muLmiLO gociaijwitiewi it«m bmlotmih lftoi emhimmmom »gmaim CELJE, t-i^.rEK. 3. FEBR\ 'UU.. LETO Vn. — ST. 5 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — OdsoTorni ur*dnik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredniihro ia uprava: Celie, TitOT tre 3 — Paitni predal 123 — Telefon: itreodjetja. Obrtništvo v Celju še vitro t\\ tleh O tem, da obrtništvo že vsa leta po vojni ne more več dospevati za po- trebami Celja, smo pisali že nešteto- krat. Zanimivo je, da vselej, kadar gre za te probleme, govorimo tudi o tem, da je obrtništvo v našem mestu treba postaviti na noge, da je treba to in ono ukreniti, toda doslej so ti sklepi bili večinoma le polovično, ali pa sploh niso bili izvedni. Vzroki za to, da je bilo obrtništvo vselej znova potisnjeno na stran, so bili v večini primerih objektivnega značaja. Tako je šel deloma po vodi sklep, da se bo del dohodkov iz obrt- ništva vračal v to panogo gospodar- stva za povečanje zmogljivosti, za usta- navljanje novih obrtnih obratov itd. Nujno je torej potrebno, da v Celju v tem pogledu pridemo na zelno vejo. Nekatere obrtniške stroke so spričo ko- njunkturnega položaja postale nedo- stopne drobnim potrošnikom, zlasti ti- ste obrtniške veje, ki delajo usluge gradbeništvu. Nekateri obrtni obrati imajo nadalje neurejene tehnične po- goje, kar podražuje storitve, so pa tudi obrtniške zvrsti, ki so v Celju nujno potrebne, pa jih še do sedaj ni bilo mogoče ustanoviti. V lanskem letu je število v obrtništvu zaposlenih oseb v socialističnem sektor- ju nekoliko zraslo, precej pa je padlo v privatnem sektorju. Vzroke temu je treba iskati tudi v tem, da mlad obrt- niški kader zaradi neurejenosti social- nega zavarovanja še vedno raje išče službe v industriji, kjer so ti pogoji urejeni. Zanimivo je tudi to, da pri- vatni mojstri, kljub določilom, da sme- jo imeti delavnice pet ljudi, držijo po- vprečno največ tri pomočnike, čeprav so mnogokje pogoji za večje število za- poslenih ugodni. Tudi davčna obremenitev sem in tja vpliva na upadanje zasebne obrti. Vze- mimo na primer dvig predpisa dohod- nine ob skoraj nespremenjenem šte- vilu zasebnih delavnic v zadnjih letih. V letu 1952 je znašal predpis dohod- nine v Celju 13,300.000 din, v letu 1953 že 37,500.000 din, v letu 1954 56,000 000 din, v lanskem letu pa je bilo predpi- sanih akontacij in povšalnih dohodkov za 37,000.000 din. Te številke kažejo, da so predpisane davčne obveznosti ne- prestano naraščale. Poleg tega obrtniki nikoU niso mogli vedeti, koliko bo druž- ba v enem letu zahtevala od njih. Po- sledice tega so jasne: Večje cene sto- ritvam, nezainteresiranost za strokovni dvig, omejevanje storilnosti za golo do- seganje življenjskega minimuma, od- puščanje delovne sile, odpor proti vzgo- ji vajencev, slabe možnosti za izbolj- šanje osnovnih sredstev itd. Vse te neurejenosti končno vedno ob- odostotno izkoriščene. Svet za gospo- darstvo pri celjski občini je pregledal stanje teh obrtnih delavnic in ugotovil, čuti potrošnik v visokih cenah, slabi kvaliteti storitev in uslug. Da bi pomagali stiski, ki jo je po- vzročilo pomanjkanje obrtnih kapa- citet v našem mestu, so bile ustanov- ljene v Celju nove obrtne delavnice so- cialističnega sektorja kot mizarska de- lavnica »Oprema«, podjetje »Delavske pekarne«, krojaška delavnica »Kroj« in podjetje »Aurea«. Popolnoma nova delavnica je edino »Aurea«, medtem ko so druge nastale iz privatnih delavnic. Razlika je edmo v tem, da so te delavnice socialističnega sektorja povečale število zaposlenih. Problem v delavnicah socialističnega sektorja je tudi v tem, da imajo ve- činoma zelo neprimerne delovne pro- store, dostikrat tudi obratna sredstva privatne lastnine. Vse to podražuje ce- ne njihovim storitvim, tako da niso kos odvzemati privatni konkurenci večja naročila, ki bi prisilila manjše zasebne delavnice, da bi izvrševale usluge tudi potrošnikom na drobno. V mnogih de- lavnicah zasebnega lastništva potroš- nik sploh ne pride na vrsto, ker je obrtnik zaposlen na večjih obrtnih de- lih. V Celju ima nadalje industrija svoje obrtne delavnice, ki dostikrat niso sto- da bi nekatere od teh delavnic lahko osamosvojili, poleg tega pa sprostili neizkoriščene kapacitete tudi navzven. Prvi uspeh te akcije za pridobivanje novih obrtnih kapacitet naj bi uvedli pri podjetju »Beton«. To podjetje ima delavnice za 10 različnih obrtnih strok s približno 150 zaposlenimi. Te delav- nice naj bi postale poseben, režijsko ločen obrat, razdeljen po posameznih strokah. V teh delavnicah bi spreje- mali tudi naročila izven podjetja, po- leg tega pa bi bile kapacitete izkori- ščene tudi vse leto, saj doslej zaradi sezonskega značaja podjetja »Beton« niso bile vselej. Za potrebe Celja je treba nujno usta- noviti še več delavnic. Nujno bi bila potrebna servisna delavnica »Pralnica in likalnica«, dalje servisna avtodelav- nica z garažami, kjer bi popravljali manjše okvare, zamenjavali avtomobil- ske dele, nudili vse tovrstne usluge, kar je ob vedno večjem cestnem pro- metu nujno potrebno. Nadalje je treba izpopolniti kapacitete strojne finome- hanike in končno tudi popravljalnico in previjalnico elektromotorjev. Največje težave pri ustanavljanju teh novih podjetij bodo gotovo predstav- ljali delovni prostori. Avtoservisna služba bi na primer bila lahko kaj hitro upostavljena, če bi bili na razpolago prostori s primernimi garažami. Pod- jetje »Avtoobnova« nudi na razpolago osnovna sredstva, ker se z drobnimi uslugami ne bo več ukvarjalo. Znatna zboljšava, predvsem v po- gledu znižanja cen storitev bo nasto- pila tudi po predvideni ustanovitvi knjigovodskih centrov za nekatere so- rodne obrtne stroke socialističnega sek- torja. Na koncu še to, da bo treba v letoš- njem letu predvideti v proračunu čim več sredstev za ustanavljanje novih so- cialističnih obratov in z instrumenti družbenega plana na splošno bolje sti- mulirati obrt, industrija pa naj bi dala primerne strokovnjake za vodstvo teh obrtnih delavnic. OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA CELJE obvešča svoje članstvo, da tudi letos prireja tradicionalni OBRTNIŠKI PLES dne 18. iebruarta 1956 v Narodnem domu v Celju IGRA PLESNI ORKESTER »RONNY« Vstopnina 150 din — Vstopnice je rezervirati v času od 1. do 10. februarja 1956 v pisarni 'Zbornice. Vljudno vabljeni! Potrebna je živa vez med kraje\nifri odbori SZDL in zadrugami Pred dnevi so se sestali predsedniki krajevnih odborov in odborov SZDL z upravniki kmetijskih zadrug žalske ob- čine, da bi proučili razna gospodarska vprašanja in sprejeli določene sklepe. Direktor Hmeljarskega inštituta tov. Karel Kač je govoril o splošni gospo- darski problematiki in med drugim na- glasil: Dvig kmetijske proizvodnje je v ve- liki meri odvisen od upravnih odborov KZ in njihovih pospeševalnih odsekov. Pri deiltvi svojih dohodkov naj zadru- ga pridobiva in podpira one napredne kmete, ki se poslužujejo vseh agro- tehničnih ukrepov za zboljšanje kme- tijstva. Sredstva, ki jih na svojem ob- močju ustvarja zadruga, naj ne služijo za nakup zemljišč in stavb, marveč za izboljšanje zemljišč, napravo silosov, gnojišč itd. Tudi na vasi je treba gojiti socialistične odnose. Traktorji in drugi stroji bi v rokah premožnejših kmetov ostali neizkoriščeni. Zadružni park naj bo na razpolago vsem članom zadruge skozi vse leto — tako bo naš kmet bolj navezan na svojo zadrugo. Na občne zbore KZ se bo treba dobro pripraviti in dobro razmisliti, kako bi najbolj smotrno uporabili sredstva, ki jih ustvarja kmetijstvo, ^ri teh sredstvih bo treba misliti na kredite za investici- je. Predsednik žalske občine in ljudski poslanec tov. Ivan Rančigaj je na tem sestanku poudaril, kako potrebna je ži- va vez med krajevnimi odbori, SZDL in zadrugami in analiziral vrsto pro- blemov, ki jih bo treba rešiti za na- predek kmetijstva pri nas. Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Kovač je naglasil potrebo, da se temeljito pri- pravimo na občne zbore Socialistične zveze. Kmetijske zadruge naj zboljšajo svoje gospodarstvo in naj si s štipendi- jami vzgajajo šolane ljudi, da bodo po- zneje lahko prevzeli upravniška mesta. Žalska občina ima težave z uredit- vijo komunalnih naprav, predvsem pri popravilu občinskih cest. Zato je v raz- pravi na tem sestanku padel predlog, naj bi kmetijske zadruge priskočile na pomoč z 10 odstotnim prispevkom od svojega dobička za komunalne zadeve. Občinski odbor namerava namestiti večje število cestarjev na gozdnih ce- stah, ki jih bodo oskrbovali skozi vse leto. Pogozdovanje naj bi opravile za- druge in v ta namen pritegnile šolsko mladino, ki bi jo za trud tudi primerno nagradile. Na sestanku so govorili še o gradbeni dejavnosti v žalski občini, o razdelje- vanju socialnih podpor (ki naj bodo večje in pravičneje razdeljene) ter o skorajšnji ustanovitvi potrošniških sve- tov pri trgovinah, mesnicah in pekar- nah. K. F. ZGOVOREN ALBUM INŽENIRJA MILOVANOVICA Pred sabo imam album bivšega na- čelnika sedme udarne bridage. Malo- katera partizanska enota ima toliko ohranjenega zgodovinskega materiala. Zanimiva je slika iz krajev, kjer je bUa brigada ustanovlejna. Na sliki je štab brigade, med njimi dva člana an- gleške vojaške misije. Bivanje teh dveh Angležev je imelo koristne posledice. Brigada je bila v začetku zelo podpi- rana s strani zahodnih zaveznikov, pri- sotnost teh dveh Angležev pa je imela tudi politično vrednost. Ljudje v pokra- jini Črne Trave so bili dolgo časa na- vezani na četniško gibanje. Povezanost partizanov z Angleži je četniško gi- banje precej omajala. Slike zgovorno govorijo tudi o izred- no močnem političnem in kulturnem delu te brigade. Na vsej poti je briga- da prirejala prireditve in mitinge, vča- sih tudi pod najtežjimi okolnostmi sredi srditih bojev. Kot epizoda v tem pogledu služi zna- menito nogometno srečanje med An- gleži in moštvom brigade v Ajdovščini. Angleži so zbrali moštvo med vsemi enotami po Italiji, medtem ko je moš- tvo brigade opustilo vsako sposojanje nogometašev. Rezultat je bil približno tak, kot lansko jesen v Ljubljani med B moštvi Jugoslavije in Nemčije. Oba pripadnika sedme udarne brigado sta pripovedovala še mnogo drugih do- godkov iz bojev od ustanovitve brigade V VII. udarni brigadi je bilo mnogo mladih borcev do osvoboditve, marsičesa pa se po de- setih letih ne moreta več podrobneje spominjati. Vsekakor je brigada svojo patriotsko dolžnost častno izvršila na vsej dolgi poti od Črne Trave ob bol- garski meji do severne meje Slovenije. Stev. 