Stanje turizma v občini Ljubljana-Šiška UVOD Splošna značilnost tekočega obdobja je, da se na vseh ravneh in obUkah družbenega življenja stremi za hitrejšim. dmžbeno in vse-binsko poglobljenim razvojem. Tako se tudi v naši občinski skup-nosti iščejo in oblikujejo možnosti ter pota k višjemu in kakovost-nejšemu dmžbenemu in osebnemu standardu, k večjemu narod-nemu bogastvu, družbeni in gospodar&i moči, kar je eden od temefinih ciljev nada^njega razvoja. V tem cilju so bila zasnovana in tudi izvršena številna analitska in programska prizadevanja orga-nov občine in aktivnosti delavcev in občanov izražene v številnih družbenih odločitvah in dokumentih dmžbenopolitičnih in samo-upravnih organov v občini. Ceioten družbeni in gospodarski razvoj občine se izraža v števil-nih pojavnih oblicah in se odvija na različnfli družbenih področjih. Eno od sestavin družbenega ingospodardcega razvoja predstav^a tudi turizem. Namen tega gradiva je spoznati se s pomenom in mcstom turizma v razvoju občine Ljubgana-Šiška, njegovo stop-njo razvoja in razvitosti, razvojno problematiko idr., s ciflem, da se v okviru sprejetega srednjeročnega plana občinske skupnosti za obdobje 1976-80 omogoči vzpodbi^anje njegovega nada^njega raz- I. 0RU2BENI POMEN IN ZNAČILNOSTI TURIZMA Predno se pristopi k ocenjt 'anju materialnega stanja in stopnje razvitosti, kar predstavlja zunanje pojavne oblike turizma, je po-trebno opredeliti potnen in značilnosti te dejavnosti, vsebino ob- ' stoja in razvoja, kot sestavino družbenega in gospodarskega živtje-nja občine. V tej smeri je potrebno razviti poglob^enost pojmovanja tu-rizma, spoznati se s pojavnimi oblikami in preko njih vzpodbujati in graditi nadaljnji razvoj. Če obstoja za gostinstvo v vsakdanji praksi precej določeno pojmovanje in opredelitev, se turizem pogosto preveč posplošeno in neustrezno pojmuje. Turizem ne moremo pojmovati kot gospo-darsko panogo, kot to lahko storimo z gostinstvom, pač pa je turizem družbeni in gospodarski pojav, ki ga opredeljujejo številne materialne pojavne oblike, gospodarske dobrine in storitve, kul-turne dobrine itd. Gostinstvo pa je le ena od oblik gospodarskih storitev, ki sestavljajo podlago za ugotavljanje stopnje razvitosti turizma, lahko trdimo celo, da je gostinstvo ena od najpomemb-nejSh osnov za obstoj turizma. Zatorej je opredelitev, da se to gradivo posveča turizmu pogojena s tem, da se želi najti mesto in pota v nadaljnjem razvoju turizma občine, gostinstvu pa daje mesto ob turizmu, ne zaradi vzporednosti v gospodarskem pomenu, paČ pa, kot poglavitno gospodarsko dejavnost, na kat^ri počiva tudi stopnja razvitosti turizma V občini. Iz tako zasnovanega pojmovanja medsebojne povezanosti tu-rizma in gostinstva to gradivo opredeljuje razvojno problematiko turizma vobčini, kot vsestranskega, splošnega, iz številnih gospo-darskih dejavnosti (trgovina, promet, gostinstvo, kultura, šport, rekreacija idr.) sestavljenega družbenega in gospodaiskega pojava. Gostinstvo pa se vključuje v gradivo kot poglavitna gospodarska dejavnost iz sestave turizma. Predhodno je bilo omenjeno, da je razglabljanje o pojmovanju tuiizma namenjeno spoznavanju sestavin tega družbenega pojava, bi na ta način zgradili vsebinsko osnovo za ocenjevanje pomena turizma v občini in vzpodbujanja njegovega nada^njega razvoja. 