pomoč javno uprave. Kmetski poverjenik g. Ignacij Peve, župan občine St. Vid pri Stični, so je v prisrčnih besedah spomnil naših velikih (»kojnikov, vnetih zadružnih delavcev, dr. Korošca, dr. Kulovca In dr. Natlačena. Na slovensko zemljo, za katero so se trudili, jo iztegnil svoje kremplje krvavi komunizem. Ni več tisto lepo slike slovenskega podeželja. Tolikokrat opevane cerkvico vrh gričev marsikje nc stojo več, vasi so požganc ali izropane, slovenski kmet jo na tleh. Kakor so nekoč rešilo kuieta iz rok oderuškega trgovca in gostilničarja zadružne hranilnice n posojilnice, tako bodo lo tudi sedai morale čuvati kmeta, da ne t>o prišlo do prezadolženosti. Stiska je vedno zbližala ljudi in jih napotila na pot medsebojno pomoči, ki se da najlepšo urediti na zadružni osnovi. Kmetsko poverjeništvo to vc in se bo pri javni oblasti vedno zavzemalo za ta način pomoči razbičanemu kinctskemu življu. Ob koncu jc g. Pevc prosil navzočo zadrugarje, naj z vso in iz celega srca delajo, da si po zadružništvu narod spet opomore. In pri tem naj jim Bog pomaga. Stanje zadružništva in obnova Poročilo upravnega odbora Zadružne zveze, ki ga jo prebral g. ravnatelj dr. Basaj. jo prikazalo težek položaj našega zadružništva. Čeprav bi po svojem ko-lektivističnem nazoru morali komunisti spoštovati zadružno imovino, so prav po njej najraje segali in jo uničevali. Če so le mogli, so uničili zadružne knjige, tako da bo silno težko obnovili poslovanje, Vprašanje je, kako bodo zadruge, ki jim jo bilo uničeno imetje, mogle izpolniti svoje obveznosti, ki so bile doslej zadostno krite v imetju. Zadružna zveza je preko Zavodu za zadružništvo poslala Pokojninski upravi predlog, da se izda j>oseluia uredba o odškodnini vsem, ki so bili prizadeti po žalostnih dogodkih preteklih let Vendar bi mnoge zadrugo no mogle predložiti niti podatkov o škodi, ker so bile blagajno ali blago izro-pario navadno brez potrdil. Zaenkrat je ugtovljen le majhen del škode, pa že to to ogromno številko. Ker so komunisti morili prav najvplivnejšo in najboljšo može, ki so delovali tudi pri upravnih in nadzornih odborih naših zadrug, sa bo pokazalo pomanjkanjo sposobnih in nesebičnih zadružnih delavčev. Rane, ki jih jo dobilo zadružništvo, so tako velike, da jih brez pomoči javne uprave no bo moglo zaceliti. Niti misliti ni, da bi mogli s krediti pomagati pri obnovi naše kmetske vasi, kajti vsa zadružna sredstva so lo malenkost v primeri s potrebami. Tudi gre pri obnovi za dolgoročna posojila, medtem ko moro zadružništvo nuditi le kralkoročna. Zadružne posojilnice bodo mogle pri obnovi sodelovati le na la način, da bodo sredstva, ki jih bo oskrbela javna oblast s čim manjšimi stroški in popolnoma varno, dasi brez preveliko obLičnosti plasirala med oškodovance. Kako je Zveza gospodarila? Poročilo nadzornega odbora je podal g. ravnatelj Josip Osama. Ker jo bila zveza med centralo in članicami v preteklem letu jx> zaslugi »osvoboditeljev« skoraj povsem pretrgana, v bilanci ni bilo posebnih sprememb. Terjatve v tekočem računu so zrasle za 14%, t. j. 1,921.579.53 L. Članico zunaj Ljubljanske pokrajine niso nič vrnile, pa tudi v pokra ji ri i zaradi razmer niso dosti mogle. Naložilo pri denarnih zavodih so sc znižale za 3%, t j. 580.471 L. Nepremičnine stoje v bilanci z 2,507.5445 L. Račun zgu-be in dobička kaže tole sliko: Kosmati donos obresti 650.150 L, nepremičnin 43.294 L, tiskovin 371 L. Vsota dohodkov je 603.816 L. Stroškov je bilo 084.108 L (upravna režija 600.326 L, odpisi 83.022 L, Narodni gospodar 760 L), tako da znaša poslovni prebitek 9707 L.84. Nadzorni odbor jo predložene sklepno račune odobril in predlagal razrešnico. Uradništvo z neutrudno delavnim ravnateljem na čelu jc v polni meri zadostilo svojim dolžnostim. Poročilo o poslovanju v lelu 1943 jo razložil skupščini glavni knjigovodja g. Lesjak Franc. Zveza ima včlanjenih 248 zadrug (5 več kot lani). Promet med centralo in članicami jo lani dosegel komaj desetino prometa iz leta 1938. Znašal je 85.871.083 .17 L (v hromo enako v dobro). Račun zgubo in dobička za leto 1943 je bil skupaj 1,670.802.13 L (tako na slrani zgubo, kot na strani dobička). Po volitvah, kjer so bili soglasno izvoljeni stari odliorniki, ki jim jo bila letos potekla triletna doba, je g. proku-rist Zadružno zveze dr. Čefertn povedal zadružnikom, da se bodo v pripadnosti zadrug k raznim zvezam verjetno zgodile neke spremembe, tako da bo Zadružna zveza ostala malica lo za kmetske kreditne zadruge. Vse to so bo zgodilo sporazumno z ostalimi zvezami. Novi grobovi + Franc Deschman. V Ljubljani je zn vedno zatisnil oči nadzornik bolnikov ZZSZ Franc Deschman. Blagega rajnega bodo pokopali v sredo ob štirih popoldne Lz kapele sv. Frančiška na 2nlab. + Marija Novak. V Bogu je zaspala gospodična Marija Novak, zasebnica v Ljubljani. Pogreb rajnice bo v sredo ob treh iz kapelo «v. Marije na 2alab. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Osebne novice Za elektrotehniškega inženjerja sta diplomirala na tehniški fakulaeti univerze v Ljubljani gg. M o d e c Vinko iz Ljub-jane in R u s i m o v St. Zahari iz Sofije. Čestitamo! Poroka. V cerkvi sv. Pclra sla sklenila na belo nedeljo zakonsko zvezo gosp. Alojz Verbinc, posestnik in ugledni krojaški mojster na Vidovdanski cesti z gospodično Justi Kozina, iz znane katoliško družine v Vn. Goricah. — Obred poroko je opravil Javorski župnik preč. gospod ftkerl. — Prijatelji želimo obilo božjega blagoslova. Zgodovinski paberki 19. malega travna 1713. leta jc cesar Karel VI. razglasil nasledstvo in red habsburške hiše ali pragmatično sankcijo. Ne Kari VI., ne njegov starejši brat Jožef I. nista imela moških potocncev, zato se je bilo bati, da bo habsburško monarhijo zadela usoda španske države. Ta nevarnost je napotila hrvaške stanove, da so brez ozira na Ogre sklenili priznati v slučaju, da izumro moški potomci vladarske hiše, tisto nadvojvodinjo, za svojo vladarico, ki bo vlada v Notranji Avstriji. Pri tem so se sklicevali na