5 — etran 4 CELJSKI TEDNIK, 3, frfjruarja 1856 Računovodstvo - zadnji jez proti gospodarskemu hrimmaiu III. Ne bomo navajali primerov, ko raču- novodja kazensko odgovarja, ker se je na ta ali oni način v podjetju okoristil (n.pr. kaznivo dejanje poneverbe, go- ljufije itd.). Omejili se bomo zgolj na nekaj primerov, ko zadenejo računo- vodjo kazenske posledice, ne da bi se količkaj okoristil. Ce zasledujemo ka- zenske procese, so sorazmerno redki primeri, da bi se računovodja name- noma okoristil s kaznivim dejanjem v podjetju. So sicer tudi taki primeri, vendar so glede na veliko število raču- novodskega kadra sorazmerno zelo red- ki. To je dokaz, da je naš računovodski kader v veliki večini pošten in da resno in požrtvovalno opravlja svoje FK)sle. Navedimo nekaj vsakdanjih pri- merov: Poslovodja ima na pr. ob 3-mesečni inventuri višek. Knjigovodkinji svetuje naj popravi inventurni popis, tako da bo višek izginil, češ, saj drugič bo pa primanjkljaj in se bo to izravnalo. — Ce bi knjigovodkinja to storila, bi za- grešila kaznivo dejanje nevestnega dela v službi (čl. 317 K. z.) in ponareditve uradnih listin (319 K. z.). Ob 3-mesečni inventuri je računo- vodja odkril primanjkljaj v trgovini. Brezpogojno mora napraviti vse, kar je mogoče, da podjetje pride do kritja nastale škode. Ce nastalega primanj- kljaja ne bi v knjigovodstvu pravilno prikazal in obremenil krivca, bi zagre- šil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po čl. 317 K. z. Zgoraj pa je bilo tudi povedano, da zavisi od konkretnega primera, £di bi odgovarjal tudi kazen- sko zaradi nevestnega dela v službi, če zadeve ne bi prijavil pristojnim držav- nim organom, četudi bi krivca pravilno obremenil. Pred nekaj dnevi je bil v Sloven- skem poročevalcu lepo prikazan eden najbolj rafiniranih načinov okoriščanja poslovodij. Ob 3-mesečni inventuri se je pokazal v poslovalnici primankljaj. Tedaj se »spomni« poslovodja, da je »pozabil« na dolžnike. Ce primankljaja ne bi bilo, bi brez skrbi iztržek od dol- žnikov dal v žep. Poslovodja bi na ta način lepo izigral najbolj vestnega ra- čunovodjo. — Računovodja bi moral pred ugotovitvijo zalog blaga zahtevati od poslovodje seznam dolžnikov. Ce bi jih predložil poslovodja kljub takemu pozivu šele naknadno, ko bi se že po- javil primanjkljaj, bi moral računo- vodja posumiti v poštenost poslovodje. Ce bi se računovodja postavil na ste- lišče, češ, naj delajo kakor hočejo, bi ga nedvomno zadel čl. 317 K. z. Ob letni bilanci se pokaže v poslo- vanju zguba. Računovodji je stvar ne- prijetna, češ, kaj bo rekel kolektiv odn. člani in izkaže fingirane dolžnike, ne- pravilne zaloge, da tako prikaže do- biček. Bilanca prikaže napačno stanje. Gre za hudo kaznivo dejanje napačne sestave bilance. Računovodja bi s tem zagrešil kaznivo dejanje ponareditve uradnih listin po čl. 319 in eventualno še zlorabe uradnega položaja v smislu čl. 314 K. z. Se naprej bi lahko navajali take pri- mere. 2e iz teh je razvidno, da ima računovodja veliko odgovornost, tudi če ne gre za okoriščavanje. Zato je tudi zakonodajalec dal take pravice računo- vodji, da neizprosno uveljavlja zako- nitost. Vsakdo, ki razume važne naloge računovodje, mu bo pri njegovem delu, izvrševanju velikih dolžnosti in odgo- vornosti, nudil polno oporo. Čimbolj bomo dvignili strokovni nivo naših ra- čunovodij in čim večjo nK)ralno oporo jim bomo dajali pri izvrševanju nji- hovega odgovornega dela, tem močnejši bo — zadnji jez proti gospodarskemu kriminalu. Dr. P. P. PRVA SEJA KRAJEVNEGA ODBORA SALEK PRI VELENJU Pred kratkim je imel Krajevni odbor Salek pri Velenju svojo prvo sejo. Po proučitvi pristojnosti, ki spadajo v nje- gov delokrog, so razpravljali še o ime- novanju gradbenega odbora za gradnjo nove osnovne šole v Paki, popravilu krajevnih cest in o situaciji, ki je na- stala ob zadnjem znižanju cen goveji živini. Odbor je tudi izrazil željo, da bi na Okrajnem ljudskem odboru Celje, za- radi povečanja njegovega teritorija, bilo potrebno povečati število uradnih ur oziroma uradnih dnevov, ker v se- daj določenem času stranke ne morejo opraviti vseh opravkov. B. F. Olepševalno in turistično društvo eno najdelavnejših društev v Celju Na seji širšega odbora Olepševalnega in turističnega društva Celje so te dni najaktivnejši člani pregledali napore in sadove svojega dela v preteklem letu. Predsednik Jenko je v kratkih obrisih podal zgoščen pregled tega dela, ki se ni odražalo samo v lokalni ureditvi me- sta, temveč tudi v gibčni turistični de- javnosti okrajnega značaja. Poleg ne- štetih manjših, lokalnih olepšav, so v preteklem letu posvetili mnogo truda in pozornosti restavriranju Starega gradu in pogumno začeli tudi z gradnjo grajske restavracije. Za vsa gradbena dela so doslej potrošili okrog 2 mili- jona din, dokončna ureditev pa bo stala približno 8 milijonov. Ta nizka vsota za tako veliko delo, gotovo dokazuje, da znajo celjski »olepševalci« varčno in smotrno gospodariti. V načrtu je bilo, da bi restavracija začela i>oslovati že s 1. majem letošnjega leta, vendar iz- gleda, da se bo delo nekoliko zavleklo, toda vrtni prostor bo v tem času že služil svojemu namenu. Propagandni odbor je na tej seji predložil tudi program dela za leto 1956, ki je sicer dobro sestavljen in zajema širok delokrog, vendar so ga odborniki v nekaterih točkah še dopolnili. V prav živahni razpravi so člani in odborniki Olepševalnega in turističnega društva Celje govorili še o mnogih po- manjkljivostih, ki v Celju že dolgo ča- sa »v oči bodejo«. Grd madež, ki kazi središče našega lepega mesta, je brez- dvoma znani »Dachau« ob Savinji. Skrajni čas bi že bil, da se vojaške na- prave s tega mesta prenesejo na oko- lico. Tudi pogled na sušenje vojaškega perila ob tem sprehajalnem centru ni najlepši. Komisija za estetsko podobo mesta Celja bi k temu tudi lahko dala besedo! Največji madež v Celju pa je gotovo stara grofija z muzejem. Ustanova, ki čuva v svojih prostorih takšne zgodo- vinske dragocenosti pač ne zasluži, da se njen problem adaptacije že toliko let brezuspešno vlači iz seje na sejo. Ce v svojem delovnem programu da- jemo prvenstvo restavriranju Celjskega gradu, je gotovo prav tolike, če ne večje važnosti tudi restavriranje celj- skega muzeja. Idejni projekt je baje že gotov, baje obstoja dalje časa tudi že gradbeni odbor za restavriranje muzeja. Olepševalno društvo je sklenilo, da bo takoj stopilo v stik s tem odborom in z mestno občino, tako, da bi v letošnji spomladi lahko že začeli z delom v po- sameznih etapah. Da od tega sklepa ne bomo smeli več odstopiti, terja še dejstvo, da je leta 1958 predviden kon- gres arheologov v Celju, in do tega časa pač mora Celje izbrisati ta kulturni madež in pokazati tujcem že renoviran muzej. Prav tako kot obnovitev stare gro- fije se vlečejo v nedogled tudi priprave za gradnjo ljudskega kopališča. Razne spremembe in variante (umetno jezero) samo zadržujejo akcijo za ureditev ljudskega kopališča v Celju. Tudi o tem vprašanju so obširno govorili na seji širšega odbora Olepševalnega društva in sklenili priporočiti celjski občini, da zagotovi potrebna sredstva, da tudi te naloge letos ne bomo opustili. Sprejet je bil sklep, da se v prihodnjih dneh sestane j o člani Olepševalnega društva in plavalni klub z odborom za regula- cijo Savinje glede dokončne lokacije. S tem v zvezi so člani Olepševalnega društva tudi predlagali, da je treba opozoriti Okrajni ljudski odbor in sa- nitarne organe, naj rudnik Zabvikovca in Usnjarna Šoštanj čimprej in-edita svoje čistilne naprave, da bo naša Sa- vinja spet čista kot nekoč. Te plodne seje Olepševalnega in tu- rističnega društva Celja sta se kot za- stopnika Turistične zveze Slovenije udeležila tudi tovariša Subic in Matajc iz Ljubljane. Tov. Subic je pohvalil dobro izbran program dela za letošnje leto in pohvalil nesebično delo nekate- rih članov, ki že od leta 1921 uspešno delajo v Olepševalnem in turističnem društvu. Kot priznanje za nesebično in uspešno delo je Turistična zveza Slo- venije podelila Celjanom zlate, srebrne in bronaste značke z diplomami. ZHate značke so prejeli: Pelikan Jože, Rih- taršič Lojze in Vvdler Zoran. Srebrne: Jenko Rado, prof. Orožen Janko, dr. Strmšek Pavel, prof. Orel Tine, Godnik Viktor in Zorko Slavko. Z bronasto značko pa sta bila odlikovana tovariša Holobar Stojan in Pibrovec Rudolf. Naša družina in mladina Starši - soodiočujoči reformatorji našega šolstva Delo v šolah je pred počitnicami bilo že več kot nervozno. Priprave za Dedka Mraza in ocenjevanje otrok — vse hkrati. Kdo bi zameril otroku, če se že dolgo pred praznikom nanj veseli in o njem večkrat misli. Tega tudi v bodoče ne bomo mogli preprečiti. Toda v bodoče spremenimo šolski koledar. Zakaj? Pred koncem polletja učitelj ali pro- fesor z učenci obravnavano snov skup- no ponovi in tudi oceni. Sigurno je ta- ko skupno ponavljanje precejšen napor za dijaka. Le-ta terja od njega, da se ves skoncentrira. Prepričan sem, da so take ure za učenca najbolj dragocene. Poleg tega je prvo polletje odločno prekratko. V njem sta še dva dneva za prvo konferenco in prosti dnevi za 29. november. Po mojem bi moralo biti prvo pol- letje večje od drugega, saj vemo, da se otrok v jesenskem in zimskem času veliko lažje vsede za knjigo, kot spo- mladi. Le to dobro vedo vsi tisti, ki že nekaj časa poučujejo. Uspehi so slabši že aprila in maja. Lepota narave terja svoje in še prej privabi otroka. Tudi mnogi starši tu niso zadovoljni z novim šolskim koledarjem. Le-ta pa naj bo tak, da bo pozitiven prispevek za uspeh učencev. Na vsak način bi veljalo prestaviti počitnice zopet v dru- go polovico januarja. Toda stavki niso glavni namen pi- sanja. Pojdimo zopet v oživele učilnice. Učenci so se kljub vsemu pošteno od- dahnili. Ce bo v njih dovolj volje in zdrave zavesti, bodo lepo nadaljevali s prekinjenim delom tja do junija. Njihovo delo bo resno, predvsem na nižji stopnji šolanja, ako bodo resni in dovolj zavzeti tudi starši. Nešteto primerov za dober uspeh je tesno so- delovanje staršev z učitelji. Nazadnjaško naziranje o šoli se vse bolj razblinja. Starši so six)znali, da nova šola hoče vsakega otroka vzgo- jiti in izobraziti tako, da bo delaven in plemenit član naše dnižbe. So še staršij ki jim je še danes otro- kovo delo v šoli deveta briga. Strežejo le lastnim užitkom: da je trebuh poln in da jim otrok čim več pomaga. Kak- šna bodi otrokova bodočnost, se ne sprašujejo. Poglejmo, kaj o takih starših menijo učenci. Zopet anketa! Toda z njo mar- sikaj pametnega, a kar je še huje, mar- sikaj resničnega izveš! Takole piše slab, nezadosten, prvo- šolec v gimnaziji: »Ne učim se rad. Bolj me veseli žoga in kino. Starši me navadno ne vprašajo kaj delam v šoli. Jezni so le takrat, ko prinesem enke.