21 Glede na konfiguracijo občine, njen primestni značaj, geografski položaj v mestu Ljubljana idr. se turizem pojavlja kot rezultanta razvitosti naslednjih gospodarskih, kulturnih, športnih, zdravstve-nih idr. dejavnosti občine: • . - nudenje gostinskih storitev, - nudenje nastanitve gostov (hoteli, prenočišča, kampi idr.), - prodajo splošnega in specializiranega blaga za potrebe gostov, - nudenje vseh za goste potrebnih servisnih storitev, - nudenje storitev kulturno-zabavnega značaja (gledališča, kino-dvorane idr.). - storitve kulturno-zgodovinskega značaja (muzeji, zgodovinski *, pomniki), - šport in rekreacija (igrišča, sprehajališča, kopališča, trim steze), planinarjenje (izletniške točke, planinske postojanke), ribištvo in lovstvo, - prometne zveze(ceste, proge idr.), ... - poštne in telekomunikacijske storitve, ; - zdravstvena služba, - razne službe turističnega značaja (taksi, parkirišča idr.), - idr. Iz gornjih sestavin je mogoče razbrati, kaj vse sestavlja turizem in od česa vsega je odvisna stopnja razvitosti oz. kako pomembna je splošna skrb za razvoj turizma in kaj vse se pospešuje in razvija, če se stremi za njegovim razvojem. Iz tega dejstva izhaja tudi priza-devanje v tem gradivu, da se njegovo težišče nahaja na turizmu in ne na gostinstvu, kot se pogosto ta dva pojma istovetita ali za-menjujeta. Pomen turizma za celotni razvoj občinske skupnosti izhaja na eni strani iz splošne družbene in gospodarske značilnosti turizma in na drugi strani geografskega položaja občine. Prvenstvenega po-mena je vsekakor geografski položaj in krajinska značilnost, saj ta pogojuje in celo terja pospešeno razvijanje turizma. Poseganje teritorija občine na predele, ki so krajinsko idealni za razvijanje temeljnih turističnih dejavnosti, položaj ob glavni ko-munikacijski poti evropskih razmer, zlasti pa položaj v perspektiv-nem sečišču cestnega križa (zapad—vzhod in sever—jug) terjajo učinkovitejše in programsko usmerjene aktivnosti na razvijanju temeljnih in spremljajočih sestavin turizma. Turizem prevzema na ta način funkcijo nudenja vseh tistih storitev iz sestave turizma, ki jih koristijo občani občine in mesta Ljubljane in gosti - turisti iz drugih predelov Slovenije in Jugoslavije ter inozemski turisti. Gostje in turisti pričakujejo takšen obseg in kvaliteto turističnih storitev, da bodo zadovoljene kratkoročne (dnevne) potrebe in potrebe prehodnega ali tudi stacionarnega značaja, v odvisnosti od namena gosta in turista. Glede na to, da se občan ali gost—turist ne odloča le na osnovi svoje potrebe in želje, pač pa tudiod vsebine, kakovosti in strukture turističnih storitev je učinkovitost razvijanja turizma odvisna tudi od turistične ponudbe. Glede na to, da je bilo o turizmu v občini že mnogokrat ugotov-ljeno, kako je pomemben, se za potrebe tega gradiva izhaja iz splošne in že obstoječe ugotovitve, da je in bo razvoj turizma v občini pomembno družbeno in gospodarsko dogajanje in da ga zato kaže zavestneje in tvorneje razvijati na vseh tistih področjih, kjer se pojavlja oz. razvijati vse njegove temeljne in spremljajoče sestavine. Na posameznih geografskih območjih se turizem ne pojavlja v enakih