starodavni medsebojni stik s slovenskimi deželami, ki so jim zvesto pomagale v turških bojih. Obenem pa so hoteli povdariti tudi svojo neodvisnost napram Ogrski. Po tej izjavi Hrvatov je objavil tudi cesar nasledstvo in zakon habsburške hiše, ki določa, da se habsburške dežele ne smejo deliti, temveč naj preidejo nerazdeljive na sinove po načelu prvorojenstva, če bi pa ne bilo moških potomcev, na hčere Karla VI., če tudi teh ni, na hčere Jožefa I. Dežele, ki so tvorile Avstrijo, so brez težav priznale pragmatično sankcijo, toda cesar je želel dobili za svoj nasledstveni red ludi priznanje evropskih držav. Pragmatična Za današnji dan Koledar Sred«. II. malega travna: Leon IX., pa. poi; Sokrat, mučonoo; dalata, •uučouica; Timon, uuienee. Četrtek, 21. malega travna: Noža Monto-pulčunska, devica in opatloa; Božidar, s poznavalec. Dramsko gledališče »Azazel«. Bed Breda. Ob 18. Operno gledališče »Carmen«. Izvon. Ob 18. Kino Matica »Nenavadni dvoboj« ob 1C ln 19. Kino Union »Ljubosumnost« ob 19 ta 19.15. Kino Sloga »Na rokah te bom nosil« ob 15, 17 in 19. Lekarniška služba Notno »Id t bo Imajo lekarne: mr. Loustek, Resljova cesta 1; mr. Ba-bovee. Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vi6, Tržaška cesta. Iz Novega mesta Električni tok ubil dva konja. Na Grmu je hlapec pred prazniki vozil na vrt gnojnico. Ko se je vračal s konji domov, je zavozil na žico, ki je bila ponoči prestreljena. Električni tok je ubil oba konja. Poročali smo, da se je pisarna podružnico škofijske dobrodelno pisarne preselila iz Kondričeve hiše v žensko bolnišnico. Prav tako so jo v žensko bolnišnico preselila tudi ljudska kuhinja. »Veselo gledališče« v Novem mestu ie poskrbelo za par uric prijetno zabave. V soboto jo bila predstava izključno za domobrance, v nedeljo pa za ostalo občinstvo. Obakrat je bila prostrana dvorana Prosvetnega doma zasedena, v nedeljo pa je bila veliko premajhna. Vse točke sjioreda so bile lepo izvajane, posebno pa so ugajale >Žabec, »Čigav je otrok« in ^Ponesrečena pod-oknica«. Kuplet sta prav jiosrečeno zapela komika g. Cigler in g. Bratnš. — Policijski poročnik jo s svojim nastopom pokazal, da je pravi mojster v igranju na harmoniko. Med odmorom jo sviral or-koster pod vodstvom g. šproca. Predstava je trajala nekaj nad dve uri, kar je — brez odmora — »koro malo preveč. Sicer si pa še želimo podobnih predstav. Čisti dobiček je bil namenjen za pomoč našim beguncem. ' Iz Borovnice V počastitev spomina blagopokojne ge. Pavle Suhadolnik, soproge podpredsednika g. Franja Suhadolnika, veleposestnika v Borovnici, je Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani daroval 1000 lir za revne šolarje ter občinske ubožce v Borovnici. Uprava občine Borovnica se za velikodušno darilo tem potom zahvaljuje tudi v imenu onih, katerim je prispevek namenjen. sankcija je postala evropska zadeva. Slavni vojskovodja Evgen Savojski je cesarju svetoval naj skrbi za močno armado in dobre finance, češ da bo treba na-sledstveno pravico njegove najstarejše hčere Marije Terezije branali z mečem pred sosedi, toda cesar ni zaupal močne Avstrije, zato se je trudil, da bi pridobil evropske države za priznanje pragmatične sankcije. 1805. leta je umrl v Innsbrucku znameniti pravnik-jožefinec Jelene Franc, doma iz Češnjic pri Selcah na Gorenjskem. Kot univerzitetni profesor in rektor univerze v Innsbrucku je bil izredno priljubljen pri slušateljih in spoštovan kot izredno sposoben mož tudi pri vladi na Dunaju. 1911. leta je umrl v ljubljanski bolnišnici eden najbolj nadarjenih slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Naš klasik in prerok Simon Gregorčič, je v nedosežno lepih besedah in prispodobah v svoji pesnitvi »Oljki« naslikal razne prizore iz našega življenja. Ti prizori so bili pravtako živi pred več nego 50. leti, kakor so Se danes in Zimski pomoči gre hvala, da bo to Gregorčičevo delo izšlo ob 100 letnici njegovega rojstva v taki obliki, kakor še nc zlepa kako delo pri nas. Kdor bo dobil to krasno pesnikovo odo z mojstrskimi ilustracijami akademskega slikarja Gvi-dona Birolle bo vesel in tudi ponosen, da jc lastnik tega ličnega izdanja. Takih srečnikov bo skoraj tisoč, toliko bo namreč sedaj vseh dobitkov ljudske knjižne tombole Zimske pomoči. Zato pridno segajte po tombolskih tablicah, ki jih dobite po trafikah, pri pismonoših in drugih prodajalcih ter v pisarni tombolskega odseka v Gradišču št. 4. 2rebanjc se bo začelo v nedeljo 7 .maja In bo objavljeno v vseh naših dnevnikih. Ludwig van Beethoven je bil 1. 1819. imenovan za častnega člana Ljubljanske Filharmonične družbe. 2e šest tednov kasneje, t. j. 4. maja 1819 so je mojster zahvalil za to čast — saj je spadala naša Filharmonična družba kot druga v Evropi (ustan. 1. 1702) med naj-častitljivejše. V pismu govori moister vseh mojstrov, največji vseh muzikov z naravnost ganljivo skromnostjo o svojih »neznatnih zaslugah za glasbeno umetnost« in obljublja v dokaz svoje hvaležnosti eno svojih del. Sc do konca svetovne vojne so hranili kot svetinjo Beethovnov rokopis »Pastoralne« sinfonije z lastnoročnimi opazkami skladatelja v arhivu Filharmonične družbe. To za nas tako pomembno sinfonijo bomo poleg Cajkov-skega in Liszta slišali na VIII. sinfonič-nem koncertu velikega Radijskega orkestra, v ponedeljek, dne 24 IV. 1944 ob 19. uri. Na to zanimivost še posebej opozarjamo. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni. Dnevne novice Sv. maSa ladululc« i Ilequleuiom r.:i pok. Jožeta 1'okoruu, župniku ua 1'reloki, bo dane«, v »rodo, ob 7 v krlžanskl eorkvi. Sošolci in prijatelji pridite, da so ob Kristusovi trtvi spomnimo žrtvo brezbožnega komunizma, nušegu drugega Jožeta — duhovniku mučenou. Sv. maša zu pok. Leopoldom Žužkom bo danes ob 7 v frančiškanski eorkvi pri oltarju sv. Antona. Za stare onemogle Ljubljančane v mc«t-nem zavotlšču v Japljevl ulici jc podarilu ga. Fani Club« 1000 lir v počastitev spomina svojega soproga pok. g. Viktorja Clu-ha. mestnega pisarniškega ravnatelja v p. Mostno županstvo lireka dobrotnlel najtoplejšo zahvalo tud| v Imenu podplranlb. Počastile rajne s dobrimi delil Obvestila Prevoda na 4. strani Ljudska knjigarna In njono podružnico bodo Imelo do nndaljnjega inprte svojo trgovino vsako srodo od 10.,KI—12. rimlova veseloigra »Ognjenik« prvič v Drami. V soboto bo proitnora to Igro v režiji in provodu J. Kovlča. Oznaka Igro »Ognjenik« jo slmholnn In pomonl nevarna, eruptivna tla mladega zakona, kjor doživljata oba zakonca erupcijo svojih nasprotujočih si temperamentov. Izredno viharno dejanje, v katerem žlgivsa dramatik na ljubezniv in duhovit način konflikt zakonskega življenja, Jo za oddih in razvedrilo ln bo občinstvu zelo dobrodošlo. Izšel je prevod krasnega francoskega romana, ep ljubezni do rodne grudo: Vellkai pri|atel|lca Napisal Plorr« L'Ermite, provodel A. AnžIS, v zbirki »Naša knjiga«. 82G strani, elegantno vezau S5 lir. Roman jo nagradila Francoska akademija. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5. Ravnatelj Jože Trafenik I)no 6. aprila 19-14 je umrl v splošni bolnišnici v Mariboru na pljučnici bivši ravnatelj SpodnjeStajerske ljudsko posojilnico v Mariboru g. Jožo Trafenik, ki jo bil pokopan na Veliko soboto na magdalenskem pokopališču na Pob rež ju. Z g. Trafcnikoin lega v grob izredno markantna osebnost, ki je uživala velik ugled v vseh krogih Maribora in Spodnjo Štajerske. Rajni ravnatelj je bil mož širokega duhovnega obzorja in globoko izobrazbe, ki si jo jo stalno izpopolnjeval na svojih obsežnih potovanjih po vseh državah Evrope, severno Afriko in Turčije. Rajni je bil temeljil poznavalec in ljubitelj lepe umetnosti ter izredno duhovit in takten družabnik. Bil jo odkrit značaj, v vsem svojem življenju do skrajnosti pošten in zvest tor zelo mehkega in dobrega srca. Posebno je ljubil glas-Ik> in lepo knjigo. Njegova knjižnica je bila ena najznamenitejših zasebnih knjižnic v Mariboru. Glasba jo bila del njegovega življenja. Veliko glasbeno nadarjenost je podedoval po svojem očetu, ki jo učiteljeva! pri Sv. Florijnnu pod Bočom, kjer se jo rajni rodil 12. marca leta 1871. Prvo glasbeno izobrazbo si je pridobil v mariborskem bogoslovju, kjor je bil v duhovnika posvečen 25. julija lela 1895. Z železno marljivostjo si je rajni izpopolnjeval svojo glasbeno znanje na strokovnih tečajih v Rcgensburgu, v Pragi in na Dunaju. Menda ni bilo pomembnejše glasbene prireditve v velikih mestih bivšo Avstrijo in bivšo Jugoslavije, ki so jo no bi bil rajni udeležil. Vse srvo.je velike glasbene zmožnosti je p. Jože Trafenik začel praktično uveljavljali, ko je po kaplanovanju v raznih župnijah šaleške in rogaške dekanije lela 1910 poslal regens chori pri stolnici v Mariboru. Pod njegovim vodstvom jo cerkveni zbor stolne cerkve zaslovel daleč preko meja ožjo domovine. S svojim ugledom in s svojim finim nastopom jo rajni pritegnil k cerkvenemu zboru vse najpomembnejše mariborsko pevce in glasbenike, s katerimi je pri cerkvenih slovesnostih in pri koncertih izvajal najslavnejša dela cerkveno glasbo. 2c pred prvo svetovno vojno je rajni požrtvovalno sodeloval pri Spotlnješla-jerski ljudski posojilnici, ki ji je postal z rajnim profesorjem Majccnoin najzanesljivejša podpora. Ko jo bl| g. Trafenik imenovan za ravnatelja tega denarnega zavoda ga jo s svojo spretnostjo in požrtvovalnostjo dvignil do enega nni-uglednejših denarnih zavodov Spodnje Štajerske, v katerem jo imel predvsem mali človek močno oporo in popolno zaupanje. O. ravnatelju Jožefu Trafeniku, ki je bil po svoji postavi, po svojem značaju in po svojem dolu velik mož, bomo ohranili vsi, ki smo ga poznali, ljubili iu spoštovali, trajen in topel spomin. Slovesna sv. maša zadušnica zn pokoj njegove dtišo so bo pela v frančiškanski eorkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani, v četrtek, 20. aprila, ob osmih. .■ii Če hočete spoznati lepoto ' štajerske zemlje, temno ^ skrivnost njenih gozdov — f potem si kupite novo knjigo t Slovenčeve knjižnice Tomstli Joie: Pohorske legende Knjiga je bogato ilustrirana in ima zelo lepo in živahno naslovno stran. Vsebina je zelo zanimiva, jezik močno domač in izpiljen. Res lepo darilo! Kjer so v zaklonišču dimniška vratca, jih je treba zamazati z ilovico, da ne pride zaradi zračnega pritiska v zaklonišče dim, saje itd. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: I. Pregelj: »Azazel« (Premiera 13. aprila 1944) Za Pregljev življenjski jubilej jc Narodno gledališče vprizorilo njegovo žalno igro »Azazel«. Drama je značilna izpoved pisateljevega življenjskega nazora in mišljenja, zato je za proslavo gotovo najbolj posrečeno izbrana. Čas, v katerem 'ivimo seveda lem globokim mislim pisa-: elja ni naklonjen Kulturna Ljubljana se e bila to pot preskromno odzvala. Prišla pa je zdrava mladina in toplo pozdravila vojega pisatelja. Tudi zastopniki oblasti so bili navzočni in g. prezident je poslal slavljencu lovorjev vcnec. Pregelj je izrazit pripovednik, čeprav se je izživljal tudi v drugih smereh besedne umetnosti. Napisal je enajst dramskih del, kratkih, a tudi daljših, vsa pa nosijo pečat epske širine. Tudi Azazel ni ušel tej usodi, čeprav je ta njegova igra še najboljša, najbolj enotna, tehnično najbolje zgrajena. Pregelj je kot znanstvenik in raziskovalec videl n. pr. pri Finžgarju vse slabosti njegovih ljudskih iger, epsko raztegnjenost in nedramatičnost, vendar se je tudi sam pogosto mudil ob misli, ki ga je srečala in zanimala, na ško-do dramatske enotnosti in koncentracije. Dramaturg prol. Moder je z a letošnjo uprizoritev srečno izločil vse, kar je vodilo predaleč od glavnega dejanja, tako da je ostala in živela pred nami globoko lepa tragedija. Azazel ni drama kričečih zunanjih dogodkov, ampak drama notranjega boja v človeku, borbe med krvjo in duhom. Tu je zajet tisti večni spor med dobrim in zlim v človeku, ki ga tako čudno upogiba in maje, dviga in plemeniti ali pa poni- žuje in slabi. To je tragedija ženske, ki je pustila vso vlado telesu, da je blodila daleč v ponižanju. Naenkrat