« Menite, da je dijak zakrivil slab uspeh? Kaj še! Saj je šele dvanajstleten, ne- samostojen, nedozorel Doma nima opore, pomoči in kontrole! Drugošolka, nezadostna, odgovarja takole: »Včasih si zaželim, da ta bila boljša. Mislim pa si: moj oče nima no- benih šol in le dobro zasluži in živi. Največkrat me zmotijo prijateljice. Z njimi odidem, da se igramo do trde noči. Mama skrbi zame in me lepo oblači. Včasih me zjutraj vpraša, če znam. Jaz pa se ji hitro zmuznem...« Kje je redno dnevno delo mladega de- kleta? Kje sploh je tisti zdrav dnevni red, o katerem so že toliko pisali?! Ne bo preveč, če trdim, da so taki starši tako brezbrižni, kot je brezbrižna tista žival, ki požre lastne mladiče. Za- kaj? Zato, ker prav nič ne skrbijo za otrokovo prihodnost, za njegovo živ- ljenje. Nič ne pomislijo, da prehitra mine brezskrbna mladost! Največja dediščina otroku je nepre- nehna briga zanj, za njegovo delo v šoli in doma! Toda to je vendar hkrati tudi najsvetejša dolžnost staršev. Kako vse drugače zveni takle odgo- vor prav dobrega dijaka: »Starši so me več kot leto vsak dan spraševali in pregledovali domače vaje. Vedno znova so mi dopovedovali, zakaj se moram učiti. Vem, da se ne učim niti zanje, niti za učitelja. Danes jim ni več treba stalno kontrolirati mojega dela.« Dijak je v tretji gimnaziji. Res je, da so za relativno še vedn® nezadovoljiv uspeh na nižjih gimnazijah nmogi objektivni vzroki. Celodnevni pouk, preobremenjenost profesorskega kadra, pomanjkanje učil, prostorov itd. Res pa je tudi, da se uspeh iz leta v leto zboljšuje, čeprav gre le za nekaj odstotkov. Drži, da se tudi starši vedn« bolj zanimajo za delo otrok v šol^. Med glavne objektivne vzroke za uspeh v šoli sodi še vedno pomanjklJiT« sodelovanje staršev s šolo. Ravno v re- formi bi morali posvetiti vso skrb so- delovanju doma s šolo in misliti na najprimernejše <^like, ki jih je že se- daj dosti. Le potem bomo ob stoodstotne!* so- delovanju staršev zadovoljni, saj bodo zadovoljni tudi naši otroci — naSa nada. V. S. Nagradna križanka Trgovskega podjetja uVolna« Celje Kot smo napovedali, objavljamo da- nes prvo nagradno križanko, ki jih v zabavo in reklamne svrhe prispeva- jo razna podjetja. Dsinašnji nagradni križanki botruje trgovsko podjetje »Volna« v Celju, ki je za pet izžrebanih reševalcev pripra- vilo tele nagrade: 1. moško srajco, 2. žensko kombinežo, 3. ženske nylon nogavice, 4. moške dokolenke, 5. moško kravato. Križanka je lahka. Rešitev pošljite na uredništvo lista do 7. februarja (Ce- ljani jih lahko oddajo osebno do 12. ure). Žrebanje bo izvršeno v prisotno- sti predstavnika podjetja »Volna«, či- talca našega lista in uredništva. VODORAVNO: 1. in 6«. reklamni napU ve- likega trgOTskega podjetja, ki je prispevalo aagrade; 18. odličen, lelo dober; 19. iirupno; M. lopoT, ničvrednež, ropar; 21. transport bla- ga skozi puščavo: 22. osebni zaimek; 23. le-ta lok (rnsko); 24. oprema tekničnega svinčnika (mnogo takih); 25. kratke, toda močne lesene palice; 26. darilo; 27. last Ive; 28. hrvatsko moško ime; 29. del imena južnokorejskega predsednika; 39. enota pisarniškega papirja; fZ. lepilec lističev, na katerih se označi vse- bina zvezka ali knjige; 35. delci snovi; 3?. kratica rajonske postaje; 39. izdelovalec delov vprežnega vozila; 4t. terkveni predstavnik pravoslavne vere; 42. inželka; 44. obdobje, vek (pregibna v sklonih); 44. arabsk« prista- nišče; 47. katastrofa ladje; 49. kratica pred- stavniškega organa Ijndske oblasti; 99. prisivv časa in medmet (dve besedi); 52. kratica m atletski klnb; 53. prireditve, s kakršnimi je celjsko trgovsko podjetje že večjtrat raz- vedrilo Celjane; 56. oblika glagola osedati; 58. prilivate kis, fonetično linbljanskega narečjat 59. sorodnika; 66. mizarsko orodje; 61. oblika decimalnih števil; 62. podjetje za izdelav* mlečnih izdelkov, z označbo začetnice Ijndske repnblike; 63. bivši, a še živeči svetovni prvak v šahu; 64. razmestil, opredelil; 65. ko- vinski (prve kovine v zgodovini). NAVPIČNO: 1. snopi las; 2. omami, tudi ovije; 3. se zahoče (ženski spol v dvojiai); 4. tlito v enem; 5. Baltiška pokrajina; 6. ta k* ali tako, vseeno; 7. kazalni zaimek (pregibno); 8. števnik; 9. iskalec najbolj radioaktivne prvine; 16. vrsta zelenjave; 11. kljub temn (hrvatsko); 12. naložene stvari; 13. Evropska Iržava; 14. svita, vzhaja sonce; 15. hrvatski kazalni zaimek; 16. oblika pomožnega gla- gola; 17. zapreka; 21. lovec na kite; 22. kafali; U. nevaren zemeljski plin; 26. na svojem do- mu; 28. gradbeni material za zidanje; 36. slu- čajno, skoraj neverjetno; 31. čez neko masiv- aost, oblika je okrajšana (opis v normah); 33. časovna vprašalnica (slovnično ne uporablja- mo take oblike, je pa v rabi); 34. želite z voljo; 36. kazalni zaimek; 38. propadel; 46. po- sekane; 41. enote pisarniškega papirja; 43. po- večanja po številu ali velikosti; 45. brez Eve (nemško fonetično); 47. sestavljati pesmi (brez zadnje črke); 48. stalno število v matematiki; 49. sezona našega nacionalnega nogometa (slovenski nogomet označimo le z začetnicami); 51. od vr- nitev od nečesa; 53. italijanskemu nogometne- mu vratarju, ki je spoznal v Torinu jugoslo- vanske nogometaše; 54. domače vprežne živali, dosti takih; 55. pričakoval (hrvatsko); 5? dva različna samoglasnika; 58. okrajšava naziva neke obrtniške delavnice; 61. vrsta pesnitve v hrvatski sklanjatvi; 62. velelnik glagola »mre- ti<; 64. kratica aa^ vodilne politične stranke; 65. medmet. KAKO SPOZNAŠ SVEŽE MESO NA TRGU Praktična in dobra gospodinja se prav dobro sjKJzna na posamezne vrste in kose mesa. Pri mesu, ki ga kupu- jemo v mesnicah, se sicer ni treba bati, da bi kupili meso kake doklane, bolne ali celo poginule živali, ker je tu vestna in stroga veterinarska kon- trola. Bolj pazljive pa moramo biti pri nakupu mesa na trgu. Ce meso že razpada, spoznamo pred- vsem po tem, da je popustila otrplost mišic, ki nastopi brž ko žival pogine. Sveže ribe spoznamo po čistih očeh, rdečih škrgah in trdnem mesu. Četudi so škrge rdeče, spoznamo ribo, da je stara, če ima motne oči in če ostane vdolbina v mesu, kamor pritisnemo s prstom. Perutnino je najbolje kupovati živo. Po samem držanju perutnine six>zna- mo, ali je zdrava ali ne. Perje mora biti gladko, ne našopirjeno, oči vesele in prozorne, kljun zaprt, greben živo- Tdeč, kretnje hitre in živahne. Pri za- klani perutnini pazimo predvsem na rane. Zareza mora biti p>olna krvi. Ce so robovi bledi in niso polni krvi, je bila žival doklana. Koža mora biti na- peta in čista, brez modrih lis, meso trdo, kljun rumen. Ce torej kupiš mrtvo kokoš, poglej, ali se kraji rezne rane stikajo ali ne, kajti pri poginulih ži- valih ljudje navadno šele po smrti ži- vali napravijo rano, kakor da so jo zaklali, kraji pa se ne stikajo. Mlado in staro perutnino pa ločiš takole: ndada kokoš ima lepo rožo in dolge kremplje, mlada gos ima bledo- rumen kljun in ostre kremi je. Mladi golob je imajo nehak kljun. Mlade je- rebice jekleno sive noge. Mladi fazani imajo mehke kremplje in zelo koniča- sto perje na krilih, pri starem fazanu je perje obrabljeno. Pri kupovanju divjačine je treba ve- deti, da na primer storost zajca dolo- čimo po koži med uhlji. Ce uhlje raz- tegnemo, se pri mladem zajcu koža pretrga. Močno prestreljeno zajčje meso ni tečno in se naglo kvari. Sveža govedina mora biti lepo rdeča, z belimi, mastnimi sloji. Prav tako je tudi sveža teletina svetlorožnata, nikdar sivkasta. Tudi svinjsko meso mora biti lepo rdeče. Ce kupujemo prekajeno gnjat, pre- bodemo s koničasto šibo meso do ko- sti. Ce je meso pokvarjeno, se les takoj navzame duha. DROBNI NASVETI Staro in obrabljeno knjigo osvežimo, če jo zdrgnemo s svežimi kruhovimi drobtinami. Mastne madeže v knjigah odpravimo, če jih polikamo s pomočjo pivnika — za večje madeže pa napra- vimo kašo iz žgane magnezij e in ben- cina, jo nanesemo za nekaj ur na ma- dež in nato otresemo. Lasje na bodo prezgodaj osiveli, če jih večkrat umivamo z mlačno vodo, pomešano z vinskim kisom. (2 dela vode in 1 del kisa). Prhljaj odpravimo s kalijevim kar- bonatom (20 g raztopimo v 1 liter vo- de). Prhljaj pa odpravlja tudi lipov čaj. Izpadanje las preprečimo, če si glavo redno ximivamo z močnim kamilčnim čajem. Ledene rože na oknih vam onemogo- čajo pogled na prosto in steklo poka, če se na njem nakopiči debelejša plast ledu. Ce umijemo zaledenelo okno z vodo, v kateri smo razstopili kuhinjsko sol, bo v nekaj minutah čisto, potem pa nadrgnemo šipo še z glicerinom. Ne delaj pa tega s toplo rodo, da ti šipe ne popokajo. Zopet nekaj praktičnega in okusnega za pisarno. Poglejmo, če imamo v orna- ri obleko, ki smo se je že naveličale in nam je celo premajtina. Sparajmo jo, pobarvajmo v črno ali kakšno drugo temno barvo in zašijmo takšno jopo, kot jo vidimo na sliki. Latiko je tudi krajša v pasu. To nosimo čez kakršno koli obleko s kratkimi rokavi — naj- lepše je, če je progasta ali karirasta. KUPON križanke Trgovskega podjetja »Vokia« CELJSKI TEDNIK, S. februarja 1956 Stev. 5 — stran 5 Pavel StrmSek Prešemjana v Celju Da bi bil Prešeren kdaj v Celju, tega ae moremo izpričati. Je pa prav ver- jetno, da je bil, čeprav je potoval v Gradec in na Dunaj naravnost z Go- renjskega najbrž preko Koroške. Po sporočilu sestre Lenke je bil Prešeren trikrat na Polzeli pri svojem starem stricu župniku Muhovcu. Najprej naj bi bil z materjo, drugič in tretjič pa sam med letoma 1817 in 1820, kakor to domneva šolski upravitelj v 2alcu Raj- ko Vrečar. Iz Polzele se je stric Anton Muhovc preselil kot župnik v Stebenj na Koroško. Možno je seveda, da je bil Prešeren v Celju na poti v Rogaško Slatino, kjer bi bil obiskal hkrati svojega pri- jatelja dr. Chrobata iz Ljubljane in se srečal s Stankom Vrazom, ki je bil tudi prav takrat v Slatini (pr. članek Luži je Pesjakove v LZ, str. 680 sL). Res je, da bi bilo naključje, če bi se v Rogaški Slatini srečali trije sodobniki, ki jim je usoda že pisala bližnji konec: dr. Chro- bat je umrl 1848 leta. Prešeren 1849, Stanko Vraz pa 1851. Ko že ne moremo ugotoviti, da bi bil imel Prešeren sicer kake zveze s Ce- ljem, pa je tem zanimivejše, da so bili V Celju istočasno zbrani prav važni deli ajegove literarne zapuščine. Tako je našel preko Dunaja in Ljub- ljane pot v Celje cenzurno — tiskar- niški rokopis Poezij; le-ta je ostal po natisku Poezij v Blasnikovi lasti; po- zneje ga je dobila hči Amalija, poro- čena Poklukar. Od Poklukarjevih ga je kupil Martin Pere, zbiratelj antikvitet In muzealij v Celju. Ta ga je 1. 