oblikah. Nanj vplivajo številne okoliščine, značilnosti, po-goji idr. Glede na to ni mogoče trditi, da v občini, ki nima morja in drugih sličnih posebnih pogojev za razvoj turizma, ni potrebno razvijati dejavnosti v cilju nastajanja, odvijanja in razvoja turizma. To velja tudi za občino Ljubljana-Siška. Čeprav nima posebnih, specifičnih in izjemnih prirodnih značilnosti se na njenem ob-močju lahko in celo morajo odvijati dejavnosti, ki sestavljajo obstoj turizma. V turistično življenje na območju občine se vključujejo posa-mezni uporabniki storitev turističnega značaja v cUju: ¦ i - enodnevne rekreacije, ki jo razvijajo predvsem občani iz ob-močja občine in mesta Ljubljane ter uporabljajo predvsem go-stinske (prehrambene), kulturno-zgodovinske, športno-rekreacij-ske in prometno-komunalne storitve, - prehodnega zadrževanja, to so potujoči turisti in potniki iz drugih mest, republik in držav, ki uporabljajo poleg navedenih storitev še prenočninske, trgovske, servisne in informacijske storitve, - daljšega bivanja na turističnih območjih v občini z namenom osebne rekreacije in počitniškega oddiha, ki uporabljajo vse preje navedene storitve, še posebej povdarjene v splošnih šport-nih in rekreacijskih dejavnostih. Posamezne dejavnosti in storitve, ki sestavljajo turizem je mo-goče tudi razporediti glede na to, na kakšen način se vključujejo v turizem: - kot cilj turističnega udejstvovanja, med katere lahko prištevamo kulturno-zgodovinske in športno-rekreativne storitve, - kot pogoje in predpogoje turističnega udejstvovanja med katere lahko prištevamo informacijsko dejavnost,gostinstvo, prometne mreže idr., - kot posredne potrebe turistov, za pokrivanje splošnih potreb, kot npr. trgovina, razni servisi, PTT, zdravstvo, banke, komu-nalne storitve ipd. Na osnovi takega poskusa razporeditve sestavin turizma in nje-govih udeležencev je izdelana tudi naslednja tabela, ki ugotavlja povezanost posamezne gospodarske in družbene dejavnosti, kot sestavine turizma s posameznimi udeleženci turističnega udejstvo-vanja. Na ta način lažje ocenimo vsebino in obliko turističnega udejstvovanja občanov in drugih turistov v občini. Sestavina turizma: , * Kulturno-zgodovinske storitve Šport in rekreacija ¦ ~ Gostinstvo — prehrana . .¦•..¦ .;¦¦: Gostinstvo - prenočišča Trgovina •>. ,:; r Servisi ¦; " . .,.•¦:¦;> ¦ Prometna ureditev PTT .., Zdravstvo ,,. ,j!. ; Banke " . ; -...¦¦¦ ;,j Komunalna storitev Informacijska dejavnost ¦¦¦>' ...¦• ¦ , ¦' ¦ >)* ¦.¦¦ x stopnja potrebe , ;, '.. .'•'¦ Vrsta turističnih udeležencev enodnevni prehodni . stacionarni 'XX. ¦¦•.'¦ xx , \ . .,-'-:n''i;-;" X* - - XX -, --'<• .i^' ""-XX ¦:.¦. ..¦ . > ¦ ¦ ¦ ¦ - x ,.*.•.!• >i-y*~/'' x ¦¦¦- •.-•¦¦•¦ ' .'¦¦¦¦ ..¦¦• oc •' -..-•¦ '¦ '•.\v;-j - -.¦¦¦ ¦¦•x - xx x ' ¦¦:-•*-.'• -xx ¦:,,*¦ " ¦¦¦• . :-f.-;:x ¦¦ ¦ ¦••;:, '¦ -hv y. .,/ x '.--¦' ' x ¦.-;::.¦; ;....--:" xx V nadaljevanju tega gradiva ugotavljamo stanje in razvpjne zna-čilnosti posameznih sestavin turizma in njihova problematika. vendar z dejstvom, da ni inogoče obravhavati vsako od pojavnih oblik turizma v vsej razsežnosti in pomembnosti za njegov razvoj. To naj bi bila naloga novih, s tem gradivom vzpodbujenih progra-mov in prizadevanj organov in organizacij. . ¦II. ' ¦¦:'^-,>.