pa se je edr-znila ob svojem ničvrednem življenju. Tu je pričetek dejanja, zakaj spoznanje preteklosti in kesanje nad njo še ni za Mir-jam cilj. Ona hrepeni dalje, hoče za Gospodom, ki je takrat hodil po zemlii in je prinese! zmago duhovnosti nad Materijo. Toda ta pot ni lahka in Jiadka. Zmeraj znova jo vabi in kliče duh Azazel nazaj v prejšnje življenje, ona pa se trga iz njegovega objema. Ta duh je poosebljen v Judi. Juda iz Keriota je človek, v katerem gori čutna ljubezen do Mirjame in divja ljubosumnost, ker Mirjam živi in sanja samo o Gospodu. V tem ima nagib in zadnji vzrok, da Gospoda izda. Tako se prepleta v drami usoda dveh ljudi, borba dveh nagnjenj: težnja po Luči, hrepenenje po nebu in želja po užitku ter sklo-njenost k zemlji Usoda dveh ljudi, borba dveh svetov. Vse drugo je milje, verna podoba tistega časa, kar čutimo najbolj pri prizoru človeka v kladi, ki je izredno učinkovit, a najmanj notranje povezan z notranjim dogajanjem pesnitve. Vendar delo ni morda nedramatično. Mnogo jc v njem notranje rasti, močnih notranjih premikov, psiholoških vzrokov, ki vodijo dejanje do viška. Se mnogo bolj ko Mirjam je dramatičen Juda. Sploh je ta postava izredno zanimivo oblikovana, svojsko zajeta, živa in polnokrvna. Mirjam pa nekoliko slavnostna in programa-tična, čudovita pesem duše, ki se ozira za svojim Bogom. Res, to je naš slovenski visokoumelniški pasijon. Ne odrski, ne zunanje elektni, pač pa globok, modem naš pasijon v jeziku, ki jc lep ko biser. Zato se mi zdi zmeraj boli žal, da ni »ogel priti že za Veliko, noč na oder. Predstava Azazela je bila skrbno pripravljena in izredno lepo izpeljana. V zadnjih letih ne poznam primera, da bi se režija tako lepo ujemala 6 scenerijo | in da bi bila barva in živost oblek tako ujeta v sceno. Očevidno se je g. Milan 1 Skrbinšek kot režiser dela lotil s tisto ljubeznijo, ki smo jo pri njem že večkrat opazili do domoče umetnine. Pretehtan je in smiseln vsak prizor, grupacija in razporeditev igralcev presenetljivo točna, ekonomsko in estetsko razporejena, tempo predstave naraven, kvečjemu v prvem dejanju že nekoliko prepočasen. Režiserjevi zamisli so izredno lepo sledili igralci in človek ima vtis, da je bila to ena izmed predstav, tako dovršenih in izvedenih, kakor smo jih kdaj videli na velikih komornih odrih. Drugo, kar je pripomoglo do tako lepega uspeha Azazela je izredno zanimiva, lepa in smiselna scena, ki jo je to pot zamislil g. arh. Vlado Gajšek. Arh. Gajšek je zavrgel dosedanji način insce-nacije — namreč scensko risanje in jc postavil namesto tega čisto arhitekturo, skeletnega, enotnega sistema. Delo rešuje iz primarne osnove, karakterizacije dela v celoti in karakterizacije v odtenkih, posameznih prizorov Prizori so med seboj tesno povezani, kar doseže Gajšek z istimi osnovnimi elementi, ki jih po potrebi razporeja, obrača ali prestavlja, dodaja ali odvzema. Posebno vlogo v tej sceni imajo žive rastline, s katerimi je dosežena čudovita svežost, plastika in barva. Ta scena preseneča po svoji preprostosti, čistosti forme in ubrani barvitosti. Opozorim le na drobec figuralno-kompozicionalne učinkovitosti z ozirom na sceno in kostume: Lia in Asim ob rastlinskem bazenu, berači na stopnišču, trpin v kladi in bebec na stebru, slepec ob morju, speči apostoli, Juda in Mirjam ... Pa teh učinkovitosti je mnogo v vsakem prizoru, skoroda v vsakem premiku. Azazel je v. inscenacijskem oziru fzredno težko vprizorljiva drama, a tu je bila prav Gajškova inscenacija tista, ki je pokazala to pesnitev v vsej lepoti. V tem miljeju so živeli in se gibali ljudje iz Azazela. Do malega vse jc zajela režija v svoj krog in jih vodila med svežim zelenjem ob morju in po toplih sobanah G. Jan je ustvaril močno, v vseh podrobnostih dognano podobo Jude iz Keriota. Čudovit je ta lik v maski, v igri in nastopu. Na svojski način je prikazal ljubezen in ljubosumnje, prošnjo in obup, pohlep in radodarnost. — Tudi Mirjam je težka, problematična ženska, ki zahteva močne ustvarjalne sile. Gospa Ukmar-Boltarjeva ji je dala podobo tragične junakinje in jo je izoblikovala z veliko umetniško silo. Njeno doživetje kesanja in njeno hrepenenje po Gospodu je tako silno in mogočno, da bi jo mogel dati vsak spovednik greniku za vzgled. — Z veliko skrbjo in z globokim doživetjem igra Suzano ga. Kraljevo. — Enotno zasnovan, mefistovsko prikazan in močno dojet je tudi Joel, hasan jeruzalemski. G. VI. Skrbinšek ga je z močno ustvarjalno silo izoblikoval in ga približal duhu Azazelu, ki vabi in vznemirja Judo. — Poleg teh igralcev nastopa še blizu štirideset igralcev, do malega torej ves dramski igralski zbor. Ni mogoče v tem okviru naštevati vseh, treba pa je poudariti, da so rešili v veliki večini svoje vloge zelo dobro. Glasba, ki jo je ustvaril g. Matija Tome, je pod vodstvom g. Svetela posebno v drugem delu pričarala tisto skrivnostno vzdušje, v katerem dejanje živi. In kot že omenjeno, je bilo mnogo skrbi in izrednega smisla ter razumevanja položenega v kostume. Če opazujemo samo kostum Mirjame, ki je v vsakem dejanju drugačen, vidimo, da ga je zamislila ga. Vilfanova s fineso in veliko poglobitvijo v delo. Barvno začenja s svetlimi, vabečimi toni, kakršna je Mirjam v začetku bila, tcT končuje v sivi in črni barvi, v barvi pokore in žalovanja. Tudi skupina beračev in skupina romarjev je zelo preštudirana in učinkuje v celoti kakor umetniško dognana svetopisemska slika. Zdelo se nam je potrebno omeniti tudi te stvari, katerih do zdaj večkrat nismo videli ali pa je bilo bolje, da jih nismo opazili. V Azazelu pa jc storjen velik korak naprej in zdaj nam bo jasno, da sinteza režije, igre, scene, kostumov in še vseh drugih odrskih sredstev da šele predstavo velikih odrov, ln v tem mogočnem zamahu je pripravljen Azazel. J. P. Z. Gjungjenac gostuje v Operi Od mnogoterih likov, ki jih je v teku svojega delovanja na ljubljanskem odru ostvarila ga. Zlata Gjungjenac, sta ostala občinstvu v najlepšem spominu zlasti dva: lik Violete v