1
QJ^ojh
//AND
s~yu6&ce
	r	
	em	fg
		nn
		lasi

NO. 7i
/M6RICAN IN SPIRIT #OR€)GN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolie, Florida, PhoenU, Mly, Pueblo, BockSprlnge
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 11, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
r
Zasedanje 19. konvencije ADZ bo danes zaključeno
CLEVELAND, O. — Devetnajsta redna konvencija Ameriške Dobrodelne Zveze je v ponedeljek in torek vztrajno in uspešno delala ves dan, včeraj pa je zasedala samo dopoldne, ^er je bilo popoldne določeno za spominsko fotografiranje.
Vse delo je bilo v glavnem do včeraj opoldne opravlje-uo, ostale so le še volitve glavnega odbora, ki so določene za danes.
Konvencija je določila tudi, da bo prihodnja konvencija maja 1982 v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. v Newburghu.
Sinoči je bil v SDD na Waterloo Road, kjer 19. redna konvencija ADZ zaseda, slavnostni banket z odlično večerjo
iepim sporedom. Poleg glavnega predsednika ADZ Johna Sušnika so govorili in pozdravili konvencijo med drugimi Šuštaršič, župan mesta Euclida, G. Voinovich, okrajni komišener, ter mestni odbornik David Trenton.
Konvencija bo svoje delo danes zaključila.
Bfilanija ponuja “R Kitajski orožje
^	——	v	v^cuciax uuiiiisiiiui jt:
^ ellka Britanija je priprav- umrl pretekli torek 78 let stari jw	ul lcijvu uuuxl
Ijena in celo išče možnost, Louis Hrvatin, rojen v Ilirski skupno 60 teh najboljših jet lov-
Novi grobovi
Louis Hrvatin
V Euclid General bolnišnici je
Kompromis o letalih za Srednji vzhod blizu
Vse kaže, da bo Kongres pristal na dobavo ameriških vojnih letal Savdski Arabiji, Egiptu in Izraelu,
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša vztraja na celotnem “paketu” prodaje modernih vojnih letal Sadvski Arabiji, Izraelu in Egiptu, pri tem pa je ponudila Izraelu naknadno d o ba v o 20 F-15 letal, da bi pomirila njegove zagovornike, ki se bojijo dobave te vrste lovskih letal Savdski Arabiji.
Državni tajnik Cyrus R. Vance je v zunanjepolitičnem odboru Senata dejal, da je vlada ZDA pripravljena Izraelu v letih 1983 in 1984 dobaviti dodatnih 20 letal F-15, ki bi jih Izrael rad dobil in je za nje že preje prosil. Izrael bi tako dobil
ALDO MORO UMORJEN, SVET ZAPREPASCEN!
V torek so našli
' zapuščenem, ukradenem avtomobilu Sv. oče Pavel VI., osebni pri sredi Kima v ulici, nedaleč od glavnega stana Kr- jatelj umorjenega, ki je ponov-scansko-demoki atske in glavnega stana Komuni- no pozval ugrabitelje, naj ga iz' s icne stranke truplo bivšega predsednika italijan- puste, se je ob sporočilu o nje-ske vlade in predsednika Kršcansko-demokratske govern umoru umaknil v svojo sti anke Alda Mora, ki so ga 16. marca letos ugrabili privatno kapelo k molitvi zanj tcroiisti Rdečih brigad. \es kulturni svet je nad L’Oservatore Romano, uradno
tem umorom zaprepaščen.
ji
v Moskvi v Washingto-
bi dobavljala LR Kitajski moderno orožje in opremo.
London, Vel. Brit. — Veli-
a Britanija se prizadeva, da bi °bila naročila LR Kitajske za . ione dolarjev orožja in dru-vojaških, pa tudi civilnih po-rebščin, četudi se zaveda, da . ° to nakopalo jezo
ln nejevoljo tudi hu.
Britanci so že dobili nekaj !'aročiI Pekinga in se prizadeva-1° 2a nova. Tako so prodali Pe-ingu Spey-aero motorje, ki o-^Ogočajo Kitajski v okviru li-Cence izdelavo Rolls-Royce pro-uktov. Prav tako so prodali Ki-^ajski Trident jet potniška le-ai kar je služilo za poživitev . banske letalske industrije, ki 36 v zastoju.
..^London jo povabil kitajsko vo-a«ko zastopstvo, da si ogleda v oliki Britaniji orožje in opre-°> ki bi jo rado. O morebitnih kupih in dobavah modernega ^kanskega orožja za LR Kitaj-0 Se je razgovarjal zadnjič na °jem obisku v Pekingu vrhov-^ vojaški poveljnik britanskih ° °rcženih sil maršal Neil Ca-eron. Velika Britanija baje ričakuje kitajski nakup stotin krrier jet lovcev, ki se dvig-ejo navpično s tal. Rabila naj Bn za varovanje svojih čet ob l1 s Sovjetsko zvezo.
Bistrici v Sloveniji, mož Mary,!skih letal, torej enako število roj. Germek, oče Raymonda, 2- kot Savdska Arabija, krat stari oče, brat pokojnih [ Istočasno je Vance zagotovil Antona, Johna, Michaela, Kata- podpornike Izraela, da bo Savd-rine Stembergar, Therese Božic ska Arabija ta letala rabila sain Helen Bezek, upokojeni pred- mo za obrambo proti Iraku in delavec pri Atlas Car Co. Po- Južnemu Jemenu, svojima so-kojni je bil član ABZ št. 173 in vražnima levičarskima, s Sov-SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Grdi- jetsko zvezo povezanima sose-novega pogrebnega zavoda na doma, ter za nadziranje razvoja Lake Shore Blvd. v soboto, 13. v Afriškem Rogu. Savdija teh maja, ob 3.15, v cerkev Marije letal ne bo imela na letališčih v Vnebovzete ob 9., nato na poko- bližini Izraela in ta ne bodo niti
pališče Vernih duš.
Nova določila za izdajo Social Security izkaznic
WASHINGTON, D.C. — U-prava Social Security je objavila, da morajo od prihodnjega ponedeljka, 15. maja 1978, osebe izpod 18 let, ki želijo dobiti Social Security izkaznico, predložiti krstni ali rojstni list.
Odrasli, ki so Social Security izkaznico izgubili, bodo morali poslej iti osebno iskat na naj-bližji urad nadomestilo.
Novi predpisi naj bi omejili razne goljufije in zlorabe, ki so postale v zadnjih letih kar številne.
urejena za taka letala/
Sen. Jacob K. Javits, republikanec iz New Yorka, ki je med vodniki zagovornikov Izraela, je dejal: “Smo na poti k sporazu-l1-^ odklonila, prav tako je na-mu o predlogu predsednika Car-
RIM, It. — Nasilneži Rdečih brigad so 16. marca ugrabili sredi Rima ponovnega bivšega predsednika italijanske vlade in tedanjega predsednika stranke krščanskih demokratov potem, ko so ustrelili njegovih pet o-sebnih stražarjev. Postavili so ga pred svoje “ljudsko sodišče”, ki ga je obsodilo na smrt zaradi njegovega “dela v vladajočem razredu”. Alda Mora so zaradi njegovega ugleda in pomembnega mesta, ki ga je zavzemal v vodstvu Italije, označevali rdeči teroristi za “botra” vlada- 1 jočega sistema. Z njegovo ugrabitvijo so upali izsiliti izpustitev iz zaporov za svoje zaprte tovariše.
Teroristi niso dosegli cilja
Aldo Moro je v osebnih pismih svojim sodelavcem v stranki in v vladi to pozival, naj opusti odpor proti pogajanju s te roristi ter ga reši iz njihovih rok s tem, da izpolni njihove zahteve. Vlada Andreottija je ob polnem soglasju in podpori ostalih strank zahteve ugrabite-
Voznikov avtomobila . s truplom “ni nihče videl”
V torek popoldne ob enih so odkrili v zapuščenem avtomobilu sredi mesta Rima truplo u-grabljenega politika in državnika, 54 dni potem, ko so ga rdeči teroristi ugrabili. Aldo Moro, 61 let stari petkratni bivši predsednik vlade in petkratni bivši zunanji minister Italije, predsednik stranke krščanskih demokratov, je bil 11-krat ustreljen v levo stran. Ustreljen naj bi bil najmanj 10 ur pred časom najdbe njegovega trupla.
Avtomobil s truplom je bil zapuščen na cesti sredi Rima, v bližini glavnih stanov obeh naj-večjih strank, v predelu, ki je poln policije in vojaštva, pa vendar ni nihče prijel onih, ki so avto pripeljali. To je vsekakor čudno. Nekateri sodijo, da so tisti, ki so videli, avto pripeljati in oditi, njegovega voznika namerno spregledali v stra-
glasilo Vatikana, je prineslo polno poročilo o smrti Mora s pozi vom sv. očeta “k treznosti čutu človečnosti”.
“Podlo, strahopetno dejanje!
Predsednik ZDA Carter je u mor Alda Mora odločno obsodil kot “podlo” in strahopetno dejanje” nasilnežev v sporočilu sožalja in sočutja vdovi in druži ni pokojnega.
“Moje sožalje in sožalje vseh Amerikancev Aldu Moru in njegovi užaloščeni družini ter narodu. Njegov umor je dejanje podlosti in strahopetstva. Njegova smrt ni pospešila ničesar drugega kot nesmiselno anarhijo,” pravi Carter v svojem sporočilu sožalja.
Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim, ki je ponovno skušal rešiti Mora, je dejal ob sprejemu novice o njegovem umoru : “Smrt je končala prezgodaj življenje odličnega služabnika javnosti, ki je posvetil svoje delo svoji deželi in ki je odlično prispeval k stvari mednarodnega
terjaj
Berkowitz priznal
New YORK, N.Y. — David • Berkowitz. “Samov sin”, je ^znal umore mladih deklet in ^Jhovih spremljevalcev pred , sodiščem kljub nasvetu ^ jetnika, naj odgovori na ob-i?0zbo’ da- “ni kriv”. Sodišče bo reklo sodbo 22. maja, obsojeni i /re Liti kaznovan z največ 25
l6,‘ napora.
Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”!
Nova razprava proti Juanu Coroni
SAN FRANCISCO, Calif. — Kalifornijsko sodišče je razveljavilo obsodbo Juana Corone in odredilo novo sodno razpravo, ker da zagovornik obtoženca ni zadovoljivo branil.
Juan Corona je bil obtožen in obsojen umora 25 farmarskih delavcev, katerih trupla so našli v plitvih grobovih ob Feather reki pri Yuba City leta 1971.
čelno odklonila tudi' vsake razgovore z njimi. Dopustila je posredovanje katoliške dobrodelne ustanove Caritas, ki pa so ga u-grabitelji odklonili in vztrajali v zahtevi po odprtih in javnih pogajanjih z vlado, s katero so. kot izjavljajo, “v vojni”.