^<: J.-,.-.:!-:-;.:--TURI2EM V LETU 1976 v ' Za obravnavanje in spoznavanje s posameznimi področjigospo-darstva in družbenega življenja ter njihovega razvoja niso dovolj le 22 usmerjanje na vscbinska vprašanja, pač pa ie ta področja potrebno tudi opredeljevati s konkretnimi podatki (obiekti, merili storitev, zaposlenimi ipd.)< V ta namen se v to gradivo vključujejo tudi razpotožljivi podatki, ki omogočajo vpogled v stanje in razvitost te družbene dejavnosti v občini. 1. GOSTINSTVO V prejSnjem poglavju je bilo ugotovljeno, da je za razvoj turizma najpomembnejša razvrtost gostinstva, in sicer s svojimi kapacite-tami: nastanitvenimi in prehrambenimi. Storitve tega značaja pred-stavljajo temeljni pogoj za zadovojjevanje vsakodnevnih in turistič-no-rekreacijskih potreb občanov in gostov — turistov, skratka: so jedro turistične ponudbe. Brez teh vrst storitev si ni mogoče za-miSjati zanimanje občanov in gostov — turistov izven same občine za prirodne zanimivosti in organizacijsko ustvarjene kapacitete firšega tuiističnega pomena. Pri obravnavanju gostinstva je težko ločiti, koliko služi vsako-dnevnim potrebam občanov, koliko pa njihovim turistično-rekre-acijskim potrebam, dejstvo pa je, da močno razvito gostinstvo ne glede komu je namenjeno, pogojuje razvijanje turizma in pokri-vanie celotnih turističnih potreb, ki jih po prirodnih značilnostih nudi krajina občine. Zato je gostinstvo vtemgradivu obravnavano kot celota in njegova razvitost prikazana z razpoložljivimi standard-nimi kazalci. A) Organizacijska osnova Organizacrjsko osnovo gostinstva predstavijajo organizacije zdru-ženega dela in enote, ki temeijijo na osebnem delu (zasebno gostin-stvo). Na območju občine so v letu 1976 vgostinski dejavnosti nudile gostinske storitve organizacije združenega dela organizirane v obliki delovne organizacije in TOZD, pomeni organizacije združenega dela s sedežem v občini in v obliki sestavnih delov (poslovne enote, detovne enote itd.) organizacij združenega dela s sedežem v drugih občinah. Gkvni nosilec gostinstva v občini je temeljna organizacija Ilirija, ki ima na podiočju občine naslednje svoje gostinske kapacitete: gostilne (KerSč, MajoDca, Jelen, Slepi Janez), motel Dr. O in bifeja ftimorje in Pri Kolodvoru ter hotel Ilirija. V okviru te delovne organizacije deluje tudi Hotel Bor na Črnem vrhu, ki pa se v tem gradivu ne obravnava in upošteva. V družbenem sektorju nudijo gostinske storitve Se v naslednjih gostinskih organizactjah: - Kompas TOZD Motel Medno, - Viator TOZD Storitvena dejavnost (obrat družbene prehrane, prenočiSča), - Megrad TOZD Družbeni standard (obrat družbene prehrane) - Iitostroj TOZD Zunanja storitvena dejavnost (obrat družbene prehrane). - Delikatesa. Posebno obliko organiziranja gostinskih storitev predstavlja obrat Gostinskega šolskega centra - Hotel Bellvne. V občini deluje tudi posebna oblika organiziranja združenega dela — POZD (pogodbena organizacija združenega dela) Kanu iz Valburge. Občanom nudijo enostavnejše oblike gostinskih uslug tudi de-lovne organizacije in TOZD s sedežem v drugih občlnah (Mercator, Emona, idr.) in sicer v 14 bifejih, prodajalnah vin, vinskih kleteh ipd.). Gostinske usluge nudijo tudi nekatere organizacije, ki