Verdijevi »Traviati« in lik M. Butterfly v istoimenski Puccinijevi operi; morda tudi lik Mirni v »Boheme«. Kadar koli jo pot popelje v Ljubljano in ji čas dopušča nekajdnevno prekinitev potovanja, gotovo nastopi v eni ali drugi od imenovanih vlog, včasi tudi v več od njih. Tako ima občinstvo ponovno priliko uživati njene najlepše in najbolj dovršene stvaritve. Njeni častilci, ki jo poznajo že iz prejšnjih stalnih nastopov v Ljubljani, pa tudi oni, ki so jo imeli priliko le sporadično slišati ob priliki njenih zadnjih gostovanj, so ji pripravili topel sprejem, ko je zadnjo nedeljo nastopila v »Traviati«. Pa je po svoji igri in po petju to tudi zaslužila; saj smo mogli po zadnjem nastopu ugotoviti celo, da je njeno pevsko podajanje v umetniškem pogledu le še pridobilo; njena igra je pa tudi tako nazorna in življenjsko izdelana, da z njo pritegne poslušalca z magično silo v svoje območje. Umetnici, ki ima napovedanih že nekaj nadaljnjih nastopov, želimo med nami prijetno bivanjcl -M. T, .j Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Abgabe von Sonderzuteilungen und Erhohung der Brotration Aus Anlass des Geburtstagos dea FUh-rcrs dos Grossdeutsohen Relehes Adolt Uit-ler aru 20. April 19« werdon folgendo Sou-dorzutoiluugen gegebeu: a) 300 g Marmelado und 100 g Obslsiifto aut den Abschnitt No. >21 — Ap» dor April-gmnJlebensmittelkarto; 200 g Tomatonpulpo auf den Abschnitt No. >22 — Ap« der Aprilgiundlebonsniittcl-karte und 4 del Brnnntvvein auf deri Abicbnltt No. — Ap« der Aprilgruudlebousuiittelkarto (1 dl Obst - 1 dt Waebholder — und 3 dl \Voinbrand) bei den StauimkHUfleuton. b) Iu MiiohlUden, denen der Mllchver-kauf genomuien wurde, und nuf den Stiin-don nuf dom rogačarpiatz: 200 g Parrnesankiiso auf den Abschnitt Xo. »Iti — Api dor Aprillgruudlcbenmnlttol-karte. Anstalten und luhnbor vou Boliš iiber tu kg Kiiso bekommen dieson in den I.agern doc Ucnosseaacbnft »Mlekotrg« i'rcd škofijo. c) Kinder bis zu einem Jahr bekommen mir iu Laibach in ibrcu Miicbliideu jo la k? Honig. d) Kinder bis zu 3 Jahren je 1 kg Apfet nuf den Abschnitt »A< der Aprilzulugokartc liu. Ma. fiir Kinder bis zu 3 Jaliren bei der Kmetijska družba. Novi trg, und bei deti SUintlen auf dom Pogačarplalz. e) Selnverarbeltor jo 130 g Wilrsto anf rlen Abschnitt »TD — 12< der Aprllzulago-l.arto fiir Sclivverarbelter bei den Mctzgern Ucnieo Franc, Kastello Alojzij und KraSo-veo Franc nuf dotu Pogaearplatz. f) Schwerstarboiter je 230 g luneroicn auf don Abschnitt »NTD — 13. dor April-zulagokarlo fiir Sehwcrarbclter. g) \Verdondo Mtitter jo 230 g Inneroien gegen Abgabe des Stammabsclinittes dor brsonderer Miirzzulngekartc fiir Brot. Inneroien fiir Schwerstarboiter nnd vverdendo Miitter vverden bei oben nngefiihrten Metz-gern abgegebon. Innorelcn unter f—g ver-telit Cernivoo Stanko auf dem Stando auf dem Fogačarplntz. Anf Grund des Abseblusses veitgehen-der Ilandolsvereiiibarungen mit Deutschen lieich ist dem Oborstcn Kommiasnr dio Mogliehkoit gegeben, die zur Zeit geltenden lirotrationen ab 20. April folgeud zu er-liiiben: 1. fiir Jugendlicho von 9 bis 18 Jaliren \on 225 g auf 275 g; 2. Handarbeiter von 323 g auf 375 g; 3. Sehvverarbciter von 423 g auf 475 g; 4. Schwerstnrbcitor von 523 g auf 575 g. Die Erhfihung tritt am Geburtstag, den 20. April 1944 in Kraft und wird dio Ver. teilung fiir dio Zeit vom 20. bis 30. April in riaehstehondor Weiso orfolgcu: a) Jugendlicho von 9 bis 18 Jaliren 550 g Brot oder 454 R Einheitsruehi gegen Ab-gabo des Abschnittes »Do. Mc. III« dor Feberzutagckarto Do. Mc., in don Landgc-melnilen auf dio vom zustiindigon Vorsor-;ruog«amt ousgescbene »Kleino Anwei*ung>. b) Handarbeiter der gnnzcn Provlnz dio glcicbo Brot- oder Mebimengo wl» untor n). gegen Abgabo dos Abscbnittes >R. D. 0« dor Aprilzulagekarle. o) Sclnvera.rbeitor der gauzen Provlnz die glelcbo Brot- odor Mebimengo auf den Abschnitt »T. D. 11« dor Aprilzulagokarto. d) Schvvorstarbeitor dor ganzen l'rovinz dio glcicbo Brot. odor Mebimengo gegen Abgabo des Abschnittes »N. T. 1». 14« dor Aprilz.ulagckartc. Dio glelehen Zulagen bekommen die Bo-zugberoehtigten aus den Gomeindeu Ježica, l'olje, Dobrunjo und Kudnik gegen Abschnitte, dio dio Gemoinden im Elnvorneb-mon bestiinmen, Anvvcisungen liir Sonderzuteilungen Hiindlor nnd Genossonsebnfton in Lal-bneb beheben beim »Prevod«, Novi trg 4/11, Anwoisungen fiir Branntwein, Obstsiiftc, Marmelade und Toiiiatenpulpo in nachstoli. endor Iteihenfolge: Mit der Anfangsbucbstabe Ko—P heute, den 10. d. M. vormittags. Mit der Anfangs-buebstHbo U—2 und Siiumlgo heute, den 11). d. M. iiaehmittags. Abgabe von Innereien Aussur dor selion bekanntifegebenen Sondorzuteiluuir vou bezugRboseliriinktcri Lebensrnltleln kommt aus Anlass des Ge-burtstagos dos Fiihrers des Grossdeutsehen Roiches Adolf Hitler aui 20. April 1944 an uuten angefiihrto Bezugsbereclitigto noch eine Sondorzutoilnng von Innerolon zur Abgabo. Vonvaltungen vou unten angefiibrten Anstnlten bebeben Anweisungen fiir Inneroien am Mittvvoch. den 19. April I. J. zwl-echen 9 und 11 Uhr beim »Prevod«, Gosposka 1211, Zirnmer No. 7, und zwar: AUgemeines Krankcnliaus, Frauonkran-kenbaus, Krankenhaus des Sloweniselien Hoten Kreuze«, Krebshcillnstitut, Slnjmer-bolm, Asyl des bi. Josepb, Asyl Josepbi-nuni, Stadtasyl (.Tapljova), Sozlale* Hitfs-werk (alto Ziickerfabrik), Volkskiicho, Ar-beiterheim, Kiicbo der Arboitorkammer, Eisenbnhnormense — fiir Fliicbtlingo; ,Iu-gendasylo Vič, Trnovo (A. .Torina) und Zelena jama i samtllcbe Sehuikiichen, die schon besomloro Anvreisungen von Prevod be/.ieben; \Verkskiie,he dor Papierfabrik Vevče, der. Stadleisenhabnen, der Fabrik Saturnus, dor Tabakfabrik, dor Fabrik »Ko-linska« und dor Rprufsfenervvehr; Verband von Gaststiidten Belriebon fiir Gaststadten der Stadt Laibach. Siimtlicbo Angefiihrten vrerden ersucht die Anwoisungen nur In der angegebonen Zeit nbr.uhoten, da spRter wegen anderer Arbeiten dio Anwei«ungen fiir Innoroien Huszufolgen unmogiieh »ein wlrd. Anbel er-suebon vvir, das« nllo, die dleso Notiz, po-lesen babon, dio betroffenon aufmorksam machen, fall« dieso dio Notiz iibersehen sollten. Die Befotlm8cbtigt6n sotten elno auf 'It Bogen geschricbene Erklfirung un-tersehrlebon von Vorwalter, iiber dio An-■/.ahl der Kranken bzw. vorkostigten, dio sich nm 19. d. M. im Stande boflndon, mit-bringon. Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev posebnih dodatkov in zvišanje obroka kruha znej« na bo zatadl drugega dala mogoče Izdajali nakazil za drobovino. Obenem prosimo, da oni, ki bodo pretitad la oglas, opozorijo prizadeto, če bi morda oglas prezrli. Poobla-Ičenci naj prlnoso s seboj na osminki pole Izj avo, podpisano od upravitelja o Jlovilu bolnikov ali oskrbovancev, ki so na hrani na dan 19. t. m. Dramsko gledališče Sreda, 1», aprila, ob 18: »Azazel«. Red Sreda. Octrtek, 2K. aprila, ob 18: »Razbiti vrč«. Rod Četrtek. »Azazel«, Gibalo za psIboloSko dejanje to dramo jo nevidni duh nečistosti, Azazel, ki lebdi nad dogajanjem. Igra prikazuje uspešni boj Marije Magdalene in njeno •/.liingo nad njim ter brezuspešno borbo Judo Iz Kerlota, ki mu podleže. V glavnih vlogah Jan, Ukinnr-Boltarjova iu VI. Skrbinšek. Operno gledališče Sreda, 1J, aprila, ob 18: »Carnicn«. Izven. — Gostovanje Milo Kogejevo iu Ivana Francla. Ceno od 40 lir navzdol. Četrtek, 20. aprila, ob 18: »Madame Ilutter-fly«. Izven. Gostovnnjo snpranistko Zlate G.jungjenčeve. Ceno oil 40 lir navzdol. Opoznrjamo na gostovanje Mile Kogcjeve ln Ivana Francla v Hlzertovl operi »Car-incn«. Člana zagrebško Opero in bivša člana našega gledališču bosla nastopila po daljšem odmoru v Opori, v kateri sta imela svojefivsno žo volik uspeli. Njuno delo ua zagrebškem odru jo dalo obema priložnost, da izpolnita žo obsožni repertoar a šo nadaljnjimi partijami, v katerih sla Inhko oblikovala svojo pevsko in igralske zmožnosti. Njun nastop bo dobrodošla sprememba v tekočem repertoarju. Zlata Gjmigjenčeva, članica zagrebškega Narodnega gledališča, bo gostovala v četrtek v naslovu! partiji Pucclnljove opero »Madame Buttorfly«, ki spada med njeno posebno popularno partijo. Opozarjamo na nastop to aplošuo cenjeno in priljubljono umetnico. Oddajnlška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 1>. april: 7 Toročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nnto koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovonščint — 12.45 Koncert malega orkestra vodi Dermelj — 14 Toročila v nemščini — 14.10 Vsakemu neknj — 17 Poročilu v nemSčini in slovenščini — 17.15 Otroško uro vodi Slavica Ven-cajz — 17.45 Vosela medigra — 19 Slovensko posmi pojo torcot sester Dobršek — 19-30 Poročita v slovenščini, napovod sporeda — 19.45 Razgled — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Klasični ptosi — 21 Vcčor pri Pavln Lincke. ju — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Rahlo napev doni — 23 Koračnice, nato prenos iz Oporo v Ljubljani: Proslava ob priliki rojstnega dno Adolfa Hitlerja. MALI OGLASI Ob priliki rojstnega dneva vodjo veli-koneuiške države Adolfn Hitlerja na dan 20. nprila 19(4 bodo prejeli potrošniki naslednje posebne dodatko raclonlranlb oz. kontlngcn-tiraniti živil: 1. Potrošniki, stanujoči v mestu Ljubljani. ki eo v posesti osnovne živilsko na. kaznlco za mesec april, bodo prejeli na dan 20. aprila 1944: a) Pri svojem stalnem trgovcu: 381 gr marmelado in 1« gr sadnega sirupa na odrezek »21—Ap«; 211 gr pnradižnlkove mezge na odrezek »22—Ap«; 4 de] žganja (in sicer 1 del domačega sadnega ali pa vinskega žganja, 1 dol bri-lijevca in 2 del konjaka) na odrezek »23—Ap«; b) v mlekarnah, katerim je bila nedavno mlvzeta prodaja mleka ter na mlekarskih stojnicah na Pogačarjevein trgu 208 gr trdega sira (parmezana) na odrezek »II—Ap«. Zavodi, ki Imajo večje štovilo osnovnih živilskih nakaznic ter lastniki posebnih nakazil (bolnišnice, begunske kuhinje), ki so upravičeni na prejem količino sira večje krd 10 kg, bodo kupili ta sir v skladišču zadruge »Mlekotrg«, Pred škofijo. 2. Otroci tlo 1 leta starosti bodo prejeli samo v Ljubljani v svoji mlekarni po 30» gr medu na svojo mlečno nakaznico. 3. Otroci do 3 tet starosti bodo prejeli po 1 kg jabolk na odrezek »A« dodatno živilske nakaznico Do. Ma. za mesec april pri Kmetijski družbi, Novi trg, in nn stoj. nlcah na trgu. 4. Delavci pri težkih delili, lri so v posesti dodatne živilske nakaznice »T. D.« za mesec april, izdano od nieslue.ga preskrbo-valnoga urada v Ljubljani, bodo prejeli 131 gr klobas na odrezek »T. D.—12«. 5. Delavci pri najtežjih delih, ki so v posesti dodatne živilsko naakznice »N. T. D.i za mesec april, izdane od mestnega preskr-bovalnega urada v Ljubljani, bodo prejeli po 230 gr drobovine (jetra, srce, pljuča, jezik. vampi itd.) na odrezek »N. T, D.—13«. H. Noseče žene, ki so v posesti glavo posebno dodatne živilske nakaznico za kruh zn mesec marec, izdane jim od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, bodo prejele po 23» gr drobovine (jelra, srce, pljuča, jezik, vampi itd.) proti izročitvi glave omenjene nakaznice. Klobase pod 4. bodo prodajali na dan 20 aprila 1944 mesarji Remec Franc, Kaste. , , .... ... _________ • ... t- , t, . „ „i 1 š ajmerjev dom. Zavetišče sv. Jožeta, Zavetišče Alojzij, Ivrasovee Franc in Rotar Pavel, ' . 1 .. . .... ,, ,. ,, , .1,. f-v iv.r/.i.i, ....... , Mudrtrt r.ivahlfa Mjinli fll/fl ulica). drobovino pod 5. in 6. pa mesar Cernivec zvišati veljavno obrofe kruha za 5» gramov dnevno in aicer; 1. Mladini od t, do 18. leta od aedanjih 225 na 275 gr dnevno. 2. Ročnim delavcem od aodanjih 325 na 375 gr dnovno. 3. Delavcem pr! težkih delih od sedanjih 425 na 475 gr dnevno. 4. Delavcem pri najtežjih delih od ae. danjih 525 na 575 gr dnevno. To zvišanje stopi v veljavo dno 20. aprila 1944, na rojstni dan vodjo Reicha Adolfa Hitlerja. Upravičenci v Ljubljanski pokrajini bodo prejeli enkratno razliko kruha za čas od 20. do 30. aprila v iznosu 55» gr kruha ail 451 gr enotno moke na sledeči način: a) Mladina od I. do 18. leta v mesta Ljubljani na odrezek »Do. Mc. III« dodatne živilsko nakaznice »Do. Me.