rrasL V NAŠI DRŽAVI. Dr. Koroiec — gospodar r državil So mislili gospodje od opozicije, da bodo vrgli g. dr. Korošca s svojirn upornlm nastopom in svojim izdajalskim početjem. Mislili so, da bodo g. dr. KoroŠcu izvili vajeti države iz rok, pa so se uračunali. Dr. Korošec je mirno, a odločno povedal, da bode vsakega, ki bo delal zoper državo, po obstoječih zakonih poplical na odgovor. Pa kako so postali krotki! Kako so začeli pohlevno pisati!"Zanimivo je posebno tudi to, da dr. Korošec ne daje nikakih izjav, dočim PribiCevič in Maček klobasarita Vsaki dan ter se sama zapletata v mrežo, v katero sta hotela ujeti dr. Korošca. S svojim odločnim in modrim nastopom je g. dr. Korošec danes gospodar v državi, je pripravljen, započeto delo nadaljevati, da pridemo enkrat v boljše gospodarske razmere in do redne državne uprave, ki se bo razdelila na pokrajine, kar je podlaga za dosego avtonomtje. Zamujeni trenntki. Hrvatje imajo to smolo, da najbolj u?odne trenutke, v katerih bi lahko zase dobili naj več pravic, ne znajo izrabiti. Ako bi oni sedai podpirali dr. Korošca, bi bila to lahka pot do avtonomije tako Hrvaške kot Slovenije. Toda radičev ci in demokrati na Hrvaškem in tudi na Slovenskem nočejo svobodne Slovenije. Oni hočejo, da spada Slovenija pod Hrvaško, pod Zagreb. Zakaj to hočejo, je jasno. Oni vedo, da v svobodni Sloveniji ne pomenijo prav ničesar. Tu je SLS že sedaj odločujoča stranka v obeh oblastih. Če pa spravijo Slovenijo pod Hrvaško, tedaj bodo Hrvatje številčno moCnejši, pa bi Slovenci bili veliko na slabšem kot so danes. Radičevci lahko stokrat rečejo, da ni tako, njihove cilje preveč dobro poznamo. Poznamo pa tudi njihovo verolomnost, ko so dosedaj še vsakokrat snedli besedo, kadar so jo Slovencem dali, da bi se do segla avtonomija. Sedanji politični položaj je tak, da bi Hrvatje s pametnim nastopom v Beogradu dosegli izvršitev vseh svojih zahtev in uresničenje naših. Pa vse kaže, da bo zavoljo trme radičevcev zamujen ta ugodni trenutek. Slovenci si moramo to zapomniti! Opozicija — kolikor glav, toliko misli! Opozicija ima najmanj tri glave: Mačka, Pribičeviča in Trumbiča. Vsaka glava misli po svoje. Kar reče eden, drugi prekliče. Maček je na svo jo roko poslal v Berlin telegram, ki je veleizdajalski. Pribičevič ga je omilil. Na seji v Ljubljani, kjer so rekli, da padejo velikanski sklepi, ni bilo sklenjeno ničesar, razven da je Trumbič nekaj govoril, pa je Pribiče vič dejal, da govori ta glava v svojem imenu. Ti trije bratci se že sedaj na tihem tepejo za dedščino Radičevo. Ker se pogodili ne bodo, bodo raz grabili, kar se razgrabiti da, pa bodo Sli narazen, preje kakor se pričakuje. Na tako strto posodo slovenskl narod le pomilovalno gleda. Radikalna stranka se člstl. V radikalni stranki je dosedaj vladala osebnost, preje Pašičeva, sedaj Stanojevičeva, oziroma Vukičevičeva. To pa ni zdravo. Posebno ne, ker radikalna stranka ni imela izvršene strankine organizacije. Glavni odbor stranke je bil izvoljen pred 10 leti. VukičeviČ si je vzel to nalogo, da stranko izčisti in ji da organizacijo. kakoršno taka velika stranka potrebuje. Da je treba zato odločnosti in da se s takim delom povzroči malo krika pri onih, ki so prizadeti, je jasno. Za stranko pa je dobro. 0 razkolu stranke seveda ni govora, če tudi od 108 poslancev eden ali dva odstopita. Naša držarna politika v Berlinu. V Berlinu so se zbrali zastopniki posameznih narodnih skupščin na skupno zborovanje. Zastopanih je 43 držav. Tudi naša narodna skupščina je poslala svoje zastopnike. Za radičevce pa je šel — na državne stroške seveda — tudi dr. Krnjevič, da bi tam oblatil našo skupščino. Dr. MaČek je poslal kar naprej predsedniku tega zborovanja poseben telegram, o katere mso pisali, da je glavni predmet razprav. Tudi Pribičevič je drugi dan po seji v Ljubljani brzojavil v Berlin. S tem se je naš domač političen boj prenesel v Berlin. Tam pa se je odigral takole: Brzojav io bil napačno naslovljen. Prva blamuža. Ker je dr. Krnjevič pripotoval na naše državne stroške, so mu rekli, da se lahko udeleži sej, toda le kot član našega zastopstva, ker vsaka skupščina pošlje le eno