Pretekli teden so objavili, da Ustave so bile znižane “končujeja bitko, ki so jo začeli droga po vsej Italiji.
hu za svoje lastno in življe- miru in ra2Umevanja.
Predsednik kanadske vlade Trudeau je v sporočilu predsed-
nje svojih najbližjih...
Italija in svet
zaprepascena
Umor Alda Mora je zaprepa-stil vso Italijo, prenekaterim so prišle solze v oči ob tej vesti, s solzami v očeh so vest objavili Tr ■ ,	„
napovedovalci na televiziji in !JLJe b) a zaprepascena m uza-
na radiu. Tisoči so odšli molit za	nad nasllno smrtW A-
dežela Mora’ pravi njeno sporočilo
nikui italijanske vlade Andreottiju izrazil “sožalje vseh Kanadčanov nad nesmiselnostjo tega terorističnega dejanja”.
Britanska kraljica Elizabeta
pokojnika v cerkve, vsa se je zavila v žalost in molk. Za-
i pol
16. marca z izvedbo obsodbe, izrečene nad Aldom Morom”. Ko ni bilo od preteklega petka pre-
Politični vodniki so izrekali sočutje in podporo osrednjemu uradu stranke krščanskih demo-
ko nedelje nobenega glasu od te- jkratov in posebej tudi vdovi in roristov, je zaživelo upanje, da družini pokojnika. Listi so pri-j e Aldo Moro morda le še živ, da nesli novico z velikimi naslovi teroristi svoje namere le niso in fotografijami na prvih stra-izvedli.	neh v posebnih izdajah.
PRIPRAVLJENOST NA ŽRTVE, KO LJUDI MUČITA NEZAUPANJE IN NEGOTOVOST
Preiskava še dolga
v WASHINGTON, D.C. — Pra-vJodno tajništvo bo nadalje-•g ° Zasliševanja o poslovanju r,er^a Lanceja, nekdanjega pro-j1.^LLnskega direktorja predsed-jj. a čarterja, izročilo novi veli-b Lor°ti v Atlanti, Ga., ker bo skoraj potekla poslovna . a> imajo pa še celo vrsto prič 2 , ^rachva. Zasliševanja teh bo tevalo še cele mesece.
*remenski prerok
^^žno sončno z naj višjo mPeraturo okoli 77 F (25 C). 1
WASHINGTON, D.C. — A-merika je znana po svetu kot dežela materializma, kjer je denar, kjer je premoženje, kjer je bogastvo prvi in vrhovni cilj, kateremu naj bi bilo vse podrejeno. Da je taka sodba o naši deželi in njenih ljudeh napačna, to vemo vsi, ki v njej živimo, ki jo boljše poznamo, ker smo končno njen del.
Četudi je med ljudmi v naši deželi na splošno veliko sočutja do soljudi, veliko pripravljenosti pomagati trpečim in šibkim, je vendar res, da vse hiti in se prizadeva, da bi si pridobilo čim več materialnih dobrin, da bi imelo čim več vsega, ali je vsaj do nedavnega bilo1 res.
Znani ugotavljalec javnega razpoloženja Lou Harris je nedavno objavil svoje ugotovitve, ki so tem doslej splošno sprejemanim mnenjem nasprotne.
“Temeljno je naše ljudstvo veliko bolj zaskrbljeno za kakovost življenja in veliko manj za neomejenim pridobi-
vanjem novih dobrin in oskrbe. To so izredne ugotovitve v vsakem pogledu in obsegu, ker pomenijo, da je doba materializma, kot smo jo poznali, na poti odločilnega spreminjanja,” je dejal Lou Harris pred podborom zveznega senata.
Prvo vprašanje, ki vznemirja javnost, je inflacija. Tako misli 82% povprašanih, kot je objavil Harris. Da bi se inflacijo omejilo, je večina v razmerju 54%:32% pripravljena sprejeti omejitev poviškov svojih plač, če dobi neko zagotovilo, da bo to vodilo do o-mejitve rasti življenjskih stroškov.	,
Več kot dva izmed treh po-vrašanih sta priznala, da sta brezskrbno in neomejeno trosila sredstva in vsakdanje potrebščine; 92% povprašanih je prišlo do zaključka, da mo-rabmo najti pota in načine za omejitev porabe dobrin in predvsem za varčevanje z njimi, pa tudi za njihovo smotrno uporabo.
Dve tretjini povprašanih je
izjavilo, da je “zelo važno za Kongres v letu 1978, da zbere pogum in pozove prebivalstvo dežele k sprejemu žrtev, kjer je to potrebno”.
Od povprašanih jih je 71% mnenja, da bodo take omejitve vodile do znižanja življenjske ravni v naši deželi. Postavljeni pred izbiro, ali naj zmanjšajo porabo ali sprejmejo nadaljevanje inflacije, brezposelnosti, pomanjkanje surovin, se jih je 71% odločilo za omejitev in le 12% proti njej, pravi Harris.
Ta pripravljenost sprejeti žrtve sega v vse plasti in vse starosti, zlasti tudi med mladino, poroča Harris.
Zanimivo je, da se je v javnosti omajalo zaupanje v vlado in njene ustanove, v zdravnike, velika podjetja in družbe, v razne javne ustanove. Ljudje so nekam negotovi, manjka jim trdnosti in občutka varnosti. Da bi to odstranili, so pripravljeni sprejeti žrtve, ker so prepričani, da bi jim to prineslo večjo mirnost
in večje zaupanje v bodočnost.
Harris pravi, da je bilo zaupanje v zdravnike pri povpraševanju pred 12 leti trdno, 73% povprašanih je izjavilo, da ima polno zaupanje vanje, sedaj je takih le 39%, manj kot kdajkoli doslej. Zaupanje v velika podjetja in družbe je v istem razdobju padlo od 55% na 21%, zaupanje v Kongres od 4i2% leta 1956 na 9% leta 1976, pa se sedaj popravilo na 18%.
Značilna je izguba zaupanja v Vrhovno sodišče od 55% v letu 1966 na 18% lani.
Javno zaupanje v unijske vodnike je v teku 12 let padlo od 22% na 13%, zaupanje v javna občila, ki se je v času Watergate raziskav dvignilo na 33%, je padlo na 20%.
Nezaupanje do vseh javnih ustanov, vladnih in privatnih, sega tudi na splošno v ameriško družbo, ki se v tej negotovosti bolj in bolj zapira proti svetu. To vidimo v vsakdanjem življenju.
sožalja predsedniku Italije G. Leoniju.
republike
Ozimne pšenice v ZDA lelos za okoli 16% manj
WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, da moremo letos računati na o-koli 1.28 bilijona bušljev pridelka ozimne pšenice. To je za 16% manj, k«t je bilo pridelane lani. Ocena je napravljena na temelju pregleda žitnih polj 1. maja in je za 3% nižja od prve ocene lansko jesen.
Pridelek ozimne pšenice v ZDA je lani dosegel 1.53 bilijona bušljev. Zaradi omejene porabe doma in zaradi omejene prodaje na tuje jo je ostalo veliko v skladiščih. Vlada je zato pozvala lani farmarje, naj posev ozimne pšenice omejijo in jim obljubila posebno odškodnino za neposejana polja.
Farmarji so posev dejansko zmanjšali od lanskih 48.4 milijonov akrov na 39.6 milijonov akrov letos.
Poleg ozimne pšenice pridelujejo v naši deželi tudi j aro, vendar te precej manj. Pridelek te za enkrat še ni mogoče oceniti, računajo, da bo pridelek obeh nekje med 1.61 in 1.92 bilijona bušljev.
Volivci v Wichiti proti pravicam homosekualcev
Iz Clevelanda in okolice
Sv. Vid vabi—
Na Materinski dan v nedeljo, 14. maja, popoldne bodo ob 2.15 v cerkvi sv. Vida pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Po blagoslovu bo v šolski dvorani materinska proslava. Vsi ste lepo vabljeni k litanijam in k proslavi! Pevska vaja—
Slovenski mladinski pevski zbor ima jutri, 12. maja, ob sedmih zvečer vajo v pevski sobi pod cerkvijo Marije Vnebovzete, v nedeljo, 14. maja, pa bo pel pri osmi maši v cerkvi Marije Vnebovzete.
Večer slovenske poezije—
Nocoj ob 7.30 bo v amfiteatru KIVA University Centra na E. 22 St. in Euclid Avenue “Večer slovenske poezije” v počastitev stoletnice rojstva pesnika Otona Župančiča. Vstop prost.
“Most do domovine”—
Pod tem naslovom je ljubljansko “Delo” prineslo daljše poročilo o stikih Clevelanda z Ljubljano. V tem sestavku trdi pisec, da se Cleveland “želi pobratiti z Ljubljano” in da so “nedavno ustanovili Slovenski odbor za pobratenje mest, ki ga vodi Josephine Zakrajšek”. Rojstni dan—
Rojakinja Jennie Vidmar s 6611 Edna Avenue bo v soboto, 13. maja dopolnila 80 let. Čestitamo m ji želimo mnogo zdravih in zadovoljnih let ob strani moža in v družbi njunih otrok!
Črna gverilca napadla >eli hotel v Rodeziji
Gverilca sta vpadla v razkošni hotel na vrhu gore ter ustrelila dve ženski, eno pa ranila.
SALISBURY, Rod. — Gverilsko vojskovanje črnih nacionalistov je prešlo na novo področje, ko sta dva črna gverilca vpadla v jedilnico razkošnega letoviškega hotela Montclair na vrhu gore, 80 milj od glavnega mesta in kakih 20 milj od meje Mozambika, ter začela streljati na goste, večinoma starejše bele ženske. Dve od njih sta bili mrtvi, ena bela Amerikanka pa ranjena.
Amerikanko Minnie Bolin, staro 77 let, doma iz Arizone, so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni bila težje ranjena. Njeno stanje je dobro. V času napada so bili v jedilnici še trije drugi Amerikanci.
Izgleda, da hotel ni bil zastražen, zato sta črna napadalca lahko pobegnila, ko sta opazila, da neki gost in neki uslužbenec hitita napadenim na pomoč s puškama.