« za mosee februar; mladina v ostalih občinah pokrajino pa na »malo nakazilo«, ki ga bo izdal do-tični občinski preskrbovalni urad. b) Ročni delavci cele pokrajine na odrezek »B. D. I« dodatne živilske nakaznice >R. D.< za mesec april. c) Delavci pr! teiklh delih v eell pokra, jlnl na odrezek >T. D. 11« dodatne živilske nakaznice »T. D.« za meseo april. d) Det a vet pri najtežjih delih v celi pokrajini na odrezek »N. T, D. 14« dodatne živilsko nakaznice »N. T. D.« za mesoc april. Nakazila za posebne dodatke Trgovci in zadruge v Ljubljani naj dvig nejo pri »Prevodu«, Novi trg 4/II, nakazila z.» žganje, sadni »ok, marmelado In paradižnikovo mezgo po naslednjem redu: Z začetnicami Ke—P danes, 10. t. m. dopoldne in z začetnicami R—2 ter zamudniki danes, 19. t. m. popoldne. Delitev drobovine Razen le oglasene izredne delitve racioni-ranih živil bodo prejeli na dan 20. aprila 1944 povodom rojstnega dneva vodje velikonemške države Adolfa Hitlerja spodaj našteti upravi čenči 5e posebno nakazilo drobovine. Prehranjevalni zavod zalo poziva uprave vseh spodaj naštetih ustanov, naj dvignejo dne 19 aprila (sreda) med 8. In 10. uro dopoldne nakazila za dvig drobovine v »Prevodu«, Gosposka ulica 12-1. soba št. 7 In sicer: Sploina bolnica, ženska bolnica, Rolnica Slov. rdečega križa. Zavod za novotvorbe SUnko na stojnicah na PogaCnrjevem trgu. Enako dodatke bodo prejeli tudi potrošniki. stanujoči v občinah Ježica, Polje, Do-hrunje In Rudnik pri svojih trgovcih v ilo-tlčni občini na odrezke ustreznih živilskih nakaznic, ki jih bodo določili preskrbovalni uradi teh občin v medsebojnem sporazumu enako za vso občine. Po sklenitvi daleko^elnih trgovskih pogodb t nemško državo .le napelo dem Ober- Me Koinniissarju za Jadransko primorje Umrla nam je naSa ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta ln tašča, gospa Terezija Guzelj roj. Klemenčič soproga poštnega uradnika v pok. Pogreb bo v četrtek, 20. aprila, ob 4 popoldne z 2a1. iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, Trebnje, Vel. Loka, dne 18. aprila 1944. Žalujoči: LUKA, soprog. Ing. DARKO, dr. LADI, sinova in ostalo sorodstvo Za vedno nas je zapustila naša ljuba teta ln svakinja, gospodična MARIJA NOVAK ZASEBNICA Pogreb drage pokojniee bo v sredo, dne 19. aprila 1944 ob 3 pop. z 2al, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. aprila 1944. ŽALUJOČI OSTALI DEKLE kot pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Plača dobra. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3203, KROJAŠKO pomočnico sprejmem v stalno službo. — Atelje Plntarlč, Wol-tova 12._ UČENKO za pletenine sprejme Nolda Ana, Poljedelska 13, Zelena jama. SLUŽKINJO pridno in pošteno iščem v dobro hišo. Kresnik, Cesta na Rožnik 16. SLUŽBO DOBI tekač (slugo), lahko tudi dijak. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3276. SLUŽBO DOBI gradbeni tehnik po možnosti s prakso ali začetnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3275. ZGUBIL SEM v ponedeljek v stolnici rjavo aktovko. Najditelja prosim, da jo odda proti dobri nagradi v upravi »Slovenca«. ZGUBIL SE JE letalski model z bencinskim motorčkom. Ima rdeč trup in bela krila. Najditelj se naproša, da ga odda proti visoki nagradi na naslov: Cener Dušan, Kersnikova 7-1., Ljubljana. ZGUBILA SEM damsko sivo Jelenovo rokavico v ponedeljek opoldne od Foto - IIolynskl do Tivolija. Prosim najditelja naj Jo odda proti nagradi v upr. »Slovenca«. ZGUBIL SEM usnjeno drap desno rokavico od Sv. Križa do nebotičnika. Najditelja prosim, naj Jo odda proti nagradi na naslov: Smolnikar, Obirska št. 24._ CVETAČO, 6PINACO dobiic na stari mesarski stojnici ob Mohro- vi hiši. Vodnikov trg. ŠIVALNE In pisalne stroje, otroške vozičke, preproge, pohištvo, žim-niee in vseh vrst druge uporabne predmete, stalno kupuje in plača dobro Trgovina ogled. Mestni trg 3. PEGE IN IJSAJ Tira zanesljivo od_ mroni >ALBA« kremn I1ROGER1JA KANC, Židovska ulic« 1. KHOMPIR-TOPINAMBUR krma za prašiče, zajce in kokoši po 5 L. Sever & Komp. Ljubljana. ~ KARKIJOLA in ipiuača sc dobi pri Gospodarski zvezi oa Ulcivvcisovi cesla 29. KUPUJEMO prazue cememue tn dičae papirno!« vrečo (>£'1 RUN AKT A. ryr»6->a e. STAR PAPIR in papirne odpadke vsake vrste, velike in majhne količine, ku pujciuo po najvišji reni! Prevuz oskrbimo sami! Združene papirnice. pisarna: Dunajska lli-ll (tel. 20-94), skladišče pri Kuverti, Ciril-Metodova ulica št. 67, nusproti staro mitnice. (k SREDSTVA za razkuževanje drevja, doma iu hlevov pri »Clicuinleclina« dr. z o. z.. Ljubljana, Meslni trg 10. (I KUHINJ. OPRAVO kompletno, lepo. moderno, malo rabljeno kupim. Naslov v upro-vi »Slov.« pod 3156. _(k RADIO boljši, po možnosti nemške znamke, malo rabljen, kupim. No. slov v upravi »Slov.« pod Si. 31 V. (i pozoni Knpnjem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. . Grebene Alojzij. Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana. k MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda kalijev karbonat 0. 00 000. 0000 Plaslikol Sintezpomice Karboli nej . katran. Olje za jermena «talno oa ra lojri: PETRONAFTA Ljnbl]nna Ciril Meto-dovs 35 a, prej Tyr-Seva. |l RJUHE dobro ohranjene kupim. Plačam po kvaliteti od 200 ao 300 lir za komad. Trgovina Ogled, Mestni trg 3._ KUHINJSKO opravo, popolnoma novo, prodam lz druge roke po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 3273. KNJIŽNA ZBIRKA »SVET« V vsako hišo »Slovenca«! Zahvala Vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami ob smrti našega dragega Alojzija Pestotnika polic, višjega stražmojstra izrekamo iskreno zahvalo. — Posebno sc zahvaljujemo častiti duhovščini, vsem zastopnikom oblasti, policijskemu zboru za častno spremstvo in pevcem policijskega zbora za žalno petje, vsem darovalcem krasnin vencev in šopkov ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 18. aprila 1944. Žalujoči Pestotnikovi kino »sloga« vu Prav zanimiva in zabavna zgodbica zakonskega problema lz današnjih dni v krasnem TOBlS-filmu JVa rokah te botn nosil ali Koliko veljajo obljubo moških svojim nevestam pred poroko .. .7 Nazorni pouk za žensko — pa tudi za moško mladino! V glavnih vlogah: Helt Flnkenzeller, Hans Nlelsen, VVolfgang Lukschy Režija: Kurt Hoffmann Predstav« ob delavnikih ob U, 17 In 1» llL KINO »union« Ljubosumen ženin povzroča svoji zvesti nevesti neštevilne nevšečnosti v veliko veselje svojega prav tako ljubosumnega okolja »Ljubosumnost« V glavnih vlogah: Carola II6hn, Hans Nielsen, Werner Fuetterer itd. Predstave ob delavnikih ob U in IMS TEL KINO »matica«™ Lepa In slavna Hana Vitova ter simpatični Einst v. Klipstcin v veliki ljubezenski drami »Nenavadni dvoboj« Film čustev in lepote. Ciganska plasba. pleil Predstave ob delavnikih ob 1< In ob 19 ZAHVALA. Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi naše ljubljene in plemenite gospe Slavik Rezike obsull njeno krsto s cvetjem In jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, v prvi vrsti prijatelji In znanci iz Brežic, Bizcljskega in Maribora, najiskrenejši Bog plačaj I Posebno zahvalo izražamo g. primariju Merčunu za zdravniško pomoč, čč. sestram v Leonlšču za skrbno nego, čč. duhovščini, posebej g. župniku Ignacu Brvarju za v srce segajoč poslovilni govor. Sv. maša zadušnica za bla-gopokojno bo 21. aprila ob 7 v frančiškanski cerkvi. Užaloščeni soprog dr. SLAVIK in sorodstvo Umrl nam Je naš ljubljeni soprog, brat in svak, gospod Franc Deschman nadzornik bolnikov ZZSZ Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 19. aprila 1044 ob 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu. LJubljana, Radovljica, Kamnik, Graz, dne 18. aprila 1944. Globoko žalujoči: MARIJA, soproga ln ostalo sorodstvo Dotrpela Je danes ponoči ob 2 naša predobra soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa Ana Tschurwald roj. Rus soproga posestnika Pogreb drage pokojniee bo v četrtek, dne 20. aprila 1944, ob 5 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu LJubljana, Šmartno pri Litiji, dne 18. aprila 1944. Žalujoče rodbine: TSCIIURWALD, KUS, MISSON, ILOVAR Josefinum, Mestno zavetišče (japljeva ulica), Pokrajinski podporni odbor (Stara cukrarna), Ljudska kuhinja, Delavski dom. Kuhinja Delavske 2bornice, železničarska menza — za begunce, Mladinska zavetiSča: Vič, Trnovo (A. Jerine) In Zelena jama; vse »Šolske kuhinje«, ki že prejemalo posebna nakazila pri »Prevodu^; obratne kuhinje: papirnica Vevče, državnih železnic, tovarne Saturnus. tobačna tovarna, kolinska tovarna ln poklicnih gasilcev; Združenje gostinskih obratov za gostilniške obrate v mostu Ljubljani. »Prevod« prosi vse noltete naj pridejo po nakazilo vsekakor v določenem času, ker po- J. B. P 0 L A K 5 Izvirna Druid Lugetumund je imel svoj dom v loki dedendolski. Druidi so bili keltski duhovn'ki, preroki. čarovniki in zdravniki; im.:!: pa sj Kelti tudi druidinje, ki so zavzemale iste položaje kot njih tovariši moškega Fpcla, a so bile, kar se tiče čarovnij, prerokovanj in zdravljenja tu in tam v še večjem čislu nego druidi. Ko jc odhitel sel, da obvesti o nesreči, ki je zadela kneza Tolistobara, druida Lugetumunda, so začeli lovci prirejati nosilnico. 5. Odsekali so dve močni bukovi veji, ju oklestili in prisekali na primerno dolžino; na obeh koncih teh dveh vej so pritrdili 9 trtami po en močan oklešček, in okvir za nosilnico jc bil narejen; ta okvir so prepletli križem in kražem s srebrotom; na to mrežo iz srebrota so naložili nekoliko bukovih in smrekovih vej in jih nastlali z mahom in listjem; in nosilnica je bila gotova. Na nosilnico so položili lovci kneea kar le moči rahlo, a knez sc je iz ome- povest i* časov Keltov v naših krajih dlevice le prebudil; trpel je hude bolečine, a niti zaječal ni. »Kam?« zašepeče knez, ko so ga naložili. »K druidu Lugetumundu,« mu pojasni sin Galimar. »Čemu?« zašepeče knez iznova in zamahne z desnico kot da hoče reči: »Saj ni nič! — Saj ni trebal« — Vsi navzočni pa 60 vedeli, da je to neobhodno potrebno; in kneževič Galimar da znamenje z desnico za odhod. In kneza so odnesli po kozjih stezah v loko dedendolsko ... Ker je druida Lugetumunda obvestil o nesreči sel že prej, je imel le-ta, ko so prinesli kneza do žrtvenika, v katerega je bila vzidana plošča z reliefom sonca, na žrtveniku že grmadico iz suhega fra-tovja pripravljeno. Kneza so postavili pred žrtvenik tako, da je bil obrnjen z obrazom proti reliefu. Šlo je Ze na noč... Drevje okoli dolinice je zaštttnelo; in to šumenje se je družilo z žuborenjem bližnjega potoka, ki je bil zaradi prejš- njih deževnih dni močno narastel. Sonce je že davno zašlo; tam nad hribovjem za sedanjo Višnjo goro pa ie zaplaval ščip, ki je bil zaradi svoje rdečerumene barve podoben velikanski pomaranči. Vsi so molčali... Druid Lugetumund pa je začel moliti— Nekaj svečanega je bilo v tej molitvi; zakaj svečanost je povzdigovala druidova starost, njegova dolga siva brada, njegovi dolgi sivi lasje, ki so sc mu vsipali valovito po ramah, in dolga kot sneg bela, platnena, lepo nabrana halja, ki je bila prepasana z belim usnjenim pasom, spetim z dragoceno zaponko. Halja je bila spodaj obrobljena s tenkimi pisanimi prameni in je pod prameni prehajala v dolge rese; na podoben n.-čin je bila druidova halja okrašena tudi ob koncu dolgih in širokih rokavov ir okoli vratu. Vsa okolica jc bila odeta v mistično tajnost, ki jo je povečaval večerni veter, ki se je poigraval z vrhovi dreves, da so šelesteli v tiho noč po gozdovih, od lune le deloma razsvetljenih Zdajci zažge Arnid na žrtveniku grmadico iz fratovja — Modrikasti dim se je dvignil naravnost proti nebu: a zdajci je zavel močan veter in ga potlačil k tlom... Toda plamen je zaplapolal naenkrat tako živahno, da sc je dvignil ž njim še dim iznova naravnost proti nebu... V tem pa se jc pripetilo nekaj čudnega — Fiir »Ljudska tiskarna* — Za Ljudsko tiskarno; Joie Kramarii Herausgeber, U"1-jatalj: Int Joie Sodja — Schriitlelter, medni k: Janko dalner.