1946 prodal Narodni in univerzitetni knjiž- nici v Ljubljani. (Kidrič, Prešernov al- bum, str. 318). Kakor je znano je prišel drugi del literarne ostaline po njegovi smrti v Bleiweisove roke. Ko pa je Bleiweis v LMS leta 1875 objavil članek o Prešer- novi literarni zapuščini, je zahtevala kot pravni dedič vso zapuščino njegova hči Emestina na Dunaju. Sele advo- katska grožnja s tožbo ji je končno vsaj delno pripomogla do te ostaline. Ko je Emestina zapuščino sprejela, je poklonila odvetniku dr. Pogačniku v plačilo za njegov trud prvi list, rokopis Pesmi od zidanja cerkve na Smami gori. Dr. Razlag v Brežicah se je za to ostalino tako zanimal, da mu jo je Er- nestina poslala v Brežice in jo dobila nazaj šele na Levstikovo pobudo, naj jo zahteva od dr. Razlaga. Ko jo je spel prejela, jo je dala na razpolago Levsti- ku, da oskrbi novo izdajo Poezij. Po Levstikovi smrti je tudi ta del Pre- šernove ostaline prišel, in sicer preko Gorice oziroma Novega mseta, zopet v Ljubljano. Pri Bleiweisu pa je ostalo Se vseeno 9 (8) kosov. Te si je izposodil od dr. Karla Bleiweisa-Trsteniškega leta 1908 urednik Bleiweisovega zbor- nika dr. Josip Tominšek, ravnatelj gimnazije v Mariboru; in ta zapuščina je ostala pri dr. Tominšku tudi pozneje; ko pa je bilo njegovo stanovanje v Ma- riboru bombardirano, je del te ostaline prišel v mariborski muzej, del pa ob Tominškovi preselitvi v Celje; tu je dr. Tominšek izročil ta del Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (Alfonz Gspan, Usoda Literarne zapu- ščine dr. Fr. Prešerna, Nova obzorja 1953, str. 452). V Celju pa so bile tudi Prešernove Tri shelje Anastasia Selenza. O teh ml je posebej spregovoriti, saj bo skoraj dvajset let, od kar sem jih odkril in jih ▼ negotovih časih, v svesti si svoje od- govornosti, kar boječe čuval in varoval. Leta 1935 sem prišel kot profesor na t^ljsko gimnazijo. Kakor povsod sem se zanimal tudi tu za domačo pre- teklost, zlasti ko sem poznal razmere in mnoge osebe še iz svojih dijaških let. Videl sem kako vlogo je imel v naši narodni in gosjKjdarski politiki L 1908 umrli odvetnik dr. Ivan Dečko, ki sem ga poznal še kot dijaka, saj je imel z njim prijateljske stike tudi moj oče. Ko sem se zanimal za njegovo ostalino, sem zvedel, da jo je nekaj še v Uredništvu celjske Nove dobe. Izpo- sodil sem si te akte in dobil nekaj kali- grafskih prepisov iz časopisov, nekaj sodnih aktov, nekaj konceptov za pre- davanja, nekaj beležk s svinčnikom, vse neurejeno, brez korespondence ali ka- kih drugih arhivalij. Bila je podoba, da je že nekdo izbral vse, kar bi bilo za historiografijo zanimivega. Nepričako- vano pa sem odkril med nepomembnimi papirji Prešernov rokopis. Tri shelje z naslednjim Emestinihim potrdilom: »Vorstehendes Gedicht ist meines Va- : ters Dr. Fr. Preširens eigene Hand- \ schrift. Marburg, 8. 8. 1878. Emestine I Prešimova.« !Ni bilo dvoma, da je rokopis res Pre- ~,šernov, saj je to dokazovala že njegova značilna pisava, tudi ko bi Ernestini- nega potrdila ne bilo. Rokopis je bil še neznan in neopažen tudi pri dote- danjih pregledovalcih Dečkove ostaline. Naslednjih skoraj dvajset let je doka- zalo, da ga ni tudi nihče pogrešil. Sam sem se seveda smatral za najditelja te- ga rokopisa, nikdar pa ne za lastnika; ravnal sem, kakor bi moral ravnati vsak najditelj v takem primeru. Naj- prej sem ga nesel k celjskemu foto- grafu Pelikanu, ki mi je napravil, ve- sel celjskega odkritja, brezplačno po- snetka obeh strani rokopisa. Nato sem obvestil o najdbi oba takrat na njem zlasti zainteresirana prešemoslovca: očetovsko mi naklonjenega ravnatelja ljubljanske univerzitetne knjižnice dr. J. Slebingerja in rojaka vseučilištkega profesorja dr. F. Kidriča ter obema po- slal fotografijo rokopisa; le-ta je še se- daj v arhivu NUK (Kidrič, Prešernov album, str. 135). Seveda je bila nadalj- nja moja skrb, odkriti provenienco ro- kopisa; preštudiral sem vso dostopno mi prešernološko literaturo in brskal po vseh možnih korespondencah, da bi našel kako sled. Med Dečkovo ostalino ni bilo ničesar zaslediti. Napisal sem študijo o Prešernovih treh željah. Po- slal sem svoj sestavek dr. Kidriču, ki ga je bil prav vesel in me opozoril na marsikaj, česar nisem niti vedel, niti mogel vedeti daleč od arhivov in po- trebnih knjižnic. Dr. Kidrič je sicer opozorU n. pr. Fr. Kotnika na moje od- kritje, vendar pa mi pustil veselje na- daljnjega odkrivanja in me ni niti en- krat niti kdaj pozneje vprašal, od kod mi rokopis, kajti dovolj mu je bilo, da je rokopis odkrit in dobro spravljen. Sam sem o tem rokopisu poročal v LZ 1937, str. 181 si. 2e takrat sem izrekel misel in s tem je soglašal tudi dr. Kidrič, da je pisala modro signaturo št. 5 Emestina ali kdorkoli na Dunaju v njenem imenu kmalu po prevzemu oče- tove ostaline, saj je poročala številka 5 na tem rokopisu že pravo zmešnjavo, ko še ni bil znan drug rokopis iste pesmi, ki ga je hranil in prinesel iz Maribora v Celje dr. Tominšek (SR 1951, str. 28 in NO 1953, str. 452.). (Konec prihodnjič) Na Prešernov dan Polji gorenjsko z jezerom, gozdovi pod mimo zelenečimi bregovi... Tam pod vrhovi skalnatih planin rodil se je te zemlje slavni sin. Zapustil zgodaj streho je domačo, za upom šel — za goljufivo kačo in vrnil se je — v glavi učenost, srce pa mu je stiskala bridkost. V njem silna čustva, misli so kipele, izpod peresa so mu pesmi vrele, prelepe pesmi žlahtnega srca, visoke pesmi smelega duha. Prisluhnil je ob zvokih strun njegovih slovenski človek, še tlačan v okovih, spet dvignil je povešeno glavo in zarjo mu zazrlo je oko. 2e davno mrtev »dohtar« je nesrečni, njegovi verzi pa so živi, večni, so ljudstva našega bogata last, ob njih nam vedro klije nova rast. Prešernu slava! To je klic mladine, sinov, hčerd svobodne domovine. V življenje srečno bomo našli pot. Prešernu zvesti vselej in povsod. F. R. LEPA VIDA (Ob premieri, 28. januarja 1956) Z Lepo Vido je celjsko gledališče ne- koliko zasukalo krmilo svojega reper- toarja. Celjska dramatvirgija se je za- vedala, da je ta smer tvegano dejanje, in je gradila na režiserja Hienga, ki se je izkazal že nekajkrat kot izredno tenkočuten interpret dramaturško koč- ljivih, zapletenih tekstov. Napovedi v tem smislu, da bo Lepa Vida doživela dramaturško resurekcijo, se najbrže ne bode uresničile — toda o tem ni lepo in prav, če pišem, kajti bil sem med manjšino, ki je bila zoper to uprizo- ritev. Najintimnejša izpoved, kakor je imenoval Lepo Vido Cankar sam, se mi zdi še vdeno taka, da ne bo na- stopila zmagovite poti čez odre sveta, ki si iščejo oziroma, ki si morajo iskati publiko tam nekje sredi množice ljudi s »kolovoza«, sredi življenja v nižinah, ki, žal, ne sprejema vere v plemeni- tejše, večje, spoznanja polno življenje. Ta »dokaz iz zavesti« za eksistenco dmgega, boljšega življenja je tisto, za- radi česar je Cankar imenoval Lepo Vido knjigo samega čistega idealizma. Prav zaradi tega je morda umetniški izraz, slog tega dela tak, ker je delo tako daleč od naturalizma. S to obliko je Lepa Vida dobila svojo vzvišeno, simbolično moč. Ce se doslej ni uve- ljavila na odru, ni rečeno, da ni umet- nina, saj je vsaka skrivnost umetnika v tem, kako snov preustvarja z obliko, kakor je rekel že Schiller, veliki idea- list. Vendar je režiser Hieng dosegel z uprizoritvijo, kolikor se največ da do- seči. To je tretja uprizoritev, ki sem jo videl, več primerjav nimam. Poslednje in glavno pri vsaki oseb- nosti, a kaj šele pri umteniški oseb- nosti je neka vera, iz katere poteka iz- poved v besedi in dejanju. Kar je v človeku čistega in vzvišanega, ni mo- goče imičiti in je za vselej dragocenost. Andrej Hieng je Cankarjev čredo upo- dobil zvesto, ne da bi gledal levo in desno, ne da bi se spogledoval z akci- dentalnimi stvarmi. Slo mu je za bistvo in to je predstavil skoro dovršeno. V tem je umetniška vrednost predstave, likovni dosežek, uglašenost ansambl- ske igre na Cankarjev tekst, na ka- terega je Cankar toliko dal. Pred nami je režiser z igralci pretočil bisere, ki jih je dvignil umetnik iz globin svoje duše. Kakor mavrica na temnem ve- černem nebu se pne ta eterično sple- tena pesem hrepenenja, izpoved enega samega človeka, a vendar vera pre- mnogih ljudi, hen kal pan, kakor bi rekli stari Grki. Ta beg pred svetom ni nekaj snovno novega, vendar je na- še, specifično slovensko. Tudi George in Hofmaiinsthal sta v tistem času po fin de sitelu klesala svoje umetniške tvorbe na stalni tema, na hrepenenje, svetobolje, utrujenost, umiranje in dšo pot je šel!« Toda muzikalični učinek naše besede je zvočnejši, povednejSi, glofblji, manj filozofski, bolj ljudski. To zvočnost in povednost Cankar- jeve besede je režiser s predstavo dvig- nil in nam jo približal. Seve, težko je z dramatskimi osnova- mi Lepe Vide, čeprav je življenjski kon- flikt te dramatske poeme še tako re- alen. Kajti to življenje ni tisto resnično življenje, ki besni tam zunaj, ali ki se plazi tam jk) kolovozu, po nižinah, nič ni tu brutalne, silovite resničnosti. In vendarle ne moremo reči, da bi kljub »samemu čistemu idealizmu« iz te po- ezije ne držala nobena pot v življenje. Prav tista, ki iz življenja pripelje do take poezije! In Cankarjeva pot je dr- žala mimo satire v to samosvojo idilo in elegijo hrepenenja. Težko je na kratko ocenjevati po- samezne inkamacije Cankarjevih sim- bolov, zavitih v prelestno vezenino be- sed, v prosojni pajčolan, ki se ovija okrog njih. Z vsem, kar povedo, se mi zde kakor brušene posode iz najple- menitejših snovi, v katere iz višine pesnikovih sanj prši slap blestečih zvočnih teles, ki zvene, odmevajo in se poigravajo kakor sončni žarek na kri- stalu, zlatu in karneolu. Kakor da bi bilo nekaj narcisovskega v tem moj- strskem poigravanju z jezikom, v tej »veliki maši« slovenskega jezika, v tej mojstrovini oblike, ritma, melodije in barve! Dialog, ki je duša drame, njena naj- primitivnejša in najvišja oblika, je tu dvignjena na tisto raven, s katere ni več poti naprej in navzgor. Zdi se mi, da je v Cankarja najgloblje prodrl Do- linar. Njegova beseda je miizikalično najbolj 2^d6la dramatski ton Lepe Vi- de, bil je na odru kakor presvetljen z žarki i>esnikovega duha, |>rosojen, a vendar do dosegljive meje — resničen. On je igral, razvil dramatsko misel, ki ni nič drugega kot psihološka teza. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je v svetu istočasno z realistično dramo uveljavljala tudi dramaturgi j a prihod- nosti, ki je bolj cenila milje in občutje kakor i>a dejanje. Kakor da bi drama- tika izčrpala vse kombinacije zapletov in interesov, ostalo je samo osvetlje- vanje stvari in njihova vr^nost ^ občutju. Tako je dramaturgiji prisko- čila na pomoč psihologija, kajti občutje je laže pričarati kakor pritegniti po- zornost z dejanjem, za katerega je evropski človek v tem času otopel. Ne- dvomno spada Lepa Vida v kompleks te nove evropsl^e dramatike in je go- tovo eno njenih najlepših del. Da pa je to zelo težko igrati, so po- Icazale igralske podobe, ki so jih obra- zili naši igralci: Sandi Krošl kot Po- Svoboda in štorski železarji Da bi delavsko kulturno prosvetno društvo »Svoboda« v Storah bolj pri- bližali delovnemu kolektivu v Železarni Store, je štorska sindikalna podružnica na svojem letnem občnem zboru skle- nila, da se pri vseh sindikalnih odborih izvolijo poverjeniki za »Svobodo«, pri izvršnem odboru pa komisija za pro- svetna vprašanja. Sklep so že uresni- čili in zbrali za poverjenike in člane komisije najbolj aktivne člane »Svo- bode«. Pred dnevi je že bila prva seja teh poverjenikov, kjer so sprejeli enotne naloge. O nalogah in ciljih »Svobode« sta govorila podpredsednik tov. Jože Mrevlje in tov. Miro Bele. Navzočim sta prikazala dejavnost »Svobode« od njene ustanovitve pa do danes. V svo- jih izvajanjih sta poudarjala, da je tre- ba to društvo številčno razširiti, pred- vsem pa je treba vključiti mladino, ki se danes vzgaja v neprimemih zaba- viščih. V programu je ustanovitev tam- buraškega in pevskega mladinskega zbora ter lutkovnega gledališča. Naj- več pozornosti bodo posvečali izobra- ževalni sekciji, ki že prireja redna in kvalitetna predavanja. V predloženi anketi bodo člani lahko izrazili želje, kakšna predavanja bi jih najbolj za- nimala. Odbor za prireditve bo skrbel za kvalitetne in dobro obiskane pri- reditve. V kratkem bodo izbrali tudi odbor za postavitev telesno vzgojnega društva »Partizan«. Vidi se, da ima dniStvo zelo pester in življenjski program, znatno pomoč v sodelovanju pa pričakujejo od domače sindikalne organizacije, ki je že zdaj pokazala vso moralno in materialno naklonjenost. Prihodnji teden bo štorska »Svoboda« organizirala proslavo Franceta Pre- šerna, za katero že pripravljajo pester program. V katkem je predviden tudi koncert koroških pevcev in celovečerne recitacije. Ze prva seja poverjenikov »Svobode« V Storah je dokazala, da se članstvo tega velikega štorskega kolektiva za- veda važnosti vloge »Svobode« za kul- turni napredek delovnega človeka. M. J. Ijanec, Minca Jerajeva kot Dioniz, Pavle Jeršin kot Mrva, Marjanca Kro- šlova kot Lepa Vida, Mara Cernetova kot mati, Slavko Strnad kot Dolinar, Janez Skof kot zdravnik, Marija Gor- šičeva kot Milena, Volodja Peer kot prvi in Milan Krašovec kot drugi štu- dent. Toda kot rečeno, simfonijo hre- penenja so odigrali disciplinirano pot taktirko režiserja, sem in tja s pre- majhnim občutkom za ritem Cankarje- ve besede, za dikcijo, za tisto, s čimer se ta poezija približuje muztki. Vendar so vsi pokazali, da znajo izvabljati akorde na klaviaturi čustev in tako so podlegli temu občutju celo tisti, ki so se mu upirali. Občutju, ki ga ta ritem posreduje kot eno najmočnejših izraz- nih sredstev v umetnikovih rokah. Spoštovanje do Cankarja? Bolje nič, kakor če je bilo tega kaj zraven. Omeniti je treba še sceno arh. S. Jo- vanoviča in muzikalno spremljavo K. Hladkega, ki sta oba z občutkom za slog podprla režiserjev koncept in ta- ko pomagala k uspešni uprizoritvi ene- ga od problemov skromne slovenske dramatike. q Prizor iz »Lepe Vide« „Podobe iz sanj" v večeru umetniške besede Po lanskem relativno prav lepem uspehu svojega »Večera umetniške be- sede« s pisanim sporedom pesmi in proz iz raznih književnosti je pripravil igra- Marijan Dolinar lec Celjskega gledališča Marijan Doli- nar tudi letos podoben nastop, vendar z enotne je izbrano vsebino. Pripove- doval bo namreč izbrane odlomke Can- karjeve poslednje knjige »Podobe iz sanj«. Ce so že nekateri kritiki po lan- skem nastopu ugodno ocenili Dolinar- jevo prizadevanje in če je tudi letošnji, dasi izrazito težki in zahtevni spored v nekaterih dvoranah manjših okoliških krajev doživel presenetljivo ugoden sprejem tudi najpreprostejšega občin- stva — je upravičeno pričakovanje, da bo uradna »premiera« te prireditve v Celjskem gledališču dne 6. februarja upravičeno izzvala živahno zanimanje ljubiteljev. Po nedavni prenovitveni uprizoritvi »Lepe Vide« pomeni ta prireditev nov prisi)evek Celjskega gledališča k po- membnemu poslanstvu: razširiti Can- karjevo besedo, njegovo globoko iz- povedno čustvovanje in miselno ostri- no med današnje kulturno občinstvo. Gledališče si v tem smislu ni zastavilo najlažje naloge, saj zdaj po kratkem časovnem presledku že drugič pred- stavlja poslušalcem in gledalcem eno Cankarjevih globoko izpovednih, do skrajnega pesniškega zanosa privzdig- njenih del, ne pa katero izmed poljud- nih in brez težav dostopnih. Toda kazno je, da je ravno ta nelahka naloga vred- na posebnega truda in skrbljivosti, ker približuje današnjemu Slovencu ravno tiste vrednote največjega pisatelja, ki so po krivdi estetske komodnosti mar- sikje premalo zasidrame v splošni za- vesti našega človeka, premalo znane da- našnjemu uživalcu, dasi se v njih raz- odevajo ravno najintimnejša pesnikova spoznanja. »DR.« V KOZJEM Na pobudo in prizadevanje tovariša Cepin Franca so preteklo nedeljo pil- štanjski prosvetni delavci v nabito pol- ni šolski sobi uprizorili veseloigro »Doktor«, Gledalci so bili z igro zelo zadovoljni. Hvaležni so talentiranim igralcem in si žele, da bi jih s takimi prireditvami še večkrat razveselili. Stev. 5 — etran 6 CELJSKI TEDNIK, 3, frfjruarja 1856 Iz Celja... Ali Celje res ne potrebuje ša en kino? Vsi celjski kino obiskovalci so se go- tovo razveseli novice, da bomo že letos gledali v Celju trodimenzionalne »Cine- maskop« filme. Kinoaparatura bo nameščena v kinu »Union«, medtem ko nameravajo se- danjo' aparaturo prestaviti v dvorano »Ljudskega odra«, kjer naj bi po pre- sledku nekaj let spet začel z delom kino »Metropol«. To sta torej dve raz- veseljivi novici, toda... Človek bi si mislil, končno se bo le izpolnila davna želja številnih kino- obiskovalcev, da bo mesto dobilo še tretjo kino dvorano. Temu pa ni tako! V načrtu je adaptacija kino dvorane »Dom« za potrebe »Ljudskega odra«. Priporočljivo bi bilo, da se ta zadeva vzame temeljito v pretres, kajti takšno delo bi stalo težke tisočake (dvorana danes sploh nima odra), naposled pa še obstoji nevarnost, da ne bi odgovarjala vsem zahtevam gledališča. Na dvorišču tega kina se nahaja tudi prostor za letni kino, s katerim smo bili v glav- nem vsi zadovoljni. Letni kino upo- rablja isto aparaturo, kot kino v dvo- rani. Kaj bi v tem primeru naredili z letnim kinom — bi ga mar tudi zaprli? V kolikor bi pa letni kino obstajal še naprej, potem bi pač preko zimske sezone ostala ena kompletna kinoapa- ratura neizkoriščena, čeprav je obisk kino predstav ravno v tem času naj- večji in dve dvorani ne zmoreta za- dovoljiti obiskovalce ob malo bolj- šem sporedu. Povsem razumljivo je, da vsled tega »Ljudski oder« ne sme životariti brez dvorane. S tem ni rečeno, da ni mogoče najti drugega izhodišča, kot da se pre- uredi zanj kino dvorana. Dvorana v Narodnem domu ima prostoren oder, na katerem je imel pred leti »Ljudski oder« že svoje predstave. Mar to da- nes ni več mogoče, če ne za stalno, pa za nekaj časa. Gotovo bodo v dogled- nem času zgradili tudi v Celju kako novo dvorano in če se bo »Ljudski oder« predstavljal občinstvu s kvali- tetnim repertoarjem, mu bo šla ljudska oblast brez dvoma na roko. Morda se bo kdo našel in imel zaradi dvorane Narodnega doma pomisleke, češ, ta dvorana se rabi za ostale prireditve (koncerti, razne zabave, zasedanja, se- stanki in -podobno). Res je, da za ne- katere prireditve odgovarja samo ta dvorana, toda ali se z malo dobre volje in razumevanja ne bi dal narediti pre- ko sezone za to dvorano spored prire- ditev, recimo za vsak mesec, dvorana pa bi bila vsak dan oddana, kar danes ni slučaj. Toda, kje najti prostore za »Lutkovni oder«? Lutkovno gledališče je Celju zelo potrebno, saj na naše najmlajše smo do sedaj vse preradi pozabljali. Na telovadnico I. osnovne šole (Oko- liške šole), menda še ni nihče pomislil. Ta bi odgovarjala s svojim že nareje- nim in neizkoriščenim odrom za lut- kovne igrice kot nalašč. Glede kino predstav pa, ne pozabimo, da je Celje imelo že v stari Jugoslaviji tri kino dvorane in je tudi izgovor »ne bo neslo« odveč. V ostalem pa v so- cialistični državi nimamo kino podjetij zaradi finančnih efektov, temveč za- radi kulturnega izživljanja širokih ljudskih množic! KOLEKTIV CINKARNE POMAGA OTROKOM PRI UCENJU Kolektiv in sindikalna podružnica celjske Cinkarne nudita preko posebnih inštruktorjev pomoč pri učenju otrok onih staršev, ki so pri njih zaposleni. Te inštruktorje tudi kolektiv in sindi- kalna podružnica plačujeta. Opaziti je namreč bilo, da je število otrok, ki obiskujejo višje razrede gim- nazij precej manjše od števila otrok drugih poklicev. Starši — delavci jim namreč niso mogli nuditi dovolj po- moči pri učenju. Z uvedbo instrukcij pa se bo stanje neprimerno izboljšalo, saj bo gimnazijo lahko obiskovalo več otrok delavskih staršev. Pomoči pri učenju je do sedaj delež- nih okoli 65 otrok, kar je vsekakor precej. Gotovo ne bi bilo napačno, če bi tudi drugi delovni kolektivi in sin- dikalne podružnice v Celju in okraju ravnali po vzgledu celjske Cinkarne. -o. O CESTNI RAZSVETLJAVI NA LAVI Prebivalci Lave in Ostrožnega se sprašujejo, zakaj ne gori cestna luč ob bivši Mestni ekonomiji na Lavi. Cesto 30 takih napak krive pregorele žarnice ali kako nepremišljeno poba- linstvo. Upamo, da bo ta nedostatek kmalu popravljen. PRILJUBLJENI »TOTI TEATER« IZ MARIBORA SPET V CELJU V ponedeljek, dne 6. februarja 1956 bo v Celju gostoval »Toti teater« iz Maribora. Uprizorili bodo dve predstavi (ob 18. in 20. uri) v dvorani kina Uni- on) Pripravili so nov spored, ki je bil prikazan prvič v Mariboru ob novem letu. Nastopali bodo Tijek, Stef, Božo Podkrajšek, Zlatko Zei in ostali. Go- tovo bodo tudi tokrat pošteno nasme- jali in razvedrili Celjane, kot vedno do.slej. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni kina Union v Celju. OBCNI ZBOR PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA CELJE Preteklo nedeljo je bil v Celju občni zbor pedagoškega društva. Na njem je govoril o pedagoški ekskurziji na Dunaj prof. Alfonz Ko- priva iz Maribora. Slušatelji so se seznanili z mogimi naprednimi prijemi socialističnih šol- nikov na Dunaju in dobili pravilen vpogled v razmere šolstva v Avstriji. Po predavanju je bila živahna raz- prava. Profesor Aškerc je med drugim dejal, da je treba vse bolj in bolj po- udarjati družbeno koristno delo, ki ga naš učitelj opravlja v šoli. Dobro vzgo- jen otrok bo dober in napreden član naše družbe. Po razpravi so izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Iz poročila predsednika je bilo ču- titi, da je društvo, ki ima 37 članov bilo delavno, saj je močno sodelovalo pri problematiki o reformi šolstva, v našem tisku in širilo napredno misel- nost s predavanji, ki jih je bilo 137. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 16 (—), čebula 50 (50—60), češenj 80 (100), fižol, vis. (70—80), fižol, niz. 50 (50—60), solata 50 (60), cvetača 36 (—), motovileč — (200), ohrovt 18 (30), peteršilj 100 (100—150), zelena 46 do 50 (50—60), zelje, gl. 14 (13—20), ze- lje, rib. 35-40 (40—50), repa, rib. 28 (30^0), korenjček 48—50 (20—80), pesa 30-40 (30—50), redkev 20 (30—40), hren — (100), jabolka 24 (15—30), slive, suhe 140 (—), sadje, suho — (60—80), fige, suhe 180 (—), limone 220 (—), pomaran- če 220 (—), rozine 360 (—), jajca 13 (15—16), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200), maslo — (500), vino — (130), žganje — (350), kis — (30), pše- nica — (50), koruza — (50), oves — (50), kokoši — (480). por 40 (50—60, ječme- nova kaša 80 (—), orehi, celi 170 (—), radič — (200). v rnsn ed 21. do 28. jnnnarja 1956 je bil* rojenih 29 dečkov in 25 deklic. Poročili so se Herman Plamperger, mizar iz Šoštanja in Ivana Jrmk, lovar. deiuvka iz St. Florjana. Janko JiiIri.^B, zidnr in Veronika Hritre, de- lavka, oba iz Celju. Ivnn Resnik, mehanik iz Nove vnsi in Krika Zclič. Iiliij;ajničarka iz Stor. Frnnc Zellč, strojni tehnik Iz Stor in Silva Pepcrko, nameščenka iz Celja. Umrli so Alojzija Kasesnik, frospodinja iz Velenja, stara fc=> let. Marija Golhleb, fcnspodinja iz Zg. Ilnilinje, stara "8 let. Uan llribersek, po- sestnik iz Crljn. star let. Ljndinila Jerin, npokojenka iz Celja, stara M K-t. Ivan Vod- lak. npokojenec iz Celja, star 79 let. Marko Žerjav, npokojenec iz Ccljn. star 81 let. Jože Sajtl, dojenček iz Tevč. star 1 dnn. Frančiška Oštir, upokojenka iz Celja, stara 68 let. Janez Zolnir, kmet iz Celjn. sl«r 80 let. Peter Zapii- šek. (lojenček Iz Zasavja, star 2 dni. Karol Beškovnik, poljedelec iz Straže, star 16 let. KlIONIKi^ss^ Pri padcu si je zlomila nogo Ivadil- nik Terezija iz Hrenove pri Strmcu. Jesenek Jože iz Dramelj je med potjo v službo padel s kolesom. Utrpel je pretres možganov in poškodbo na glavi. V Šentjurju se je mali Flis Rado igral s svojim bratom, ki mu je s se- kiro odsekal prst na roki. V Pečovju pri Storah so se stepli fantje. V pretepu je bil z nožem zabo- den v roko Drobne Stanko. Pri padcu si je zlomil levo nogo Se- ruga Lovro iz Zovneka pri Braslovčah. Pri podiranju lesa je zlomilo desno nogo Maksu Kitaku iz Tržišča pri Ro- gaški Slatini. V NESREČI NI HOTEL POMAGATI Dne 31. 7. 1955 je v hiši Jeršek Ane v Sv. Petru nad Laškim nastal požar. Ker v vasi ni bilo nobene možnosti, da bi obvestili gasilce v Laškem, je Bez- govšek Marija prosila 25-letnega šo- ferja Kumar Alojza, ki se je z avto- mobilom nahajal v vasi, da bi se od- peljal javiti požar gasilcem v Laško. Tega pa Kumar ni hotel storiti. Zaradi kaznivega dejanja neodvrnitve nevar- nosti se je moral Kumar zagovarjati pri sodišču, ki ga je obsodilo na 15 dni zapora. Kazen pa so mu odložili za dobo enega leta. NEDOVOLJENO JE TRGOVAL Selič Stane, star 25 let, po poklicu poljedelec brez zaposlitve, stanujoč v Trobnem dolu je nakupil 3430 kg oglja po ceni 14 din za kilogram. To oglje je dalje prodal po 18 din za kg in pri teh kupčijah imel 6588 dinarjev do- bička. Zaradi nedovoljenega trgovanja ki je kaznivo, bo plačal 8000 dinarjev kazni. Pisma uredništva UREDITEV AVTOBUSNIH POSTAJ Nedavno tega, sem bil v Zagrebu in sem videl, kako preprosto so rešili to vprašanje. Povsod, kjer je avtobusna postaja, so razširili cestišče na levo in desno za 3 do 5 m. S tem je zajamčena popolna varnost prometa, ker ostane cesta odprta. Isto bi morali narediti v Celju, da ne bi bilo nesreč. Čudim se, zakaj so ukinili postajališče na Ljub- ljanski cesti, ker je vendar cesta pri začetku dovolj široka, samo nasuti bi jo bilo treba pri Plinarni. Potniki se jezijo. Imajo opravka na občini, okra- ju, sodišču in morajo hoditi na posta- jališče h kolodvoru, namesto da bi vsto- pali na začetku Ljubljanske ceste. Tudi druga postajališča vzdolž Ljubljanske ceste do Šempetra so povsod dovolj prostorna za razširitev in ureditev po- stajališč. Predlagana ureditev ne bi predstav- ljala velik izdatek in bi jo bilo možno izvršiti v najkrajšem času. J. M. NEPOTREBNO NAPLACEVANJE TAKS Se vedno se dogajajo pogosti pri- meri, da pirihajajo na Vojni odsek Celje razni spisi v zvezi z regulira- njem vojne obveznosti posameznikov, ki so opremljeni s koleki. Koleke za- htevajo zlasti občinski ljudski odbori, uprave šol in fakultete od vojaških ob- veznikov in rekrutov, ki vlagajo razne prošnje o odložitvi kadrovskega roka odnosno iščejo razna potrdila in uve- renja o odloženju kadrovskega roka in podobno. Vodstva šol in občinski ljudski odbo- ri naj bi v bodoče upoštevali Zakon o taksah in zakon o Narodni obrambi, čl. 91, ki se glasi: Vse prošnje, pritožbe, uverenja in drugo s potrebnimi prilo- gami v cilju reguliranja vojaške ob- veznosti — so takse proste. Zakaj bi rekruti in vojaški obvezni- ki plačevali takse za vloge, ki so z za- konom oproščene takse? Ivan Polutnik, uslužbenec, Celje POPRAVEK V Zahvali pisatelja in prevajalca Vladimirja Levstika ob priliki njegove 70-letnice, je tiskarski škrat v zadnji številki našega lista zagrešil nekaj ne- ljubih napak, ki jih popravljamo: V uvodu zahvale se stavek glasi pra- vilno: »Ob moji 70-letnici so me obsuli ožji rojaki s tolikanj obilno mero pri- znanja in simpatij, da se ne zahvalju- jem vsakemu posebej, kar bi bilo fi- zično nemogoče...« V tretjem odstavku pa se pisateljeva zahvala nanaša na ravnateljstvo II. (in ne I. gimnazije), ker so le-ti dijaki ju- bilanta prisrčno presenetili z obiski in voščili. KOLESA JE KRADEL IN ZANEMARJAL SVOJE OTROKE 29 letni Janez Vizovišek je bil nazad- nje zaposlen v Železarni Store, stanoval pa je v Prožinski vasi. Zaradi tatvine je bil že kaznovan na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom, bil pa je pozneje pomiloščen. Kmalu po prihodu iz zapora je zopet zašel na kriva pota. Dne 9. 6. 1955 je izpred gostilne Lavrič na Teharjih vzel Martinu Mirku z nje- govega motornega kolesa akumulator in izolirno bakelitno glavo v skupni vrednosti 5.000 dinarjev. Dne 29. 6. 1955 je iz veže gostilne Breznik v Šentjurju ukradel moško kolo Kolar Jožetu, vredno 19.000 dinarjev. Dne 31. 7. 1955 je izpred gostilne Brdnik v Storah ukradel Stanku Planku 16.000 dinarjev vredno kolo. Ko so 3. 12. 1955 pri njemu napravili hišno preiskavo, je hotel preiskavo pre- prečiti s tem, da je zamahnil s stolom proti vodji patrole in z neprimernimi izrazi žalil navzoče miličnike. Vodja patrole je udarec prestregel z roko. Tudi je zanemarjal svoje tri otroke. Ničesar ni prispeval za njihovo oskrbo in je zase uporabljal celo doklade, ki jih je prejemal za svoje otroke. Sam je zasedel spalnico, ženo in tri otroke pa izrinil v malo in nehigiensko kuhinjo. Zaradi vseh treh kaznivih dejanj je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, POKVARJENE MESNE IZDELKE JE PRODAJAL 48 letni Napast Franc, gostilničar iz Crešnjevca pri Slovenski Bistrici je ob priliki proslave na Ostrožnem v pavi- ljonu št. 62 prodajal pokvarjeno sla- nino in pokvarjene salame. Zaradi kaz- nivega dejanja razpečavanja škodljivih živil se je moral zagovarjati pred so- diščem. Obsojen je bil na 1 leto zapora. URADNI DENAR SI JE PRILASTIL 54 letni Ivan Znoj je bil logar pri Gozdni uoravi Planina pri Sevnici. Me- seca julija 1953 je dobil za GU od KZ Zagorje 6000 din, ki jih pa ni oddal, temveč si jih je pridržal zase. Dne 27. 6. 1954 je prodal KZ Planina jelove hlodovine v vrednosti 18,650 dinarjev in si denar pridržal. Obsojen je bil na 4 mesece in 10 dni zapora. Kazen so mu odložili za dobo enega leta. ... in zaledja Še o pripravah za krajevni praznik v Konjicah Konjiški odbor ZB NOV se že dobro pripravlja na proslavo krajevnega praznika — 12, februarja. Prireditve bodo trajale več dni. Zanimivo bo pre- davanje o bojih med NOB v konjiški okolici, ki ga bo pripravilo več biv- ših borcev, ki so se borili v teh kra- jih. Tudi slavnostna akademija na predvečer praznika bo zelo pestra. Na sam praznik, to je 12. februarja bo odbor ZB povabil tudi vse svojce tal- cev, ki so pokopani na Frankolovem, v kolikor so mu seveda znana njihova imena. Zato bi bilo dobro, če bi vsi, ki vedo za njihove družinske člane, to javili ZB v Konjicah. Ta odbor pri- pravlja zanje poseben sprejem in po- gostitev, poskrbel pa bo tudi za ugod- ne prometne zveze iz Celja in Slov. Konjic. Dva dni kasneje, to je 14. februarja bodo svoj krajevni praznik slavili tudi v Vitanju. Na ta dan leta 1944 je bilo v tej okolici ustreljenih 11 talcev. Tudi tu bodo imeli na predvečer v kultur- nem domu akademijo, na sam praznik pa proslavo na mestu ustrelitve. L. V. IZ OLIMJA PRI PODČETRTKU Kulturnoprosvetna dejavnost je zad- nje čase v Olimju močno zaživela. Otvoritvena predstava pionirskega lut- kovnega gledališča — edinstvena te vrste v Obsotelski dolini — je žela tako pri mladini kot pri starejših, zelo zado- voljiv odmev. Bližnje in celo daljne šole tako Podčetrtek, Virštanj, Sv. Ema prihajajo sedaj s svojimi učenci ob športnih dnevih v Olimje. Pa tudi igralska družina KUD je delavna. Pre- teklo nedeljo je uprizorila v splošno zadovoljstvo starih in mladih veselo- igro »Glavni dobitek«. Igra je odlično uspela. J, A, IZ ZlC IN OKOLICE Končno so se zbrali tudi Ločani na občnem zboru prosvetnega društva, ki je pokazalo voljo za delo. V samo no- tranjo organizacijsko poslovanje bodo morali vložiti precej truda. Društvo po- trebuje pomoč množičnih organizicij v kraju, saj mnogih od teh sploh ni bilo na občnem zboru. -o- Tudi gasilci v Draževasi so