Avslrijska gornika dosegla Mt. Everest fcrez kisikovih aparatov
KATMANDU, Nepal. — Ministrstvo za turizem je objavilo, da sta avstrijska gornika, 33 let stari Reinhold Messner in 35 let stari Peter Hebeler, dosegla kpt prva 29,028 čevljev visoki vrh Mt. Everesta in se z njega vrnila brez pomoči kisikovih apara-
WICHITA, Kan. — Volivci,tov. so pretekli torek glasovali za u- j Pred njima so se povzpeli na kinitev lani uvedene odredbe Vrh štirje drugi člani iste av-proti zapostavljanju homosek- atrijske gorniške odprave, toda sualcev pri najemanju stano- oni so uporabljali kisikove apa-vanj, zaposlitvi in uporabi jav- rate za lažje dihanje in nih naprav v razmerju 5:1. jgovanje naporov.
prema-
Ameriška Domovina

(>117 CLAIR A VE. — 431-0828 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 71 Thursday, May 11, 1978
Kolaboracija
(Analitičen komentar k Djilasovi knjigi “'Vojni čas”.j
m.	. .	^
V prejšnjem odlomku tega pregleda pogajanj med nacisti in partizani smo rekli, da je Djilas pri opisu vojaških in diplomatskih korakov, ki so jih nemški zastopniki v Zagrebu napravili pri hitlerjanski osrednji oblasti, zelo redkobeseden. Pravi le, da jih je bilo med temi nacisti “nekaj (an element), ki so bili za premirje , toda ne, pove, da so bile “an element” vrhovne nacistične glave, in sicer vrhovni poveljnik za Hrvatsko Glaise von Hor-stenau in nacistični minister v Zagrebu Kasche. blednji ie-že po urvih pogajanjih v Gornjem Vakufu poročat (17. marca 1943) v Berlin, kjer navaja možnost, da Lito in njegovi pomočniki nehajo boj zoper Nemčijo, Italijo in Hrvatsko ter se potegnejo nazaj v Sandžak z namenom, da obračunajo z Mihajovičevimi četniki . (Roberts,
109 )
V Zagrebu sta Djilas in Velebit govorila z gen. Glaise von Horstenau-om, med tem ko je Kasche poslal v Beilin drugo brzojavko dne 26. marca. V njej naglasa, da s a partizanska zastopnika spet ponudila ustavitev vojskovanja, če bi jih Nemci pustili pri miru v Sandžaku. Kasche dodaja, da je -videti močno željo od strani partizanov, da bi se sovražnosti končale: “.Vidim možnost, da se štedi naše moštvo in kri, na ta način moremo uspeti hitreje.” (Ob brzojavki ima Roberts v svojem arhivu.).
Na to brzojavko je odgovoril nemški zunanji minister Ribbentrop’ dne 29. marca z brzojavko, v kateri prepoveduje vse stike s partizani. Kljub tej prepovedi je minister Kasche, ko so Zagreb dosegla pozneje poročila o hudih bojih med četniki in partizani v Črni gori, poslal Ribbentropu še eno brzojavko sredi aprila, kjer priporoča, naj Nemci ne napadajo partizanov, ampak jih raje pustijo pri miru, da bosta Tito in Mihajlovič measebojm boj dobojevala do konca. Dobil je jasen odgovor, datiran z dnem 21. aprila, ki pravi dobesedno (Roberts, 111): “Vaš telegram z dne 17. aprila zahteva mojo (Ribbentro-povo) ugotovitev, da ni naš (nacistični) cilj s prebrisano taktiko izigravati četnike in partizane drugega proti dčugemu, pač pa obadva uničiti...”
Hitler'je vso zgoraj okisano igro dokončno zaključil z enim stavkom: “Z rebeli ni pogajanj, rebeli morajo biti postreljeni.”
Razen te Hitlerjeve odločbe, ki jo Djilas citira po Robertsu, o celotni vsebini zagrebških pogajanj in ukrepov trdovratno molči, čeprav je za vse dobro vedel in še ve. Njegov molk potrjuje, da zagrebško barantanje z nacisti celotno partizansko gibanje in njega osebno močno obremenjuje in globoko ponižuje, če se upošteva brutalna nacistična zavrnitev Titovega prosjačenja za premirje.
Če bi sedaj povzeli v strnjeni obliki zgodovinska dejstva, kakor smo jih v tej razpravi navedli, dobimo po logičnem sklepanju naslednje fakte:
1.	Partizansko vodstvo s Titom in Kardeljem na čelu, s sodelovanjem Djilasa kot posrednika, se je. resno, aktivno prizadevalo, doseči z nacisti ustavitev sovražnosti in premirje; v ta namen je Tito na nemško zahtevo ustavil sabotažne akcije partizanov na progi Zagreb-Beograd v Slavoniji.
2.	Javno izpovedani namen premirja je bilo popolno uničenje oboroženih protikomunstičnih enot, (zlasti četnikov, v Sloveniji tudi vaških straž in pozneje domobrancev), ki so se borile proti marksistični revoluciji in so bile zatorej nevarne partizanskemu gibanju in končnemu cilju: dosegi oblasti!
3.	Pogajanj za premirje ni ustavil Tito, ampak nemški zunanji minister Ribbentrop in končno Hitler.
4.	Iz gornjih treh resnic sledi, da partizanstvu ni šlo
poglavitno za boj proti okupatorju in osvoboditev domovine, ampak za utrditev komunističnega gospostva na jugoslovanskem prostoru. S talci krvavo plačano sabotažo so delali, da so si pridobili pomoč zapadmh zaveznikov; z okupatorjem so se morali boriti v silobranu, a so tako bojevanje skušali zamenjati s kolaboracijo z okupatorjem.	^ **hW
Kdor zgornje točke temeljito premisli in pretehta, njora priti do smiselnega sklepa, da komunisti, ki so partizanstvo suvereno vodili, nimajo legitimacije, da bi komurkoli očitali kolaboracijo z okupatorjem, mu celo naprtili izdajstvo in pod to pretvezo pobijali in morili v množicah nasprotnike ter končno mazali njegovo dobro ime. Sedaj se je končno z Robertsovo in Djilasovo knjigo nesporno dokazalo, da današnji oblastniki v Jugoslaviji glede problema kolaboracije še daleč nimajo čistih rok. Še mnogo več: pripravljeni so bili na izdajstvo zaveznikov, na strani katerih so se navidezno borili. Pribito je, da so Nemcem zagotovili boriti se na njihovi strani zo-
per zavezniško izkrcanje na jugoslovanski obali. Da do j Lepo je naštel rev. Božnar tega ni prišlo, se imajo komunisti zahvaliti edinole ame- spremembe, ki bi morale biti iz-rikanskemu uporu invazije v srednjo Evropo skozi ljub-' vedene v domovini, predno bi Ijanska vrata, ki jo je planiral Churchill. Oni so bili od-^ogLi biti odposlanci Izseljen-ločeni skupno z nacisti invazijo preprečiti. To je dovolj! ske matice med nami dobrodo-Za rešitev svoje revolucije so bili pripravljeni zaveznike 'šli. Društvo slovenskih protiko-— izdati. Njihove grehote ne izbriše in niti ne zmanjša imunističnih borcev pa tem spre-to, da do izdajstva ni moglo priti.	jmemibam dodaja še eno: kadar
V povzetku naših razmišljanj o kolaboraciji se sami (bo v Jugoslaviji priznan največ-od sgbe ponujajo naslednji zahtevki do današnjih oblast- h narodni zločin, zgrešen že po nikov V Jugoslaviji, posebej Še V Sloveniji.	j končani vojni nad 11,000 vrnje-
1.	Da oblast takoj ustavi in prepove vsako javno ali nih slovenskih borcev za svobo-zasebno mazanje dobrega imena nasprotnikov revolucije ldo in bodo priznani njihovi gro-z očitkom kolaboracije in izdajalstva.
2.	Da se mučenim in pobitim žrtvam komunistične revolucije iz protikomunističnega tabora javno prizna pravica za ideale, za katere so dali svoje življenje.
3.	Da se takoj odpre prost dostop do krajev njihovega mučenja in njihovih grobov in s tem vrne njihovo človeško dostojanstvo; brez ovir se dovoli postavljati tam spomenike in prirejati spominske pobožnosti
To je najmanj, civiliziranimi ljudmi.
<»! 1*1 'k.	5
bo vi, takrat pa le pridite!
Vinko Rožman, preds. DSPB Cleveland
¥ fgaših srdi le žive
CLEVELAND, O. — Prišla je zopet lepa pomlad. Prve cvetlice se prebujajo v življenje. Diši po cvetočih vijolicah, nežnih šmarnicah, pisani tulipani odpirajo cvetne čaše in skromna marjetica nas ogreva s svojimi oprašujočimi cvetovi.
Že je tu prelepi mesec maj, katerega Cerkev posveča naši nebeški Materi. Njej na čast o-pravljamo- prisrčne šmarnične pobožnosti, krasimo Njene oltarje s prvimi pomladnimi cvetlicami in pletemo vence Mariji na čast. Marija, nebeška mati vseh zemeljskih otrok!
Mesec maj pa je posvečen tudi našim zemeljskim materam.
Že pred več kot 100 leti so se a-meriške žene pričele prizadevati, naj bi se v Ameriki obhajal materinski dan in sicer kot dan miru. Predsednik Woodrow Wil-ron je končno leta 1915 proglasil drugo nedeljo v maju kot praznik naših mater za vso A-meriko. Od tedaj tudi uradno obhajamo materinski dan.
Materinski dan! Vsako leto je ta dan obhajan svojevrstno, napolnjen z ljubeznijo otrok do svojih mater. Mar ni mati to zaslužila?
Nekaj velikega je dati življenje nežnemu otročičku. Ves nebogljen bi brez skrbne nege hitro umrl. V materino srce pa je položeno toliko neizmerne ljubezni, skrbi in pripravljenosti za žrtve in odpovedi, da ob njeni varni roki otrok počasi odrašča. Prične hoditi v šolo, se u-sposablja za bodoče življenje in končno pripravljen vzame slovo 3d svoje matere in stopi na samostojno pot v življenje.
Moremo li izmeriti silno materino ljubezen in njene neizmerne žrtve, ko dolga leta vzgaja svojega otroka, mu vedno sto-jt-ob strani, ga uči, vodi, opominja in tudi svari. Pri tem pa se 'izdano ozira na svojo nebeško načrt Mater, od Nje prosi moči, da bi vzdržala pri tako težkem delu, in nasvetoy, da v svoji veliki ljubezni in pred mnogimi kvarnimi vplivi ne bi zašla na poti vzgoje.
O, dobra mama, kako lepo mladost si pripravila nam otrokom v naši topli družini. Ti nas ogrevaš, nas ljubeznivo ogovarjaš, učiš in tudi grajaš! Naša žalost je tudi tvoja, naše veselje ogreje tudi Tvoje srce. Ko smo boječi in zaskrbljeni, se obračamo k Tebi po pomoč. Ne vemo kako, a vedno najdemo ob Tebi, draga mama, pogum in vir novih moči. Zares, z našim dobrim očetom sta nam zaklad, ki ga mere dati otrokom le božja dobrota.