zastopstvo. Druga blamaža! Dr. Krnjevičpa je bil že jezen, pa je nekatere nemškel iste pridobil za to, da so priobčili neko izjavo, ki pa vA bila reiiiična. Zato je predsednik zborovanja dal takoj popravek. Tretja blamaža! Izjave naših zastopnikov so bile vzete na znanje. Cetrta in konečna blamaža! Saj je prav, naj ves svet ve, kako neumno politično borbo uganjajo radičevci in demokrati! Veleizdaja! Radičevci so nekaj le podedovali od Radiča, namreč navado, silno dosti govoriti in to ne ravno pametno. Mnogi so se že pregrešili v svojih govorih tako hudo, da je policija jih morala dati zapreti. Poroča se, da se bo isto zgodilo tudi dr. Mačku in Pribičeviču. V naši državi imamo namreč poseben zakon o zaščiti države. Napravil ga je Svetozar Pribičevič zoper Hrvate in po tem zakonu dal svoj čas Radiča in druge zapreti. Zdaj pa je sam v nevarnosti, da bo zaradi tega zakona, ki je v veljavi, šel sedeti. Bi ne bilo ravno slabo, da sam poizkusi dobroto svojega nekdanjega dela! KaJ Tlad« prlprarlja. Mid t«m, ko opoziclja vpije doma in po sv»tu naokrog, pa vlada dr. Korošca dela. Razni odbori pripravljajo zakone o šolstvu, o razdolžitvi kmetov, o zemljiških katastrib, o ureditvi naiega denarnega trga itd. Pripravlja pa se tudi proračun, ki bo ustregel mnogim zahtevam Slovenije. V DRUGIH DRŽAVTH. Crška — V«nizelosova. Na Grškem so bile volitve. Venizelos, republikanec, je zmagal na celi črti. Sedaj bo menda konec notranjih krvavih političnih bojev. Venizelos je velik prijatelj Jugoslavije. Albanlja — kralj*vina. Kakor če bi kaka naša mala hišica si nadela naslov, da je grad, tako je tudi z Albanijo, ki si je dala naslov: kraljevina. Ahmed beg Zogu je kralj. Ce bo Albanija kot kraljevina kaj bolj svobodna kot dozdaj, je to nam — čiso prav! Bolgarlja ne ve, kaj bll Malo je nastop Francije in Anglije potresel bolgarsko vlado. Pričakovalo se je, da bo odstopila. A ni. Nato se je zahtevalo, da se umakne zunanji miništer, potem znova, da vojni minister odstopi, a kralj Boris dela povsem po svoje. In zdaj vlada res ne ve, kaj bi. — Makedonstvujoči pa so napravili pravo vojsko med seboj. V enem »amem spopadu jih je do 20 mrtvih obležalo. Rumunija nima denarja. Rumunska vlada je zašla v denarno stisko. Namesto denarja je začela izdajati nakazila, ki jih pa nobena banka ne izplača. Da bo tukaj dospelo do gospodarskega poloma, je skoro gotovo. — Pilsudski, gospodar Poljske, se sedaj mudi v Rumuniji, morda zaradi Rusije. Mussoliniju se bo žolč lazlll. Zakaj, take blamaže pa ni pričakoval, kakor sta mu jo pred vsem svetom napravila Francija in Anglija. Sedaj svojo jezo otresa nad nami, vendar je naperjena predvsem zoper Francijo. Nekateri listi so celo že zagrozili z vojsko Franciji. Ta molči. Če bi Mussolini le upal! Tako pa ga jeza kuha in iz njega bruha! Modeina Turčija. Turčija postaja pod Kemal pašo vedno bolj evropska. Ne le šole, tudi sicer se modernizira. Zelo važno je to, da je proglasila versko svobodo, da zdaj tudi katoličani prosto izvršujejo svoje verske dolžnosti. Ali bo zaslguran svetovnl mir? — Te dni so torej podpisali v Parizu predlog za svetovni mir, Kellogov predlog, kakor se imenuje po ameriškem državnem tajniku Kellogu. Ta pogodba prepoveduje vsako napadal no vojsko. Pogodbo so podpisale vse velesile. Naša država še ni velesila, zato še ni bila povabljena k podpisu te pogodbe. — Pa jim gre res za mir? Res. Ali zakaj? Po vojski obogatela Amerika ne ve kam z denarjem. Zasigurati si hoče mir, potem pa bode svoje bogastvo razposodila. Verjetno je, da se ETropa toliko spametuje, da res za stalno napove Tojsko Tsaki voj ski! Nikdar več vojske, bodi naS erropski klic! Žrtve svetovne vojne. Na zasedanju mednarodnih skupSčinskih zastopnikov v Berlinu so med drugimi pregledali, kaj nam je svetovna vojska uničila. Dognali so, da jih je zaradi vojske umrlo na bojnem polju in doma 50 do 60 milijonov ljudi. Vsled požarov in uničenj znaša škoda do 400 milijard dolarjev (1 dolar je 56 dinarjev). Gospodarska škoda, ki je zadela posameznike, $e sploh preceniti ne da. Te žrtve tudi kličejo celi Evropi: Nikdar več vojske! Kdor jo bo pa hotel, naj ga vsi ostali ukrote!