nimajo osnovno usmerjenost v gospodarsko dejavnost (Planinska društva, druStva upokojencev idrj. Vokviru osebnega dela samostojnih gostincev deluje v občini 37 gostinskih enot, in sicer 27 gostiln, 9 bifejev in 1 okrepčevalnica. V občini nastopajo v ponudbi gostinskih storitev naslednje osnovne gostinske enote ne glede na to, v kakšni organizacijski obliki se pojavljajo (združeno dek>, osebno deto): hoteli moteli restavracije s prenočiSči . restavracije gostišča s prenočišči gostilnc prodajalne vin, bifeji, okrepčevalnice obrati družbene prehrane planinski domovi 2 2 3 2 4 27 23 8 4 Na osnovi odgovarjajočih zakonskih predpisov lahko občani po za to določenih pogojih nudijo v svojih zasebnih gostinstvih in kmečkih gospodarstvih prenočišča gostom ter drugo oskrbo. Po zakonsko urejenih osnovah so izdana dovoljenja za prenočevanje gostov v zasebnih sobah 23 občanov in sicer v: . ; — 12 enoposteljnih sobah, — 43 dvoposteljnih sobah, — 8 troposteljnih sobah, , , — 5 štiriposteljnih sobah, > ' ki nudijo prenočišča v 68 sobah in 142 ležiščih, ki so tudi kategori-zirane od II-IV. kategorije. Prenočišča pa se tem občanom izda-jajo na osnovi zakonskih predpisov le preko odgovarjajočih turi-stičnih in gostinskih organizacg (Kompas, Turistično podjetje Ma-gistrat, Turistična društva idr.). Pbsebna oblika nudenja gostinskih storitev je kmečki turizem, ki se zaradi svojih prirodnih značilnosti postopoma uveljavlja. V občini se s to dejavnostjo ukvarjajo 4 občani. Z ozirom na poseb-nosti te turistične dejavnosti in tudi pogoje zanje to število ni izraz možnosti, ki jih nudi prirodno oko^e v dotočenih predelih občine in je odraz le spontanosti nastajanja te dejavnosti v občini. Za učinkovitost gostinske dejavnosti v občini je pomembno, kako so zmogljivosti razporejene po krajevnih skupnostih (zasebna prenočišča niso upoštevana, ker niso pomembna ža nudenje no-čitev v KS). V občini razpolagamo z vsemi sestavinami gostinstva od hotel-skih kapacitet do najenostavnej&h oblik nudenja gostinskih stori-tev. Tudi pregled razporeditve teh uslug po krajevnih skupnostih kaže, da se občanom v vseh KS nudijo osnovne gostinske usluge, saj ni nobene KS, ki bi bila brez osnovnega obrata gostinstva. Večja ponudba je tudi v tistih KS, ki so po številu občanov močnejše, med tem ko se v KS izven mestnih predelov, ki so za vse vrste turizma zanimivejS, že pojavljajo tudi specifične gostinske storitve (kmečki turizem, zasebna prenočišča, sodobni urejeni gostinski tokali ipd.). B) Gospodarski obseg ; Gostinstvo prispeva določen delež v narodnem dohodku in gospodarski moči občine. To se izraža z različnimi gospodarskimi oz. ekonomskimi kazalci, ki kažejo delež gostinstva v narodnem dohodku in s tem tudi gospodarski pomen gostinstva za razvoj občine, kakor tudi ekonomsko moč kot samostojne gospodarske panoge. Ugotavljanje gospodarskega obsega gostinstva je vezano na po-samezne ekonomske kazalce, ki se zbirajo po splošno določenih statističnih poteh. V občinski službi se zbirajo podatki za OZD s sedežem v občini in za enote osebnega dela. Medtem, ko za vse ostale gostinske kapacitete, ki so v nudenju vsakodnevnih in drobnih gostinskih storitev tudi zelo pomembne, odgovarjajočih podatkov ni. Z raz-položljivimi