Ljubljena mama, za materinski dan naj Ti mi otroci poklonimo šopek naj lepših cvetlic, ki so naše veliko spoštovanje, naša hvaležnost in naša velika Ijube-do Tebe.
CLEVELAND, O. — Četudi __ že pred 33 leti omahnili v kar zahteva človeška pieteta med 'množične grobove, v naših srcih
še žive iz Vetrinja vrnjeni tisoči P. Z. borcev za svobodo.
V	naših srcih še žive tisti prvi, ki so bili pomorjeni po do-meh in cestah in gozdovih, na 'Turjaku in v Grčaricah, v Moz-Iju in po drugih postajah našega križevega pota. Vsak posebej so 's svojo smrtjo posvetili idejo, za katero so se borili in izkrvaveli.
V	nepisani oporoki so nas. — preživele priče tistih časov — obvezali k nadaljevanju borbe s komunizmom, ki nas že vrsto let poskuša uspavati s spreme-
Siovetisks’ materi
Vse najboljše za Tvoj: god, slovenska mati! Kjerkoli živiš, zdrava in mlada, ali bolna in priklenjena na posteljo, obdana |njeno taktiko medvojnih in od ljubečih otrok ali osamela, jpovojnih let. S spretno Bog Te ohrani in Ti poplačaj za p r i k r i to propagando poskuša
vso tvojo ljubezen!
Iskreno ste vabljene, drage mame, na materinsko proslavo, ki jo pripravljajo otroci slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v nedeljo, 14. maja, ob treh popol-
rahljati našo doslednost in zvestobo do načel, za katera so toliki umirali in smo v tisočih zapuščali ljubljeno domačo zemljo. Slepijo nas z navidezno povečano versko svobodo, trkajo
dne v šolski dvorani. Letošnji'na našo ljubezen do domovine,
program vas bo razveselil, saj bo svojevrsten. Nastopili bodo vsi otroci, od otroškega vrtca do 8. razreda, in to vsak razred s svojo posebno točko. Vrstilo se bo rajanje, deklamacije, prizorčki, lepe simbolične vaje, petje, kot posebnost pa bo letos dragocena točka programa: mati v slovenski literaturi.
Režija je v rokah g. Rudija Kneza.
Dragi rojaki, prosimo, pridite v velikem številu. Otroci vam bodo na odru povedali to vam doma ne bi mogli.
Praznujte lepo materinski dan!
Tončka škrabec
Strinjam© sel
■ CLEVELAND, O. — Na angleški • strani petkove številke AD z dne 5. maja 1978 je bil objavljen jasno in razločno napisan članek rev. J. Božnarja o stališču ameriških Slovencev do kulturnih izmenjav med emigracijo in domovino, želo smo rev. Božnarju hvaležni zanj, posebno tisti, ki smo prišli v Ameriko preko begunskih taborišč po drugi svetovni vojni, ker nismo hoteli sprejeti komunistične sužnosti v domovini.
Mar niti tu ne bomo imeli miru pred komunistično propagando?- Še več, s tem da ibi sprejeli Izseljeniške matice iz
ponujajo kulturne “izmenjave”. Ne pozabimo niti za trenutek, da vse to dela isti brezbožni komunizem, ki je pred 33 leti moril naše najboljše brate in sestre, ko so ga ovirali na krvavem pohodu na oblast. Ne pozabimo, da vsakdo, ki tem vabam naseda, onečašča spomin padlih, katerim je postavljen spominski križ v iMidlandu, pozidana kapelica na Slovenski pristavi in vzidane plošče v cerkvah, grajenih v njihov spomin. Vsi ti vid-^aT ni spomeniki dosegajo svoj namen le, dokler je v naših srcih neomajana zvestoba do njih, katerim v spomin smo jih postavili.
Vsako leto svojo zvestobo in ljubezen do žrtev komunizma ponovno izpričamo s spominskimi svečanostmi. Tako bo tudi letos Društvo slovenskih protikomunističnih borcev 28. maja praznovalo slovenski Spominski dan s sv. mašo pri Lurški Mariji na Chardon Rd. ob-pol 12. dopoldne in z molitvami za rajne na pokopališču Vernih duš ob pol 2. popoldne.
Z udeležbo boste dokazali, da pred 33 leti pomorjenivtudi v vaših srcih še žive.
Marija Mauser
Ijenjb vedno pogosteje srečevala in je tako nastalo med nama dobro prijateljstvo. Vedno mi je prihajal nasproti z nasmejanim obrazom in mi govoril v vsem zaželjeno. Bil je pač tako popolnega značaja, da si je na ta način znal pridobivati nove prijatelje.
Da je to resnica, so Slovenci sami pokazali, ko so ga neprestano hodili kropit, ko je bil na mrtvaškem odru, in molili za njegovo dušo. Na vsaki strani njegove krste je stala častna straža, oblečena v slovensko narodno nošo. Tam so bili, ki so se med seboj menjavali: Tony Jarem — Kati Kocjan, Andrej Lah — Tatjana Pogačnik, Lojze Petelin — Marija Petelin in Leo Vovk. Vse to je bilo ganljivo videti, ker so to le redki slučaji, Tu gre zahvala vsem onim, ki so sodelovali.
Ko so zvedeli dijaki slovenske gimnazije v Celovcu, da je Marjan Jakopič umrl, jih je ta novica globoko ganila in marsikateremu so po mojem mišljenju solze kanile iz očesa, ker je bil Marjan Jakopič njih. veliki dobrotnik, ki se ga ne bo dalo nadomestiti.
Pogreb Marjana Jakopiča je bil nadvse veličasten. Cerkey sv. Vida je bila tako častno zasedena, kar je lahko vsakdo občudoval, ki je to videl na svoje lastne oči. Pri tej pogrebni maši je bilo prisotnih osem duhovnikov. Po končani pogrebni sv. maši se je spravilo v vrsto mnogo avtomobilov, ki so spremlja-
Mimogrede iz itiilwaiEkesja
MILWAUKEE, Wis. — Nobenega meseca niso pesniki toliko* krat in tako z vsem ognjem °' pevali kakor maj. V maju vse zeleni in cvet: drevesa, travniki vrtovi in ljubezen. Naši ljudje so mu opravičeno dali poleg ve' likega travna še več drugi imen:	majnik, cvetnik, r0Zl1
cvet, rožni mesec. Povsod je Lo liko cvetja in zelenja, da se s tako razvajeno oko ne uior-načuditi tej lepoti. V maju s° naši pastirji prvič po zimi, sp6 gnali živino na pašo, imenujejo ta mesec tudi mesec paše. Pesn _ ki opevajo maj kot mesec, k(J polnimi rokami siplje srečo in blagoslov, ljubezen in razpok ženje. Z mnogimi darovi k1 sončnimi žarki pomaga Ij ude#1 in živalim, da se dobro počutij0. Jaz pa želim vsem obilo šmaru in sončne radosti.
m
' Sredi cvetočega meseca, v u6 deljo, 14. maja, je praznik v cas ženam in materam v Ameriki-starem kraju so izbrali 8. mar01; za dan žena in mater, marec, se ne more primerjati z mes£;. cem majnikom, ki je najlePs mesec v letu. Na to nedeljo bo žene in matere deležne cvetj^’ daril in mnogo prijaznih bes ki so materam drage, če 30 111 ^ Ijene iskreno in niso le pri2' ' prazniku. Pustimo za trenU^ ob strani vsakodnevne skrbi 1
malce razmislimo, kako bi P
li truplo pok. Marjana Jakopiča' pravili materinski praznik k njegovemu zadnjemu počitku, na pokopališče Vernih duš.
Na tej zadnji poti so ga spremljali trije duhovniki, s katerimi smo ob grobu vsi skupno molili za pokoj njegove duše in je tam dobil še poseben blagoslov. Podpisani mislim, da Marjan Jakopič že uživa večno srečo v nebesih, kjer vlada večno prijateljstvo. Po dobrih delih, Li jih je storil za siromašne ljudi
■ri' da
bi ga res vse ženske resni0110 občutile kot svoj praznik, Pra nik, ko bi se ne utapljali v ^ zarcu vina, temveč kako bi b1" ter am ustregli in jih pripraV ’ da bi za hip pozabile vse svoj^ vsakodnevne težave. Materin3 ^ dan bodo slavili v raznih novah, šolah in privatnih °r^a
nizacijah, vsepovsod, kjer
Žete
ustvarjajo svoj delež. Šolaf1
čid
že pripravljajo svojim materaIfl in slovenski narod, ga naša zgo- in tudi drugim odrske nastop6' ^ do vina ne bo prezrla.	pomočjo očeta razna darilo 1
odkritosrčne čestitke. In ob cu praznika s pogledom na rilca in častitke bo morda s toplim občutkom ponaisb No, pa le nekaj pomenim! . bo vsem srečnim ženam m b1^ teram za materinski praznih prijetno in dobro.
*
Če*
Iskreno sožalje družini pok. Marjana Jakopiča!
Jože Vrtačnik
Srečanje s peseta Maijm.m Jakopičem
kot
praznik dan Prav tako ne smemo
JOLIET, 111. — Bilo je pred nekaj leti v Lemontu. Procesija je- šla okrog Baragovega hribčka. Molili so rožni venec. Pomešala sem se med navzoče in vprašala nekega gospoda, ali pozna Marjana Jakopiča.
“Jaz sem,” se oglasi nekdo v
j • •	•	• v .	v	j.id iwuicruj. OLyLfiiiAii, lid	~
“ .Kf.LT	“r' i=ne in matere, id še
20. stoletju, živijo kot sužnje’ in trpite ib 1°
V tem prazničnem zanosu stokrat pozabimo na kme ženske, katerim bo materi115
vsak
preZ1i-
ženičk, vdov in mater, katere ^ vij o osamljeno življenje-smemo s tem praznikom Pr na boleči spomin, na one ues- ^
laspf je ¥ iespudsi
CLEVELAND, O. — Ga. Pepca Kovač mi je po telefonu spo-Ljubljane, bi s komunistično jročila novico, da Marjan Jako-propagando celo sodelovali. Naj Ipič umira v bolnici. Z žalostjo se zavedajo vsi
zayedajo vsi komunistični j sem jo sprejemal, ker sva bila z priganjači, da nas niso našli spe- .Marjanom Jakopičem velika pri-čih, malo Jremotne morda, nika- j jatelja. Predno je Marjan Jako-kor pa ne speče, posebno ne v Ipič odšel v bolnico, mi je bila tem času, ko pripravljamo spo- dana prilika, da sem z njim po
kornu-
zen
telefonu govoril. Sam mi je povedal, da je zelo zaposlen, ker bo šel v bolnico. Odgovoril mi
minske proslave žrtvam nizma.