imeli že svoj občni zbor. Pregledali so svoje delo in si zadali načrt za bodoče delo. Ob tej priliki sta tov. Satler Alojz in Cugmas Ivan prejela odlikovanja. Obe- ma čestitamo, ostalim gasilcem pa že- limo čim manj požarov in več uspehov v strokovni in politični izgradnji njih samih, S. C. BENEŠKI FANTJE NASTOPILI V ŠOŠTANJU Preteklo soboto je v Domu DPD Svo- bode Šoštanj s pestrim programom na- stopila skupina beneških fantov, ki so- delujejo v ljubljanskem radiu pri od- dajah za Beneške Slovence. Prireditev je odlično uspela. Soštanj- čani, ki so dvorano napolnili do zadnje- ga kotička, so bili navdušeni nad izva- janjem naših zamejskih bratov. KROJNI TECAJ V ŠOŠTANJU Sekcija žena — zadružnic pri Kme- tijski zadrugi Šoštanj je sklenila v me- secu februarju letos organizirati za zadružnice krojni tečaj. IZ SLOVENSKIH KONJIC Na področju konjiškega zavoda za soc, zavarovanje so bili v preteklih dneh sestanki zavarovancev, na kate- rih so ti obravnavali delo in probleme iz tega področja, istočasno pa so tudi predlagali kandidate za novo krajevno skupščino. Na območju konjiškega za- voda bo za volitve 13 volilnih enot, skupščina pa bo štela predvidoma 26 članov, saj bodo v nekaterih, zlasti v večjih podjetjih volili tudi po 4 do 5 delegatov. Razen volilnih enot v pod- jetjih in ustanovah imajo svoje enote tudi upokojenci. * Mladina v tovarni usnja KONUS v Slov, Konjicah je postala v zadnjem času delavna. Njihova organizacija, kj jo vodi tov. Jelenko, ima redne se- stanke, na katerih obravnavajo različna vprašanja iz gospodarstva in politike, itd. Tudi udeležba je dokaj dobra, saj je na vsakem sestanku povprečno po 30 do 35 mladih ljudi, * V Zičah pri Slov, Konjicah je bilo pretekli teden predavanje o novem za- konu o dedovanju, ki ga je pripravilo tamkajšnje prosvetno društvo. Veliko zanimanje od strani kmečkih ljudi v tem okraju nam pokaže dobra udeležba, saj je predavanje tov. Kanušiča iz SI. Konjic, ki je stvari poljudno in razum- ljivo tolmačil, prišlo poslušat nad 100 ljudi. V sosednjih Ločah pa bo v teku tedna predavanje o odnosih občine do podjetij. Predaval bo tov. Mlinarič, predsednik ljudskega odbora konjiške občine. * Člani posameznih odsekov pri Kme- tijski zadrugi v Slov. Konjicah so imeli v zadnjem času že več sestankov, na katerih ocenjujejo delo pospeševalnih odsekov v preteklem letu ter postav- ljajo načrte za letos. * Za krajevni praznik v Slov. Konji- cah, ki bo 12. februarja pripravljajo konjiški taborniki pohod do grobov talcev na Frankolovem, kjer bo ta dan ob pol desetih žalna komemoracija. Ob tej priliki bodo na grobu položili tudi svoj venec. * V tovarni usnja KONUS v Slov. Ko- njicah so pred nedavnim uvedli poseb- ne obroke mleka za tiste delavce, ki delajo z raznimi kemikalijami in dru- gimi podobnimi predmeti v proizvodnji. Vsi, ki so zaposleni na teh delovnih mestih, dobe dnevno pri malici po pol litra kuhanega mleka. Tak ukrep za zdravje zaposlenih delavcev je vseka- kor treba pozdraviti. L. V. GASILCI V DOBRNI SO ZBOROVALI Gasilsko društvo v Dobrni je imelo v nedeljo svoj letni občni zbor. Za- stopane so bile množične organizacije, politične organizacije in predsednik Občinske gasilske zveze tov. Ivan Je- dernik. Prisoten pa ni bil niti en član PLZ in RK, kateri dve organizaciji so tesno povezani z gasilci in bi morale v prvi vrsti sodelovati. Gasilsko dru- štvo je lani izpolnilo svoje naloge, z czirom, da je trenutno vključenih samo 27 članov. V tem letu nameravajo po- večati članstvo in predvsem vključiti več kmečke mladine. Prav tako bodo ustanovili žensko ekipo. Ustanovili bo- do gasilske trojke po hribih, katere bodo v primeru požara nudile prvo po- moč in skrbele za boljšo obveščevalno službo. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Pri nas je kulturno življenje precej razgibano. Moški zbor KUD »Bratov Ipavcev« je gostoval v Ponikvi. Na sporedu je bil koncert lepih narodnih in partizanskih pesmi ter veseli spo- red, za zaključek pa še tekmovanjfe za lepe nagrade. Ljudje so bili s spore- dom zadovoljni. Uspeh na Ponikvi je dal pevcem po- budo in v nedeljo bodo nastopili tudi v Pristavi. Dramatska skupina KUD vneto študira komedijo »Zakonci stav- kajo«. IZ VELENJA Po daljšem odmoru nam je velenjski oder dal Schubertovo opereto »Pri treh mladenkah«. Igra je zelo zahtevna, ker terja poleg igralskih sposobnosti tudi pevske. Vloge so bile dobro razdeljene. Tri mladinke so dostojno odigrale svoje vloge. Dober je bil tudi baron in efekt- na Giza. Schubert je ugajal, vendar je bil nekoliko preveč samotarski. Glasbo je dobro naštudiral tovariš Beuerman, režiral pa je uspešno tova- riš Mavec. Igro — opereto — bodo vet-jetno še dvakrat ponavljali. Lahko bi tudi go- stovali. Opereta je prvo delo dramske sekcije v zimski sezoni. Hkrati pripravljajo še dramo Mladost pred sodiščem. v času od 21. d« 28. jannarja 1956 je bil* rojenik 20 dečkov in 18. deklic. Poročili se se Jožef Boh, oseb. upokojenec in Terezija Me- •arič, gospodinja, obu iz Rogatca. Kosem Ka- rel, upokojenec iz Mozirja in Antonija Mogel, go.spodinja iz Podgorja. Vojteh Robida, raču- novodja iz Braslovč In Frančiška Kramar, frizer, pomočnica iz Slov. Bistrice. Blaž Ilabot, poljedelec iz Biikovžluka in Terezija Zlender, pojedcika iz Podvrha. Konrad Gradič, mizar, mojster iz Vrbja in Alojzija Kronovšek, po- Ijedelka iz Mnlih Braslovč. Anton Novak, po- ljedelec iz Knmenč in Antonija Rovšnik, po- Ijeilclka iz Glinj. Milan Strojanšek, veterinar, bolničar in Ljudmila RovSnik, poljedelka, oba iz Dobrovcij. Ivan Prevolšek, poljedelec iz liatanske vasi in Marija Goričan, poljedelka iz Cače vasi. Franc Doberšek, skladiščni de- lavec iz Pečovja in Uršula Plankar, poljedelka iz Virštanja. Jože Glojek. kmet in Jožefa Knez, kmečka hči, oba iz Solčave. Andrej Stakne, kmečki sin iz Javorja in Marija Žagar, kmečka hči iz Robanovega kota. Martin Selih. polje- delec iz Sp. Slemen in Neža Dolganoč. po- ljeaČ ... »2e prav...« je rekla visoka in lepa gestra. Potem me je prijela za roko in moral sem z njo v majhno sobico. Na hodniku je zadonela molitev, mene pa je sestra spraševala od kod sem, zakaj nočem moliti in še mnogo drugih stvari. Vse sem ji povedal. Tudi to, da sem v ku- hinji pomival posodo in da zato vedno dobim kos pečenke. Danes pa je nisem, ker me je odvlekla sestra Kristina. Vi- soka In dobra sestra me je pogladila po glavi in rekla, »Ce boš lačen, ali pa če boš kaj rabil, vprašaj za predstojnico Štefko ,.. « Vprašujoče sem jo pogledal. »Ste to vi... ?« »Da ... « je rekla. Moral sem z njo v kuhinjo in tam sem dobil kos pečenke in velik kos belega kruha. Jaz sem šel v svojo sobo, sestra Štefka pa na nek drugi oddelek. In od takrat sem imel lep mir, kar se tiče debele sestre Kristine. Včasih me je oblegala z vprašanji, kako se s pred- stojnico Štefko poznava: toda jaz sem molčal. Polagoma pa me je začela gnjaviti misel, kako, da sestre Štefke ne vidim več. Spraševal sem, toda vsak mi je dejal, da je na drugem oddelku, kjer je otrokom vstop strogo prepovedan. In ker je nisem našel, sem zvohal, kj« imajo sestre svojo obednico. Nekoč, opoldne, sem se priplazil do vrat, jik brez trkanja odprl in zaklical. »Sestra Štefka ... !« Neka debeluška je skočila proti meni, me porinila ven in zaklenila vrata. Jaz pa sem se zril v temen kot in pre- vzela me je grenka misel. »Ali je tudi sestra Štefka zbalinana?« Videl sem v trenutku, ko sem stopil desetero zbalinanih glav. Stvari nisem dojel. Vrnil sem se na oddelek, hotal sem se otresti grenke misli, pa se mi je zarila v možgane kakor lubadar t smreko. Prišel je čas, ko sem odvrgel bolniško haljo in nataknil svoje cape. Kakor sem si želel sonca in planiti v sveži zrak, mi nekaj ni dalo, nekaj me je vleklo, da bi še dalje časa ostal v bol- nišnici. In to nekaj je bila sestra Štef- ka, ki je od takrat, ko me je pretepla debela sestra Kristina, skrbela, da sem prejemal dvojni obrok hrane. Ko pa sem jo tako čakal, se je zares pojavila pred menoj in takoj je opazila, da so mi v drobnih očes igrale solze. »Jokaš?« me je pogladila. »Marko, zdaj si vendar zdrav, saj je zunaj dosti prijetnejše, kakor tu med temi mrač- nimi zidovi... « Dvignil sem glavo in ji pogledal ▼ prelepe modre oči. »JSte vi tudi zbalinani?« Videl sem, da je spremenila lep obraz. Nekaj grenkega, nekaj strašno nesrečnega je bilo v blesku njenih oči »Tudi Marko... « je zašepetala, »Za-kaj... ?« »Ne bi razumel!... nekoč, pozneje.. 4 Bodi priden in ne jezi se, če si siro- ta.., Nasvidenje.,.« Sklonila se je in me poljubila na čelo. Na bledo lice ji je kanila njena solza. Potem se je zravnala in hitro odšla. Tudi jaz sem šel, toda v prsih me je nekaj tiščalo, nekaj, sam ne vem kaj ... (Konec prihodnjič) SEVERNI JELENI ZA TEXAS Neki živinorejec iz Texasa že devet let obiskuje zasnežena področja Aljaske, moraš in zbrati moči. Zobe imaš škrbi- naste, pete bi še pa kar bile in tako menim, da je kajkrat pametneje dvig- niti pete ko pa v jalovem junaštvu kazati zobi.* Na! Glej... Slika je zamigotala ko vročinski žar nad razgreto zemljo. Kar vid jemlje. Zamižal je, pa je spet raz- piral lepljive oči. Ta trska? Ej, vidiš ga! Bo... Saj to je on, Alojzij Smolko, davčni uradnik in mož.., Ampak, kje je starec... Ce ni to... Ta rdeči obraz,,. Franca ... VIL f ljubezni je rtutža* le ena reiiteo: poheg. (Nmpoleon) Ni moč plavati proti toku, kakor se ni moč zoperstavljati burji. Franca pa je silnejša od burje in močnejša od toka. Burja poneha, tok odteče, Franca se pa ne unese. Kaj more Alojzij, le kaj? Se bolj žalosten ne more biti, ko je, in si delati večjih skrbi, ko so. Kajti je žalost kakor on in je skrb kakor žalost in je pri Franci vse skupaj bob ob steno. Zanimata ga nič več Lizika in Asta in za Vinka ve le toliko, da živi in še žena ne zbuja v njem več ne v-godja, ne zoprnosti. Utrujen in izmučen sedi Alojzij za pisarniško mizo ko izgubljena revščina. Niti opazil ni, kdaj so drugi odšli. Mir je blagodejnejši od trušča in tišina milejša od regljanja in je Alojzij v ne- mem miru in gluhi samoti zakinkal ko j)išče pod perutnico. Kakor listje » jesenski sapi so za- Vltsala pred njim Številk« po belem papirju in se lovile s paragrafi. Z otroško zavzetostjo je strmel v igro. Naslednji trenutek pa je že drsel po mehki travi med zelena polja, kamor je zahajal, ko še ni poznal ženske. Cim dalje je šel, lepši je bil svet in on sam lahkotnejši kakor voliček, ko ga opoldne izprežejo in spuste v zeleno travo na pašo. He-he... Se smeh mu je zletel s suhih ustnic kakor metulj z rumene rože. To hruško pozna. Tega bradatega starca pod njo pa ne. Gleda ga. Glej, kako dviga koščeno desnico. In že tudi beseduje. »Poznam te, Alojzij Smolko,Skladi- šče<. PRODAM zidan štedilnik, okna te* dve postelji z nočnimi omaricami. Naslov v upravi lista. PRODAM gozd v Šentjurju. Naslov v upravi lista. PRODAM novo moško italijansko kolo. Naslov v upravi lista. KLAVIR prodam ali zamenjam za radioaparat. Naslov v upravi lista. PRODAM ogrodje za stavbo (velikost 8x10). Na- slov v upravi lista. PRODAM biljard. Naslov v upravi lista. PRODAM veliko parcelo, uporabno za stavbo, vrt ter sadovnjak, pol' ure iz Celja in pet minut od glavne ceste. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM trisobno stanovanje z vrtom v Ker- snikovi ulici za dvosobno tudi v mestu. Na- slov v upravi lista. NAJDENA je bila (pred 14 dnevi) švičarska ura. Vprašati na upravi lista. PROSIM NAJDITELJA očal v rumenem etuiju, da jih vrne proti nagradi na upravo lista. SPREJMEM pošteno gospodinjo na srednje ve- liko posestvo. Naslov v upravi lista. PREPISOVANJE s pisalnim strojem sprejmem v popoldanskih urah. Naslov v upravi lista. UPOKOJENEC, vdovec star 57 let, želi spoznati tovarišico v svrho poroke ali za skupno go- spodinjstvo. Pismene ponudbe aa upravo lista pod šifro »Celje<. PUTNIK - SLOVENIJA CELJE vas vabi, da se udeležite avtobasnih izletov v meseca marca na DUNAJ t časa med- narodnega velesejma z ogledom avtomobilsAt«' rastave, avtobusnega izleta preko TRSTA in BENETK v VERONO v časa mednarodnega velesejma in v meseca aprilu avtobusnega iz- leta v MILANO ob spomladanskem velesejmv.- Nadvse vas bo razveselil p^rogram petdnev'- nega potovanja »Spoznajte ITALIJO in RIM«.- v meseca aprilu. V mesecu maja pripravljamo šestdnevni ix- let v PARIŠ. 29. aprila potujte z nami na tekmo stoletia,. ki bo v BUDIMPEŠTI med reprezentonco Jn- gosIavija-Madžarska. Zahtevajte brezpločno programe in vse po- trebne podrobne informacije v poslovalnici. NEDELJSKA ZDRAVINSKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 5. II. 1956: dr. Cerin Jože, Celje, Cankan- jeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja odi soboto od 18. ure do ponedeljka do 8. ure. ZA MNOnCEN RAZVOJ ŠPORTA! Zves« športov Slovenije J« na svoji zadnji Mji upravnega odbora sprejela važne sklepe, ki so pomembni za nadaljni razvoj ia del« na- ših športnih organUacij. Množično športno ndejstvovanje je delovne- mn človekn najao potrebno in koristno tako za utrjevanje zdravja, za pobijanje vsakega nezdravega Izživ^anja, za večanje delovne sposobnosti, za dviganje storilaosti, za krepitev '^'jTa.i. bne sposobnosti kot za najbolj z«iravo is hn tnrno razvedrilo. Športno ndejstvovanje je n od pomembnih činiteljev za splošen življenjske ravni, športni problemi pa sodijo med važne družbene probleme. Kvalitetni šport mora izhajati izključno iz široke osnove množičnega športa. Za nas je važno veliko število športnikov med delavci, kmečko in šolsko mladino, ne pa desetorice kvalitetnih reprezentantov, ki niso f>draz mno- žičnosti in so umetno vzgojene. Današnji na- čin tekmovanja je v mnogočem zavora dosegi teh smotrov, leglo mnogih napak od klnbaštva do profesionalizma. Izkustvo, da je tekmova- Ujje najboljše sredstvo za pritegovanje mno- žic k športu, smo v marsičem zanemarili. Šport v socialistični družbi mora biti mno- žičen, mora vzgajati, krepiti in nuditi raz- vedrilo delovnim ljudem. Ker dosedanji sistem tekmovanja ni odgovarjal tem osnovnim na- čelom, je ZSS sklenila, da ga je treba spre- meniti po naslednjih vidikih: 1. Osnova morajo biti množična tekmovanja članstva v aktivih, sekcijah, klubih in društvih ter množična tekmovanja na stopnji okraj- nih prvenstev. Višja tekmovanja so utemelje- na samo tedaj, če organsko ra«tejo iz take množične dejavnosti. 2. Republiška prvenstva morajo biti pravilo- ma organizirana po sistema turnirja, medtem ko se naj ligaška tekmovanja ohranijo samo v tistih športnih panogah, kjer turnir ne bi bil primeren. Enotne slovenske lige se naj teritorialno porazdelijo najmanj v dva dela. 3. Vsa državna prvenstva morajo sloneti na načeln sodelavanja vseh republiških športnih organizacij. To je načelno gledanje ZSS na mesto in vlogo tekmovanja v našem športu. Potrošnja finančnih sredstev pri tem načinu tekmovanja bo manjša, delovni ljudje pa na račun te ak- tivnosti ne bode izgubljali preveč delovnega časa. OBČNI ZBOR »PARTIZANAc V SMARTNEM OB PAKI Člani teleeuovzgojnega društva »Partizane so te dni polagali obračun svojega dela. Njihovo delo je bilo lani prav uspešno, čeprav so ime- li tudi nekaj težav, ki pa so jih s trdno voljo delno odstranli. Med letom so priredili dve akademiji in nabavili precej telovadnega orodja. Imajo preko 100 članov, med temi 83 aktivnih. Organizirali so plesno šolo za mla- dino, sedaj pa še za starejše. Letos namera- vajo prirediti javni nastop in poslati več čla- nov in članic v tečaje za vodnike in vodnice. ODLIČNI REZULTATI CELJSKIH ATLETOV Prvi nastop atletov Kladivarja ie pomenil prve uspehe tega našega najkvalitetnejšega športnega kolektiva v našem mestu. Na prven- stvu Zagreba v pokritih prostorih so Celjani pobrali številna prva mesta z odličnimi rezul- tati. Lorger je bil zmagovalec na 80 m čez ovire z novim rekordom f LRJ 8,0, na 60 m pa je dosegel čas 6,9; Lešek ob palici 3,60; Veho- var 3,50 in Brodnik 3,50; na 1000 m Vipotnik 2:40,9 (nov rekord FLRJ v pokritih prostorih), Gajšek 2:44,2; Male na 3.000 m 9:17,6; Slamni- kova na 600 m 1:47,8. Upamo, da bodo atleti Kladivarja ponovili te uspehe tudi na nedelj- skem .republiškem prvenstvu v pokritih pro- storih v Ljubljani. Nedelja, 5. febmorja 10,00 Koncertni valčki za nedeljsko do- poldne 10,25 Oddaja za žene 10,30 Umetne in rodoljubne pesmi poje ženski zbor »Svobodac iz Celja p. v. Toneta Tržana 10,50 Iz partizanskih let 11.00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,30 Zabavna glasba, vmes objave Ponedeljek, 6. februarja 18,00 Poročila 18,10 Športni tednik 18,35 Prenos iz Ljubljane Torek, 7. februorjo 18,00 Poročila, pregled »Večerac 18,10 Skladbe F. Chopina igra na kla- vir prof. Breda Rajhova iz Celja 18,30 Prenos iz Ljubljane Sreda, 8. februarja 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želel — to bomo zavrteli! 18,30 Literarna oddaja: France Prešerea — naš največji poet! 19,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 9. februarja 18.00 Poročila, pregled »Večera« 18.10 Koncert plense in zabavne glasbe 19,00 Prenos iz Ljubljane Petek, 10. februarja 18,00 Poročila, pregled Celj. tednika 18,10 Filmske melodije 18,35 Prenos iz Ljubljane Sobota, 11. februarja 18,00 Poročilo 18,10 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 18,30 Slovenske narodne 19,00 Prenos iz Ljubljane Na podlagi člena 22. točke 5 in člena 128 pravil podjetja RAZPISUJE Celjska tiskarna, jjapirnica in knjigarna Celje, Trg V. kongresa 3 MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: Ekonomska fakulteta s triletno prakso ali ekononnski tehnikum s petletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 3. febr. ob 15: William Ince: Vrni se, mala Sheba — I. srednješolski aoonma Sobota, 4. febr. ob 20: Ivan Cankar: Lepa Vida — Gostovanje v Ravnah Nedelja, 5. febr. ob 15,30: Miloš Mikeln: Atom- ske bombe ni več — Izven Ponedeljek, 6. febr. ob 20: Ivan Cankar: Podoba iz sanj — Izven Torek, 7. febr. ob 15,30: Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več — Zaključena za II. gimnazijo Sreda, 8. febr. ob 19,30: George AxeIrod: Sedem let skomin — Gostovanje v Zalcn Četrtek, 9. febr. ob 15: Ranko Marinkovi^: Glorija — HI. srednješolski abonma Petek, 10. febr. ob 15 in 20: Ranko Marinkovi^t Glorija — Gostovanje v ljubljanski Drami PUSTNE PRIREDITVE V CELJU Olepševalno in turistično društvo Gelje prireja tudi letos tradicionalne pustne prireditve. SPORED PRIREDITEV SOBOTA, 11. FEBRUARJA: ob 20, Mlinarjev Janez: Postno rajanje. Posebni avtobusni prevozi t obe smeri za- gotovljeni. NEDELJA, 12. FEBRUARJA: ob 16, Narodni dom: Otroška maikara4a. Nagrade za najoriginalnejše maske. TOREK, 14. FEBRUARJA: ob 20. Narodni dom: 29. tradicionalna ma- škarada. Konkurenca mask — izvolitev naj- originalnejših mask — bogate nagrade. Predprodaja vstopnic za vse prireditve od 6. fe< brnarja dalje v društveni pisarni od 10.—12. are. Olepševalno in turistično društvo Celje KINO UNION. CELJE Od 1. do 5. II. 1956: »Pogumen kot Lassie«, ameriški barvni film Od 6. do 9. II. 1956: »Očka vrni sec, angleški film KINO DOM, CELJE Od 2. do 6. II. 1956: »Visoka Barbaree«, ameriški film Od 7. do 10. H. 1956: »Slnha Mocat, brazilski film KINO ŽALEC Dne 2. II. 1956: »Se ni prepozno«, danski film Dne 4. in 5. II. 1956: »Južno od Sahare«, ameriški barvni film Dne 7. II. 1956: »Imel sem sedem hčera«, francoski barvni film Dne 9. 11.1956: »Tri korake od vislic«, angleški film IZGRADNJA STANOVANJ NA ŠVEDSKEM ter izkušnje o organizaciji stanovanjskih zadrug v Ljubljani O tej temi bo predaval v Narodnem v Celju in Društvo inženirjev in teb- domu inž. Skaberne Leon iz Ljubljane nikov v Celju. V zvezi s tem predžK v četrtek, dne 9. februarja ob 17. uri. vanjem bodo predvajali švedski barvni Predavanje prirejata Ljudska univerza film o lahkih betonih. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Celje razpisuje mesto POSLOVODJE trgovskega podjetja z elektrotehničnim in radie materialom »Jugotehnika« Celje Pogoji: Elektrotehnik z najmanj 5-letno prakso ali nižja kvalifikacija 2 večletno prakso v komercialnih poslih te ali podobne panoge. — Ponudlje z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilom o nekaznovanj^, je treba predložiti tajništvu občinskega ljudskega odbora do 15. februarja 1956. mesto RAVNATELJA podjetja »Elektro-radio center« Celje Pogoji: Elektrotehnik z najmanj 5-letno prakso ali nižjo kvalifikacijo s 5-letno prakso v komercialnih poslih te panoge. — Ponudbe z življenjepisom opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilom o nekaznovanju, je treba predložin tajništvu občinskega ljudskega odbora do 15. februarja 1956. mesto DIREKTORJA za zadružno podjetje »Kmetijski servis« Celje Pogoji: Dokončana srednja tehnična šola z vsaj 3-letno prakso v avtome~ hanični stroki ali ključavničarski mojster z najmanj 10-letno prakso v avto- mehaničnem podjetju. — Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zapo- slitev ter potrdilom o nekaznovanju, je treba predložiti tajništvu občinskega ljudskega odbora do 15. februarja 1956.