podatki bi bil; torej lahko opredeljen le en del gostin-skih storitev v občini ne pa njihova celotna vrednost. Na drugi strani pa način statističnega zajemanja in struktura podatkov ne nudi tiste potrebne ravni, ki bi ustrezala potrebam v občini (ustreza splošnim in globalnim spremljanjem stanja in razvoja go-stinstva na višjih družbenih ravneh oz. Območjih — republiški, zvezni). Koristnejše informacije o stanju in razvoju gostinstva v občini bi nudili podatki o organizacijskih in storitvenih zmogljivostih gostin-stva (delovna in materialna osnova in struktura gostinskih storitev v občini). Te so že v precejšnji meri razvidne iz specifičnega organi-zacijskega pregleda iz prejšnjega poglavja tega gradiva. Pri analizi gostinstva občine iz vidika interesov občanov in turi-stov po teh storitvah so pomembnejše delovne in materialne osnove ter kapacitete kot pa ugotavljanje razvitosti s standardnimi kazalci (celotni dohodek, porabljena sredstva, dohodek, OD, skladi, vred-nost osnovnih sredstev itd.), čeprav so za posamezne specifične ekonomske analize znotraj gostinstva tudi pomembne. Ugotavljanje realnega narodnega dohodka občine ustvarjenega v vseh gospodar-skih lapacitetah gostinstva občine, ne glede na gospodarsko-pravne in registracijske značilnosti teh enot, pa je v sedanjih pogojih skoraj nemogoče. Presojanje razvitosti in razvoja le preko teh in takih informacij pa tudi le delna in nepopolna izhodišča vseh vrst gospo-darskih in razvojnih aktivnosti. S posrednim izračunom s pomočjo uvodno zbranih podatkov za del gostinske dejavnosti in oceno drugega dela gostinske dejavnosti je mogoče ugotoviti gospodarski obseg in gospodarsko pomemb- 23 tmst gostinstva v občini. Gostinstvo občine sodeluje v ustvarjanju družbenega proizvoda oz. dohodka občine s 1,5 % do 2 %, kar je razumljivo glede na visoko stopnjo gospodarske razvitosti občine v industriji in tudi drugih gospodarskih vejah. Vendar pa se pomen gostinstva ne more meriti z deležem v družbenem proizvodu obči-ne, pač pa v stopnji razvitosti, standardu storitev, razprostranje-nosti po občini, strukturi storitev ipd. Gostinstvo občine ne bo glede na osnovne glavne gospodarske značilnosti občine (mestna industrijska občina) doseglo tiste stopnje, da bi bilo mogoče go-voriti o temeljni gospodarski veji odločilni za celoten družbeni, socialni, prostorski in gospodarski razvoj občine. Njegov pomen ne more biti merjen z deležem v družbenem proizvodu, pač pa z drugimi merili (struktura storitev, razporeditev, kategorija kako-vosti itd.) Zato bo potrebno razširiti spremljavo stanja in razvoja poleg standardnim gospodarskim statističnim spremljanjem še s tistinii kazalci, ki prikazujejo prav ta pomen gostinstva za občane in turiste. ¦¦¦¦¦.'" ¦ 'I C) Storitve ¦'-¦¦¦ ' * ¦ Gostinstvo je kot gospodarska panoga v družbeni delitvi dela organizirano za nudenje specifičnih storitev gostinsko-hotelskega značaja: prehranjevanje in prenočevanje. Dejavnost spremljamo na osnovi kazalcev, ki opredeljujejo obseg in kakovost gostinskih storitev, vendar le-ti glede na sedanjo organiziranost informacijske dejavnosti, ne nudijo vseh informacij, temveč omogočajo le delen pregled gostinskih storitev v občini. C. a) Storitve prehranjevanja ' V