Med drugimi slovenskimi ganizacijarni, ki jih režim doma'je: “Tam me bodo zdravniki none prizna, imamo v zdomstvu , koliko bolj podrobno pregledo-tudi društva protikomunističnih I vali, če bo pa kaj novega, boste borcev, ustanovljena s tremi na- pa zvedeli.” Pri tem sem mu že-meni:	j lel vse najboljše im mu obljubil,
OHRANJATI spomin na po da'se ga bom spomnil v molitvi, komunistih mučene in brez sod-j Prvič sva se z Marjanom Ja-be pobite domobrance, četnike kopičem srečala na božji poti v in civiliste,	, Lemontu. To je bilo najmanj že
PODPIRATI njih 'osirotele pred 25 leti. Bilo je tudi to zani-družine in invalide,	mivo, da sva spala takrat oba v
NADALJEVATI idejno bor- eni sobi. kjer nas je bilo več bo s komunizmom. .	skupaj. Bil je med nami dobro
Tega programa nikakor ne poznani pok. Amon Grdina. Vse moremo pod sedanjimi pogoji to nam je bilo v -kratek čas in vskladiti s pozitivnim stališčem veselje. Od tega časa dalje sva do teh kulturnih izmenjav. se z Marjanom Jakopičem v,Živ-
ka Bernardka in sin Gregec.’ “Vesela sem, da Vas poznam.” Vedno sem želela, da bi še kdaj srečala to lepo družinico.
Pozorna sem postala na njegove lepe pesmi, ki sem jih brala v Ameriški Domovini ali v Ave Mariji, oziroma Amerikan-skemu Slovencu.
Leta 1977 pa sem srečala to i lepo družinico in Marjan me je
klen j ene z boleznijo njem, brez vsakih človekov1' ženskih pravic. Naj bo prošnja in molitev, da bi mogočni čimpreje naklonil ^ terni praznik res praznik žensk.
Živ6
li,
Vsi mi bi radi dolgo toda nihče noče biti star. ^a,0. takoj spoznal. Rekla sem mu, da jn nagubanega obraza 56
l m o m f c. Ir v o H o rvi/srfmrcj r>ocr-ni •••	^-1 •	1	_	_
imam tako rada njegove pesmi in da mi je zelo žal po g. Mauser ju.
Ker je bilo,toliko znancev, nisem mogla več govoriti, saj nisem vedela, da je bil že takrat bolan.
Njegovi lepi družini — gospe in Bernardki ter Gregcu moje globoko sožalje! Spomnila se bom Marjana v molitvi, ker ne morem dati ničesar v dobre namene. Vem, da je on veliko mislil na Korošce, kot se jih vsi pogosto spomnimo.
Morda'bo še kdaj prilika, da se bom tudi jaz spomnila na zavedne koroške Slovence ter poslala kak dolar zanje.
Lojzka Verbič
Oglaša (te v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu l
jijo moški, seveda pa predrte ^ jo ženske. K sreči lepotni stveniki nudijo danes zen^. nešteto lepotnih priporno0 od tablet, telovadbe do Vs® ^ vrtnih pomad. V splošnem jo geneologi, da danes zelljet, preživi moža najmanj za pel ^ Ni neizogibno, da bi rost primerjati s koledars leti in ni nujno, da staro3tr.P ^ trga človeku njegovo delo-se danes stara tako, da oh svojo milino in svoje dos °J . stvo, ter blesti kot tisočero no listje v jeseni. Današnji c.^ poln medicinskih in lepoto1
vse, ri*
najdb, vpliva na srečo, sPo3_s nost, zdravje in daje ženi da lahko ostane za vedno vlačna in zaželjena. Ali ni ^ ko mož v zrelih letih re^e',-jca, i me, draga, žena in prijate ne boš nikoli stara!. Od pr'
.	(Dalje na 3. strani)
Sestra božjega Srca Jezusovega kareja Katarina, v svetu Wera Pire, umila v SO« Setu starosti
LJUBLJANA, Slov. — .S skip-' dr. Stanislav Lenič 19. februar-
'n.lenimi rokami je 10. aprila 1978 ob 5.40 v rokah svoje predstojnice ob molitvi vseh sosester odšla k ljubemu Bogu naiša draga s. Katarina. Ob njej smo vse Prevzete zmolile hvalnice za preslano trpljenje in vse," kar Oam je Bog po njej dal.
Takoj nato je bila zanjo sv. 'ttaša. Kako' lepo je v samostanu umreti!
S. Katarina je bila že od mladosti slabotna, večkrat je prebodla hude pljučnice in nevarno vnetje rebrne mrene. Zlasti v prvih povojnih letih so težke razmere preprečile, da bi vsaj Uialo pazila na svoje zdravje. Tvegala je vse svoje telesne in duhovne moči, da reši naše redovno življenje.
Od 1. 1955 dalje je bila ponov-Uo v bolnici zaradi hudega iši-asa in njegovih posledic v hrbtenici in drugih organih. Presta-d je dve zelo hudi operaciji v hrbtenici in želodcu, ponovno So jo poslali v Laško. Vedno je 2rnagala njena močna volja in Velik čut odgovornosti, da ni klonila in je kljubovala sladkorji bolezni, bolnim nogam in o-slabelosti srca ter zvesto vršila svoje dolžnosti kot provincialna m hišna prednica.
Od začetka zadnje jeseni pa so pričele pojemati njene moči, organi so odpovedovali, vedno manj hrane je mogla zaužiti. K
ja, vrhovna asistentka s. Miriam 24. .februarja ter 19. marca nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik, a s. Katarina se ni več mogla tako pomeniti kot nekdaj.
Zdi se, da je z Gospodom delila tudi oljskogorske ure tesnobe in sLje morala izmoliti vdanost v sveto voljo božjo.
Posebno hudo je bilo v svetem trodnevju, vse je kazalo, da velikega petka ne bo preživela. Njeno sicer slabotno srce pa je vzdržalo še dobra dva tedna. Vsak dan ji je mati še pred mašo prinesla sv. obhajilo. V nedeljo, 9. aprila, pa v jutru ni bila pri zavesti. Ob pol 11. se je zdelo da se zopet zaveda in s. asistentka ji je ponudila sv. obhajilo. Dala je znak, da želi, govoriti ni več mogla, vendar je še lepo zaužila košček sv. hostije. Težko je dihala, srce je zelo o-slabelo. Ves dan in tudi ponoči je več redovnic ob njej izmeno-nla glasno in tiho molilo. Sama pa je od časa do časa še premikala jagode rožnega venca.
Zvečer je zdravnik izjavil, da jutra ne bo dočakala. In res se je v ponedeljek nekako ob 4. pričela prava agonija. Vse redovnice so se zbrale ob umirajoči in se z molitvijo poslovile od ljubljene sestre in matere Katarine. Ob 5.40 je srce zastalo.
Njena celica je bila v zadnji
maši in brevirju je še prihajala bolezni kot kapela, ponovno so °;k pomoči s. asistentke, če je le redovnice zatrjevale, da pri
mogla.
Dva dni pred Božičem pa je Povsem obležala in takoj prosila Za sv. maziljenje, ki ga ji je podelil po maši p. gvardijan Avguštin Cijan. Ganljivo je vse sose-stre prosila odpuščanja, se za Vse zahvalila in od nas poslavljala.
Čakalo pa jo je še huje trpljenje. Hrane skoraj ni več prenesla, prebava je odpovedala.
8. januarja 1978 jo je zdravnik poslal na Klinični center v Ljubljano, od koder so jo poslali na Golnik. Na Golniku so jo vzdrževali umetno s hrano v žilo in Po mučnih preiskavah zaključili) da bi šele po operaciji, ki bi je več ne prenesla, mogli ugoto-viti vzrok njenega kritičnega stanja in ji pomagati. Zato so jo 25. januarja vrnili domov.
Odslej je bila povsem odvisna °d pomoči drugih. Ni si mogla kakorkoli pomagati, ne se obrniti v postelji, niti si premakniti n°g. Koliko je trpela samo za-radi preležnin! Da bi mogla vzdržati, so jo sestre obračale z ene Strani na drugo. Vrstile so Se ponoči in podnevi, vedno je oil kdo pri njej. Uživala je veči-n°ma le nekaj malega tekoče hrane po cevki in sem in tja kaj malega po žlički. Mnogokrat je celo to malenkost izbruhala, posebno proti koncu.
Zdravnik dr. Zrimšek se je Potrudil, da bi ji kako olajšal, a UsPelo mu je le za nekaj ur mir-nejšega počitka.
S. Katarina je želela, da smo hile ob njej, posebno če smo mo-hle. Sama je zelo veliko molila, Večinoma tudi z nami. Spočetka ■P je bilo ljubo, da smo ji kaj lepega brale, pozneje ni mogla Več slediti in ostal je v glavnem rožni venec, ki ga je vse življe-nje z velikim zaupanjem molila. Želela ga je do zadnjega imeti v rokah. Obnova zaobljub in druge krajše molitve so se prepletale iz ure v uro.
Zaradi velike oslabelosti ali Pomirjevalnih zdravil je večkrat zgubila zavest. Ko se je zopet zavedla in ni opazila navzoče sestre, je ganljivo prosila nebeško
s. Katarini laže molijo kot v kapeli. Izjavile so tudi, da je bila ta bolezen in smrt zanje prava duhovna obnova.
Do 1. pop. je pokojna s. Katarina ostala med nami. Nato smo jo prenesli na hodnik ob verandi, kjer je starološki g. župnik Stane Hribček opravil bogoslužje za pokojne, kjer se je menjavalo branje z lepim petjem. G. župnik je v izbranih besedah poudaril, kaj nam je bila s. Katarina v življenju in da smemo upati, da bo pri Bogu naša mogočna priprošnjica.
Nato jo je mati odpeljala z našim avtom v našo cerkev v Škofji Loki, kjer so sestre pripravile lep prostor v spovedni kapeli, kjer je počivala do pogreba.
Med prvimi kropilci sta bila g. nadškof dr. Jožef Pogačnik in g. kancler Franci Vrhunc, ki sta se precej dolgo mudila ob krsti pokojnice.
Kmalu 'so hvaležna srca nanosila dragocenega cvetja, ob strani je gorela velikonočna sveča kot priča globoke vere v večno življenje. Dve lepi sveči
—	dar provincialne matere ter njej dragega'Karmela ob njenem zlatem jubileju profesa pa sta nam govorili o njeni zvestobi v redovnem poklicu.
Zvonovi loških in okoliških cerkva pa so peli: “Minil je čas trpljenja, prišel je dan vstajenja.” Kropilci so se množili, ko so naslednji dan po časopisu zvedeli za njeno smrt.
Več duhovnikov, ki so obžalovali, da se ne morejo udeležiti pogreba, jo je prišlo kropit, nekateri so se ob pismenem sožalju opravičili, isto mnoge njene bivše učenke.
Kljub izredno slabemu vremenu je prispelo kar 25 duhovnikov. med njimi več redovnih predstojnikov. Naša cerkev se je napolnila:, poleg mnogih naših, sester iz vseh postojank, celo iz Hrvaške so prihitele, šele ta dan opoldne so dobile Obvestilo,
—	redovnice drugih redov ter mnogo bivših učenk, prijateljev in znancev ter sorodnikov se je zbralo ob krsti spoštovane s. Ka-
nja za pokoj duše s. Katarine, le malokdo je tako načitan, kot Večina navzočih je vztrajala, da je bila ona. Kako je znala voditi so kljub nalivu in občutnem skupne rekreacije, kako nas je mrazu spremili m. Katarino v duhovno obogatila s svojim pri-dolgi vrsti na loško pokopališče, povedovanjem, da ne govorim o Svoj zadnji zemeljski dom je .kapitljih in duhovnih konferen-našla ob pokopališki kapeli, v i cah. Njen prikupen nastop in
drugi vrsti naših grobov. Po končanih obrednih molitvah se je nekaj loških veroukarjev poslovilo od pokojne s petjem in deklamacijo.
Prevzeti in bogatejši od vsega, kar nam je lepo bogoslužje dalo, smo še prisrčno molili ob s cvetjem zasutem grobu.
Lepa in vsebinsko bogata so-žalna pisma prihajajo in pričajo o spoštovanju in hvaležnosti do naše drage sestre in matere Katarine.
Mislim, da bo prav, če poleg vesti in zadnjega časa povemo še najvažnejše iz življenja s. Katarine.
S. Katarina se je rodila v Borovnici 5. oktobra 1898 kot tretja hči nadučitelja. Bila je otrok milosti. Po skrbni vzgoji so se lepo razvile njene velike sposobnosti. Že v nežni mladosti je bila res pobožna. Ko se je Pirčeva družina preselila v Ljubljano, je dve leti obiskovala ur-šulinsko notranjo osnovno šolo kot vzorna učenka.
Da bi se bolj izobrazila, je kot izredna učenka obiskovala klasično gimnazijo in jo 1. 1919 za najboljšimi uspehi dovršila. Nje-, ne na duša pa je zlasti v stolni Marijini kongregaciji črpala življenjskih sokov, da se je razvila v bel cvet samo za Boga.
Mamico, naj jo kot svojega otro-! tanine, ka popelje v nebesa. Ptičku, ki G. prelat dr. Vilko Fajdiga je
Je žvrgolel na oknu, je rekla, nai ji posodi krila, da se vzpne v. nebo.
ob asistenci gt kanonika Melhi-po- or j a Goloba in g. kanclerja Francija Vrhunca vodil somaše-
Ni trpela, da bi se ob njeni vanje 25 duhovnikov ter imel postelji nepotrebno govorilo. zelo zadet govor. Bilo je veli-Kako so jo cenili, so pokazali častno slavje globoke vere v po-visoki obiski, kot pomožni škof smrtno življenje in goreča proš-
Prvo leto po maturi se je vpisala na prirodopisno skupino. Njo pa je srce vleklo v Karmel, zato je izrabila neki tečaj, da je v kratkem naredila u-čiteljsko maturo in si kot učiteljica pri usmiljenkah v Lihten-turnu zaslužila potrebno doto za vstop v Karmel, ker se domači niso mogli sprijazniti z njenim načrtom. Na praznik sv. Angele 1. 1923 pa je pri adoraciji v ljubljanski uršul inski cerkvi jasno spoznala, da Bog želi, da posveti vse svoje sposobnosti naši mladini kot uršulinka. Odločila se je za loški samostan in. vstopila jeseni 1923. Preoblečena je bila 11. avgusta 1924 in se je 12. avgusta 1926 zaobljubila.
V juniju 1928 je zelo uspešno končala svoj prirodopisni študij. Imela je izreden dar za jezike. Iz potrebe uršulinskih šol v Škofji Loki je 1. 1934 opravila diplomski izpit iz slovenščine, srbohrvaščine in latinščine. Poučevala je na uršulinskem učiteljišču in meščanski šoli, kmalu prevzela. službo ravnateljice in vrhovne' vzgojne prefekte. Svoje učenke ni znala le navdušiti za predmete, ki jih je poučevala, ampak je imela tudi velik vpliv na njihov duhovni razvoj. Rada je priskočila na pomoč tudi v gospodinjskem in francoskem tečaju.
Ko so Nemci v aprilu 1941 nasilno izgnali uršulinke iz Loke, je našla svoje zavetje pri uršu-linkah v Ljubljani, kjer je zopet z njej lastno predanostjo poučevala na uršulinski gimnaziji, u-čila še posebej angleščino in francoščino ter storila mnogo dobrega med zaupano ji mladino.
Med vojno je z njej lastno iznajdljivostjo tudi skrbela za' svoje loške sosestre, razkropljene po drugih samostanih, zlasti za zasilno postojanko na Lanš-prežu na Dolenjskem, kamor se je zatekla predstojnica z ostarelimi in bolehnimi ter s peščico sester, ki so še mogle obdelovati, polje.
Po končani vojni’ 1. 1945 je polna svetega poguma in zaupanja prevzela skrb za loško redovno družino in se 16. junija 1945 z dvema sosestrama vrnila v loški samostan, ki je bil ves zaseden in v obupnem, stanju. Sestram, ki so se srečne vračale, je znala kljub velikemu pomanjkanju najti potrebno in zo-' pet sta se vrnila skupna molitev in delo.
Vse življenje je veliko brala,
Znana italijanska levičarka in časnikarka Oriana Fallaei pa je napisala sledeče:	“Naš svet so
zgradili moški za ženske, njihova diktatura je tako stara, da sega celo na področje jezika. V legendah, ki so si jih izmislili moški, da bi razložili življenje, prvo človeško bitje ni ženska; moški je imenovan Adam. Eva je prišla pozneje, njemu za veselje in žalost. Na slikarijah, ki krasijo cerkve, je Bog starec z brado: nikoli ni starka z belimi lasmi. In vsi njihovi junaki so moški... vse do Jezusa, ki so ga proglasili za sina Očeta in Svetega Duha: kakor da je bila ženska, ki ga je rodila, samo dojilja!” — To so trpke in cinične besede ženske, ki se čuti za marsikaj prikrajšana v svetu moških. V starem kraju je ta članek vzbudil veliko zanimanja in burnega razpravljanja med kle-rom in drugimi izobraženci!
*
V zadnjh letih in vse do danes je v Ameriki vzbudil velikft zanimanje in še več nasprotovanja ženska organizacija, ki se bori za enakopravnost z moškimi — ERA (Equal Right Amendment). Njene zagrizene voditeljice, Betty Friedan, O’Reilly, Gloria Steinem ter bivša kongresnica s klobukom B. Ab-zug, ter še nekaj drugih, so levo dar je bila še vedno srce redov- usmerjene in zelo bojevite. Na-družine. Njena številna sProtnice ERA, zenska molčeča
srčna dobrota sta premagala premnoge težave. M. Katarina se je lotila vsakega dela. Dobro se je znašla pri gospodarstvu. Pomagala je, kjer je le mogla, in prevzela vse mogoče delo, da je ljudem ustregla.
Od 1. 1950 do 1966 je bila jugoslovanska provincialka svojega reda. Vso svojo veliko energijo in božji dar, da je znala pridobiti premnoge vplivne osebnosti, je vložila za obstoj uršu-linskega reda in njegovo plodo-nosno delovanje. Na svojih vizi-tacijah je bodrila svoje redovnice in poudarjala molitveno življenje.
Koliko potov, skrbi in preču-tih noči je žrtvovala, da je iz razvalin Ajmanovega gradu pri Sv. Duhu pripravila svojim sestram nov samostanski dom, ki ga je posvetila Brezmadežni. Zanj je tvegala tudi svoje dragoceno zdravje, na katero v takih težkih dneh ni pazila. Presrečna je bila ob blagoslovu nove kapele.
Od 1. 1969-1972 je bila še hišna prednica. Težko je hodila, ven
srna so
bila polna materinske 7ecina’ katero jodi inteligentna dobrote in razumevanja ter apo- >rkam matl sestlh ^rok Phil-stolskega žara.	ills Schlafly- se uspešno borijo
^	„	...	„	! proti ratifikaciji amendmenta v
Dobri Bog naj ji vse obilno!,.^ y Sl,ringfMdUi I1L. in „
povrne! Vsem, ki bodo brali te vrstice, jo priporočamo v molitev.
S. M. K.
Himogrede iz Mihrakeeja
(Nadaljevanje s 2. strani)
dne, ko sem to zagledal, se tvoja lepota ni spremenila!”
o
V ljubljanskem verskem listu Družina sem v nekem članku naletel na zanimivo misel o borbi za žensko enakopravnost v starem kraju in v novi domovini. Prvi članek je napisala neka Slovenka: “Z enakopravnostjo je žena dobila pravico, hkrati pa se je ujela v past. Naložila si je dodatne dolžnosti, ki jim nemalokrat ni kos in jo zato fizično, še večkrat pa psihično, stre-jo. S tem, da je enakopravna, še ni enakovredna. Šele potem, ko bo enakovredna, ko bo enakovredno njeno delo, ko bodo e-nakovredne njene sposobnosti in lastnosti, bomo lahko govorili o osvobajanju žene. Prav tako ne moremo govoriti o njenem o-svobajanju, dokler ji ne znamo najti pravega mesta v družbi, družini in cerkvi, dokler ne zna žena pravilno vrednotiti sama sebe in dokler je ne zna pravilno vrednotiti družba.
v dveh drugih državah. Phillis Schlafly pravi, če bo zmagala ERA, bodo ženske postale enakopravne z moškimi in bodo med drugimi spremembami poklicane na vojaški nabor, imele isti trening in v slučaju vojne bodo poslane tudi v prve bojne linije. Nadalje trdi, da voditeljice ERA neprestano govorijo o enakopravnosti in pravicah — na dolžnosti pa pozabljajo. Zgleda, da se te voditeljice borijo samo za oblast, ne pa za enakopravnost in izboljšanje ženskih pravic.
*
Vsa pomlad je lepa, zelena, polna brstja in cvetja, upov in ljubezni. Mesec majnik je očarljiv, kot so očarljive naše žene in matere, katerim pošiljam lep majniški pozdrav in vse spoštovanje!