občini so delovale v letu 1976 javne gostinske kapacitete najrazličnejših tipov: hotelske, restavracrjske, gostilniške, bifejev-ske idr., ki so gostotn - občanom in turistom nudile na različnih mestih v qj)čini storitve v najrazličnejših standardih. Iz organizacijskega pregleda razvitosti in razporeditve gostinskih storitev v občini izhaja, da se občani in turisti lahko izven svojih domov prehranjujejo z jedačami in pijačami v gostinskih obratih različne stopnje organiziranosti in razvitosti, kot temeljnem po-dročju delovanja gostinstva: — v 6 restavracijah s 1207 sedeži, — v 8 obratih družbene prehrane s 1060 sedeži, od katerih so le 3 odprtega tipa, dostopne tudi drugim občanom, — 31 gostilnah in gostiščih s 1700 sedeži. Njihova prostorska razporeditev v občini pa je razvidna iz pre-gleda gostinskih obratov po KS. Iz gornjih podatkov izhaja, da so na razpolago določene gostin-ske kapacitete za nudenje prehrambenih storitev. S posebno ana-lizo pa bi bilo potrebno ugotoviti stopnjo ustreznosti tega stanja do potreb občanov in turistov in iz nje vzpodbuditi odgovarjajoče razvojne aktivnosti. C b) Storitve prenočevanja , Za razvitost gostinstva, zlasti kot njegove osnove za razvoj tu-rizma so pomembne tudi kapacitete prenočevanja. Podobno kot so iz organizacijskega pregleda razvidne prehram-bene kapacitete so razvidne tudi storitve prenočevanja, kot drugega poglavitnega področja delovanja gostinstva v občini, in sicer: Hoteli B kategorij Hoteli D kategorij moteli prenočišča — v tem kampingi gostilne planinski domovi Skupaj 247 ležišč 41 ležišč 93 ležišč 699 ležišč 400 ležišč 76 ležišč 28 ležišč 1.184 ležišč V letu 1976 je v teh kapacitetah prenočevalo 148.764 gostov, kar izraža cca 50 % stopnjo izkoristka. Glede na preseganje kapa-citet in njihovo nepopolno izkoriščanje je mogoče oceniti, da te zadoščajo sedanji stopnji razvitosti turističnega življenja v občini. Glede na oceno, da je ta stopnja nezadovoljiva in nedovolj razvita pa je potrebno razviti določene aktivnosti v smeri razvijanja turi-stičnega življenja, ki se ne odvija le v odvisnosti odrazpoložljivosti prenočitvenih kapacitet, ampak tudi od drugih sestavin turizma v občini. 2. TRGOVINA , , *, Čeprav je osnovni namen trgovine, da preskrbuje občane živeče v občini, se z enim delom tudi vključuje v turistično dogajanje in sicer na svojstven, specifičen način. Prav gotovo njen pomen ne dosega gostinskih storitev, je pa v določenem pogledu nepogrešljiva sestavina turizma. Nekoliko manj se ta značilnost pojavlja v naS občini, kjer se gosti in turisti oskrbujejo s potrebščinami tudi izven občine (v mestu Ljubljana in drugih okoliških mestih) koder sc gibljejo., Ne glede na to pa ni mogoče zanemarjati njenega pomena. za turistično življenje. Razvijanje trgovske mreže, ki je pogojena v večji meri s potre-bami občanov kot turisti, predstavlja tudi krepitev turistične po-nudbe v občini. Za turistične potrebe je pomembna njena teri-torialna razporeditev in njen razvoj v prostoru, po asortimentu in standardu. Z ozirom na to, da ima občina pretežno mestni značaj in predstavlja tudi del mesta Ljubljane je mogoče trditi, da je za potrebe turizma ta panoga dovolj razvita, zlasti še za to, ker so sedanji turisti pretežno