L. G.
/esf/ iz Slovenije
Z dvojčki do prvega rojstnega dne
Delegati slovenske skupščine so soglašali s predlogom, naj bi starši (oče ali mati) dvoj čkov ali trojčkov po preteku 105 dni porodniškega dopusta bili pri o-trocih do njihovega prvega rojstnega dne ali pa bi delali skrajšani delovni čas do 17. meseca starosti otrok.
Vesfi iz Slovenije
Črne gradnje
V	Sloveniji je trenutno več kot 10,000 nedovoljenih gradenj. Republiški izvršni svet je pripravil osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem načrtovanju, ki uvaja močnejše kazni za nedisciplinirane graditelje.
V	osnutku je predvideno, da bodo občinski inšpektorji lahko zahtevali rušenje črne gradnje, ki še ni dosegla tretje stopnje, ne pa le zaustaviti, kot je možno sedaj. Če pa bo kdo gradil na zavarovanem zemljišču, mu bodo gradnjo porušili neglede na gradbeno stopnjo.
Visoko nad evropskim povprečjem
Slovenski republiški svet za vzgojo v cestnem prometu je pripravil posvetovanje predstavnikov 47 slovenskih občin na jemo, kako zmanjšati število mrtvih na naših cestah.
Po podatkih se je namreč v lanskem letu povečalo število prometnih nesreč za 17%, kar je celo nekoliko pod zveznim povprečjem, vendar krepko nad evropskim povprečjem.
Nakazila v jugoslovanske banke
Jugoslovanski zdomci v ZR Nemčiji so lani pri predstavništvih jugoslovanskih bank vložili 531 milijonov nemških mark to je za 19.3 odstotka ali okoli 100 milijonov mark več kot leto poprej.
V Sloveniji so umrli
15. aprila
V	Kopru: Janko Primc;
v Ljubljani:	Janez Breskvar,
Pepca Golob, roj. Blejec, Klo-tilda Bardorfer, roj. Strle,: Ivan Jakšič, Stane Benedetič, Ludvik Sternad; v Celju: Ana Kovič; v Šentvidu: Marija Arhar; v Ivančni gorici: Albin Triglav; v Rako vij ah: Franc Debelak; v Ovsišah: Tomaž Šmid.
17. aprila
V	Kranju: Ida Plahuta, roj. Ba-rilli;
v Kamniku: Angela Iskra, roj. Tomažič;
v Ljubljani: Ema Ražem, Jože Jankovec, Virginija Drolc-Lu-cin, roj. Prešeren; v Senovem: Vladimifa Vodušek; v Tolminu: Jože Škoberne; v Mengšu: Anton Brojan; v Mostu na Soči: Oskar Kisovec;
na Viču: Stane Benedetič.
MALI OGLA.’
MAU OGLASI
Open House Saturday 1-5
14915 Upton off E. 152 St. near Lakeshore Blvd. Aluminum sided Colonial, fenced yai'd, 3 bedrooms, fireplace, leaded glass, cabinets, natural wood, finish full basement, immaculate.
Open House Sunday 1-6
17628 Nottingham off Lake-shore Blvd. near Villa Angela Dutch colonial. Large living room with wood burning fireplace, 3 ibedrooms, 2 12 baths, formal dining room, library, Florida room, finished 3rd floor, large lot, full basement and much more.
Call John Foxx for an earlier appointment
REDON
942-7071
Office
REALTY
943-3290
Home
(71-72)
Lastnik da v najem ali proda
Zidano hišo s 4 stanovanji na E. 59 St. in Prosser Ave. odda lastnik v najem ali jo proda.
(71-75)
For Rent or Sale by Owner
4 suite brick apartment, E. 59 St. and Prosser Ave. Call 361-0823 or 431-2875.
(71-75)
Iščem samsko Slovenko, izpod 39 let staro, v svrho resnega poznanstva.
Pišite s sliko na naslov: “Doktor”, P.O. Box 443, Tyler, Texas 75710.
(57-71)
FOR SALE BY OWNER
4 bedroom Master Bungalow, large family room with wood burning fireplace. 2 car garage. High 50’s in St. Christine’s area.
Call after 6 p.m. for appointment. —	481-0712
(70-74)
V najem
V najem oddajo 3 sobe s kopalnico in velikim vrtom. Kličite 391-9678
(70-72)
Kupi: stare igralne piane $25 $35—$50 ali več za stare piane. Kličite Cleveland Piano Service, 6033 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-3120, zvečer 261-1826.
(70-72)
For Sale
2 family house on E. 67 With four garages.
Call 881-0013
(x)
HIŠA NAPRODAJ
Hiša z veliko ograjo, vrtom in garažo je naprodaj na E. 71 St. Kličite od 4. pop. do 6. zvečer: 881-2438
(69-78)
Gallusova plošča
Repairs of All Kind
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Materinski dan
Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
1 Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $ ......
Moje ime in naslov: ................................
Plošča pevskega zbora Gallus i Interior and Exterior. — Call iz Celovca “Lipa zelenela je” je ROC DUSHAJ at 881-0583 after naprodaj v Slovenski pisarni,jo p.m. — 1103 E. 72 St.
6304 St. Clair Avenue, Cleve- i	(69-78)
land, Ohio 44103, po $5, po pošti $6.
(Maj 4,11,18,25)
Novi zidani ranči V Willowicku nečiaieč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči f 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UML.R
49# E. 26« St.	731-3070
Odprto od Si do 9.
V bližini Lakeland in Neff Road
Prostor za urade —
Takoj na razpolago 325, 500, 675, 1000 - do 4,000 kv. čev. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271!
261-G211	J. Ballos
(Th.-Fri.-x)
Rad bi kupil
Veliko pisalno mizo s priključeno .knjižno omaro in omaro za namizno posodo ter francosko pohištvo. Kličite 585-8663.
Cute Home Off E. 185 St. ______________________________
18710 Kildeer by owner. 3 bed-j	Custodian
rooms, convenient to public and I Couple or family for ethnic hall, parochial schools, shopping,; Excellent opportunity. Rent, transportation. $34,700. Call 481- j utilities, plus salary. Call 261-4005.	0436 or after 6 p.m. 442-0142.
(71-72)	(x)
Stanovanje išče
Pošten fant, star 36 let, išče pritlično stanovanje pri .kaki ! slovenski družini v okolici Sv. : Vida. Ponudbe na AD, tel. 431-
I 0628.
(72)
Help Wauled
•Wooded Acre Lots. 3 together:	Help Wanted
or separate. In Lake County. 10] We need a man with some minutes away from 260th and j experience or we av ill teach him Euclid. Build your own house I the trade in auto work. Call cr investment. Call 585-8663.	'641-4998.

(71-72) ;
K71-72X
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11, 1973
BREZ DOMA
gmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMm m Se zjokal, tako Sem srečen.
Mamica je vedno govorila ljubeznivo z menoj. Kadar govorijo usmiljenke, se mi zdi, da slišim njo. Niso sicer iste besede, je j pa isti zvok. IKo se počutiš nekoliko bolje, ti prinesejo okusne juhe in vina. Kadar koli mi postane slabo, se tega veselim, ker si mislim: ,Zdaj se bo Garofoli odločil in me poslal v bolnišnico.1
Hektor Malot

“Mlad si še in neizkušen, rčke v žepu. Usmiljenke pa ti Večina ljudi daruje zato, da naredi veselje sama sdbi, ne pa drugim. Nekateri obdarujejo otroka, ker je lep in ljubezniv.
Nekateri darujejo ob spominu na zgubljenega otroka ali na onega, ki si ga žele. Nekateri darujejo, ker se prijetno počutijo v toplem plašču, medtem ko otrok zmrzuje. Kako dobro poznam vse to. Dovolj časa sem imel, da sem mogel proučiti svojo okolico. Danes je mraz, kajne?”
“Da, zelo mraz je.”
“Pojdi torej na cesto in iztegni roko proti gospodu, ki hiti mimo tebe oblečen v lahek plašč. Videl boš, koliko boš dobil. Če pa jo stegneš proti drugemu, ki počasi koraka po ulici, zavit v topel kožuh, dobiš morda celo srebrn novec. Po šestih tednih stradanja sem silno upadel. Postal sem tako bled, da je marsikateri izmed mimoidočih vzkliknil: ,Ta otrok bo umrl od lakote.1 Tedaj je trpljenje doseglo to, kar ni mogla doseči lepota; postal sem zanimiv. Zasmilil sem se sosedom in, če nisem nabral mnogo več denarja, sem dobil košček kruha ali skodelico juhe. Tedaj se mi je dobro godilo. Zvečer nisem bil več tepen in, čeprav nisem dobil za večerjo krompirja, me to ni vznemirjalo, ker sem v nadomestilo imel kosilo. Nekega dne pa me je Garofoli zagledal, ko sem. pri neki prodajalki zelenjave jedel krožnik juhe, in takoj mu je bilo jasno, zakaj tako potrpežljivo prenašam post, ki mi ga je naložil. Odločil je torej, da ne bom več hodil ven. Ostati moram doma, pripravljati kosilo pospravljati sobo. Ker pa se je bal, da bi si privoščil skodelico juhe, je dal narediti ta lonec. Vsako jutro,'preden odide, dene v lonec meso in zelenjavo ter zapre lonec z žabico. Meni pa ni treba storiti drugega, kot da zakurim ogenj in skrbim, da juha vre. Skozi cevko pač ne morem priti do juhe; le vonj mesa me draži, tako da še bolj Občutim lakoto. Odkar ostajam doma, sem postal še bolj bled. Kajne, da sem zelo bled? Odkar ne grem več na cesto, mi tega nihče več ne reče. Tukaj pa ni nobenega zrcala.”
Bil sem takrat še popolnoma j neizkušen, vendarle pa sem ve-j del, da bolnikov ne smeš razbu-1 rjati s tem, da jim poveš njihovo resnično stanje.
“Ne zdi se mi, da bi bil bolj bled kot drugi ljudje,” sem mu odvrnil.
“Vem, da mi praviš to le zato, da bi me pomiril. Meni pa bi bilo ljubše, da bi bil zelo bled, kajti to bi bil znak, da sem hudo bolan. Tako rad bi bil hudo bolan!”
Začuden sem ga pogledal.
“Ne razumeš me,” je dejal in se nasmehnil. “Vendar pa je to tako preprosto. Če si hudo bolan, ti drugi strežejo ali pa te pustijo umreti. Če umrjem, bom vsaj prenehal trpeti. Ne bom več tepen in tudi stradati mi ne bo treba. Pravijo tudi, da tisti, ki umrjejo, živijo v nebesih. Iz nebes bom gledal mamico in dom. Prosil bom tudi dobrega Boga, naj varuje malo Kristino, da ne bo nesrečna. Če pa Garofoli ne bo hotel, da umrjem, me bo poslal v bolnišnico, kamor si tako želim.”
Mene pa je misel na bolnišnico napeljevala s strahom. Ko sem se na potovnju po razih pokfra-jinah Francije je počutil utrujenega in zmučenega, mi
A vedno sem bil ie toliko bolen,
malček.’ Zelo mi prija,
do-
^	- j ua sem trpel, nikdar pa ne
. ,TCe. .°, volj, da bi vznemiril Garofolija. govori nežno z meno]. Najrajši -	J
G§ociety~y
JOUETi IL 60434
ONE FA1RIANE DRIVE ofCJT^
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholfc home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in ^Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Ihe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer

Družba
sv. Družine
Officers
President _____________
First Vice-President ___
Second Vice-Pxesidtait
Secretary ................
Treasurer ..............
Recording Secretary ____
First Trustee...........
Second Trustee ________
Third Trustee...........
First Judicial .........
Second Judicial ____..._
Third Judicial__________
Social Director ........
Spiritual Director .....
Medical Advisor.........
----- Joseph J. Konrad
_____ Ronald Zefran
..™... Anna Jerisha —Robert M,' Kochevar
---- Anton J. Smrekar
----Nancy Osborne
---- Joseph Šinkovec
---- Frances Kimak
---- Anthony Tomazin
~ Mary Riola r John Kovas ... Frank Toplak .. Nancy Osborne ~ Rev. Aloysius Madic, O.F.M. - Joseph A. Zalar, M.D.
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING FEBRUARY 25, 1978
The president, now' called on Anna Jerisha, our second Vice-President for a report.
Mr. President, I want you to know that I appreciate the way you are conducting the affairs of the Society. I am happy to hear all the fine reports.
ANNA JERISHA—
Second Vice-President
Mr. Ronald Zefran made a motion to accept our second Vice-President’s report. Mr., Anthony Tomazin seconded the motion. Motion carried.
Our First Judicial member, Mary Riola, was called on for her report.
Mr. President and Board Members. By the reports we have heard, the Society has progressed since our last meeting. I know it will continue in the future.
MARY RIOLA—
First Judicial
A motion to accept the report of our first judicial member was made by Ronald Zefran and seconded by Frances Kimak. Motion carried.
Our Second Judicial member, John Kovas, was asked to present his report.
Mr. President and Members of the Board. I am happy to hear the good reports here today and I would like to compliment you two gentlemen in the front office for doing such a fine job.
JOHN KOVAS—
Second Judicial
Mr. Anton J. Smrekar made a motion to accept the report je of the Second Judicial member. Anthony J. Tomazin seconded
strah pred bolnišnico vrnil moč the motion. Motion carried, in pogum. Zato pa so me dečkove besede tako presenetile.
“Ko bi vedel, kako je prijetno v bolnišnici!” je nadaljeval Ma-|
Our Third Judicial member, . Mr. Frank Toplak, was called on for his report.
Members of the Board; everytime I come to these meetings, tija. “Nekoč sem že bil v bolni- I am impressed. I am proud to be a member of this fine organi-šnici svetega Evgenija. Tam je zation. Thank you.
neki zdravnik visoke postave in j	FRANK TOPLAK—
svetlih las, hi nosi vedno sladko-*	.........Third Judicial &
A motion to accept the report of the Third Judicial member was made by Anna Jerisha and seconded by Joseph Šinkovec. Motion Carried.
President, Joseph J. Konrad, now called on Mae Barbie for a few words.
Mi’. President and members of the Board. I am very happy to come to the meeting. I want to thank you for the help you have given to Lodge No. 1 and for the invitation to attend the meeting.
MAEBARBIC—Guest '
A motion was made my Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec that Mrs. Barbie’s report be accepted. Carried.
Carol Barbie was asked by our President to say a few words.
Mr. President and Board Members. Thank you for inviting me. It has been a very interesting meeting. I also want to thank you for the help granted to our Lodge.
CAROL BARBIČ—Guest
Mr. Joseph Šinkovec made the motion to accept Carol’s report. Frances Kimak seconded the motion. Motion carried.
Our next guest, Wilma Šinkovec, was called on for a report
Mr. President and Members of the Board. I just want to say I am grateful to the Board for their help for our lodge and thank you for inviting me to the meeting. It was very enjoyable.
WILMA ŠINKOVEC—Guest
Mr. Ronald Zefran made a motion to accept the report of Wilma Šinkovec and Anthony J. Tomazin seconded the motion. Motion Carried.
Mrs. Charlotte Tomazin, our next guest, was called on for a few words.
Mr. President and Members of the Board. Thank you for the invitation to come here today. I am proud to be a member of a great organization. We truly are in good hands.
CHARLOTTE TOMAZIN—
Guest
Mr. Joseph Šinkovec made a motion to accept our guest’s report. Mr. Ronald Zefran seconded the motion. Motion Carried.
Our President then called on Mr. Frank Turner for a few words.
Mr. President, all I can say to the Board is thank you for a job well done.
FRANK TURNER—Guest
A motion to accept Mr. Turner’s report was made by Ronalc Zefran and seconded by Joseph Šinkovec. Motion Carried.
Our next guest, Jean Konrad, was asked to say a few words.
Mr. President and Members of the Board. First I want to thank the Board for their generosity and I would like to say thank you for inviting me to your semi-annual board meeting. It is heartwarming to share with you the progress that the Society has experienced, during the past year. We here at the Home Of fice will continue in our efforts to help further the goals which have been given to us by the Board.
JEAN KONRAD—Guest
Frances Kimak made a motion to accept the report of our guest, Jean Konrad. Mr. Joseph Šinkovec seconded the motion. Motion carried.
The meeting moved along to the report of our Social Director, Nancy Osborne.
Mr. President and Members of the Board. I too would like to thank the Board for their generosity.
Our secretary reported to me on the 4th Annual Golf Outing sponsored by Lodge No. 13. The outing was held on August 21, 1977 and was very well attended. Prizes and trophies were awarded and a good time had by all.
All lodge requests for funds for the year 1977 have been distributed. As we will hear from some of our guests today who are attending this meeting, these funds are being well used to promote lodge functions.
The expenses for our dinner dance held November 11, 1977 amounted to $5,101.71. The expenses included; bus service, the orchestra and entertainment, gifts for honored guest and of course, the dinner itself. Our total income for the tickets amounted to $2,350.00. Actual cost for the Dinner Dance after expenses— $2,741.71.	/
As our tribute to our late secretary, Joseph Drašler, a letter was sent to Mrs. Drašler enclosing the memorial plaque for Joe. The Society’s check was also enclosed for the extra time and work Mrs. Drašler put into handling the affairs of Lodge No. 16. I have received a thank you note from Mrs. Drašler expressing her appreciation.
We continue to hear from our dear Sisters at St. Clare’s. In November they sent us a gift. It is a crucifix made from the wood at St. Clair’s. The corpus is made from a cedar branch that blew down in one of the storms. It has become a very special project tor St. Angela to make these crucifixes, and a work of love for the Society.
NANCY OSBORNE—
Social Director
A motion to accept the report of our Social Director was made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec. Motion Carried.
The meeting was then turned over to our First Vice-President, Ronald Zefran, who called on our President for his report.
Honorable and Distinguished Officers of the Supreme Board, Judicial Board, Lodge Officers and Guests.
It is with a great deal of pleasure and pride that I extend my warm and sincere welcome to each of you, to this, our first Supreme Board meeting of 1978.
through the combined efforts of everyone in the Society, a great deal of careful planning, dedicated service, sound investments and an enormous amount of hard work, our Society enjoyed another year of good solid growth in the year of 1977.
As officers and members of the Supreme Board we must always realize that the highest endorsement of our Society comes from our members. Only through the dedicated service to our members can our Society hope to continue receiving these endorsements which will enable us to keep the growth of the Holy Family Society moving with vigor.
We are all proud of our Society. With God’s help we will continue to function in the true, fraternal Christian spirit for our members.
In conclusion, I want to thank you for your continued confidence in me, and I pledge my continued efforts to operate a sound, aggressive Society in your behalf.
This is my report to you. I thank you.
________. JOSEPH KONRAD—-President
Mr. Joseph Šinkovec made the motion to accept the President’s report. Mr. Anthony J. Tomazin seconded the motion. Motion carried.
Our Treasurer, Anton J. Smrekar, asked that we close the meeting with a prayer for Mr. Frank Tushek, a former president of the Holy Family Society who passed away on February 1978.
There being no further business to discuss, a motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anthony J. Tomazin that the meeting be adjourned. Motion carried.
Meeting adjourned at 1:15 p.m.
NANCY OSBORNE ( Recording Secretary
V PRISRČNO BLAG SPOMI^
ob prvi obletnici, od kar so M-maja 1977 izročili svojo blag0 dušo svojemu Stvarniku in odšli po večno plačilo v nebesa naša
ljubljena mama, stara mama> tašča, sestra
FRANČIŠKA CERAR
Že leto dni Vas'zemlja krije, v temnem grobu mirno spite, srce Vaše več ne bije, bolečin nič več ne trpite!
Nam pa žalost srce trga, solzijo se nam oči, dom je prazen in otožen, ker Vas več med nami ni.
Počij od težkih, težkih let, preblago materino srce!
Ko zadnje trombe zadonijo, veseli snidemo se spet!
Žalujoči:
MARA, poročena HULL, IVANA — hčeri, in sin FRANCE, živeči v Clevelandu;
HELENA, poročena KLEZIN — hči, v Brooklynu, New York; PETER — sin, v Sloveniji;
10 vnukov in vnukinj;
GARW in KARL — zeta, SLAVKA — snaha,
MICI in KATI, — sestri v Sloveniji ter ostali sorodniki-
Cleveland, Ohio, 11. maja 1978.
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
Za izredni slovenski obed in domačo postrežbo se Vam priporočava, dnevno: od 9h zjutraj do 7h zvečer
v soboto: od 10b zjutraj do 5h zvečer torek: VAMPI, RIŽOTA; petek: GOLAŽ W POLENTA, PEČENE RIBE; sobota: AJDOVI ŽGANCI; TELEČJA OBARA;
vsako dnevna posebnost: DUNAJSKI ZREZKI, juha
LOJZKA in TONČKA, lastnici
SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT
6415 St. Clair Ave. (Slovenian Nat. Home Bldg.)
U.A.W. LOCAL 70 EXECUTIVE BOARD ELECTION
DAJTE MLADOST NA TABLO ZA SPREMEMBO!
DAJTE VAŠ GLAS ZA P0B0LSANJE VSEM!
__________GLASOVANJE________
PRVI PODPREDSEDNIK
X SAM CARCI0PP0L0
DRUGI PODPREDSEDNIK
X KARL R0SSBACH
TRETJI PODPREDSEDNIK
X BILL STEIN