motorizirani in jim je dosegljiva trgovska ponudba v mestnih predelih. Tudi razporeditev 8 bencinskih črpalk in 3 trgovin z avtomobilskimi rezervnimi deli zadovoljuje potre-bam. V primeru večjega razvoja turizma v izven mestnih predelih pa bi bilo potrebno trgovino na teh območjih okrepiti. aSERVISNESTORITVE Pri odvijanju turističnega življenja v občini nastajajo tudi tekoče potrebe po določenih servisnih storitvah (avtoservisi, pralnice in likalnice, čistilnice, radio delavnice idr.) Podobno kot za trgovino velja tudi za vse vrste obrtnih servisnih storitev, da one služijo predvsem občanom, živečim v občini, zato so tudi oni tisti, ki terjajo določeno raven razvitosti. Za turistično življenje pa je pomembna njihova teritorialna razporeditev, asortiman in kako-vost. V letu 1976 so se turisti lahko posluževali naslednjih storitev vobčini: — avtoservisov v 5 obratih iz sestava OZD ter iz sestava osebnega dela: 11 mehanikov, 9 avtokleparjev ter 9 avtoličarjev, poleg tega pa je v ostalih delih mesta na razpolago še širša avtoservisna ponudba, pralnice in likalnice ¦ čistilnice radio delavnice frizerskih storitev 1 8 30 Za vso ponudbo servisnih storitev je značilno, da je koncentri-rana predvsem v mestnih predelih, ki so za turizem manj zanimivi in precej oddaljeni od turističnih območij občine. Glede na to, da so te storitve, razen avtoservisnih, potrebne le v posebnih primerih in so zato dosegljive z lastnimi avtoprevozi tudi v mestnih področ-jih, je mogoče smatrati, da struktura obrtnih storitev ne more biti zaviralni dejavnik turizma v občini. Ni pa mogoče trditi to za avtoservisne storitve, ki jih je v občini vsekakor premalo in še teritorialno so neugodno razporejene. /.,•'*, 4. KULTURNO-ZGODOVINSKESTORITVE Osnovno mrežo gostinskih, trgovskih, servisnih in drugih stori-tev mora v turističnem smislu obvezno dopolnjevati tudi nemate-rialna storitev (kultura, šport, idr.). Bogastvo turistične ponudbe sestavljajo na nematerialnem področju storitev zlasti kulturne storitve in zgodovinske vrednote kraja, ki posredujejo turistom iz ožjega okoliša in širšega sveta kulturo naroda in zadovoljujejo razvoj njihovih osebnih vrednot. V občini so v tem pogledu v letu 1976 obstojale osnove za naslednje kulturne storitve in spoznavanje z zgodovino: - Muzej NOB, . ' - Etnografski muzej Goričane, ' ' • ' ' '.- - Pot tovarištva in spominov (v razvoju), ' ' ' . - Vodnikova rojstna hiša, - Pomniki iz NOB v KS, od katerih so nekateri zgodovinskega pomena (ustanovitev glavnega poveljstva NOB, vsedržavne partijske konference KP, številna obeležja iz NOB itd.). V občini pa sta tudi dve kinematografski dvorani. 5. ŠPORT IN REKREACIJA . Šport in rekreacija sta z razvojem turizma najtesneje povezana, saj se turistični del življenja človeka odvija predvsem v rekreacijske, 24 razpoloženjske, zdravstvene, relaksacijske idr. namene. V letu 1976 so obstojale naslednje možnosti za takšno angažiranje občanov in gostov: *¦ - športni park Stanka Blovdka s široko ponudbo športno-rekre-acijskih objektov, - športni park ŠD Ljubljana, — športni park ŠD ifirija, K • - športni park ŠD Ilirija (Mostec s trim stezo, ob Večni poti), - športni park Medvode, - Sava Tacen (kajakaštvo), ¦ . — rekreacijska področja; ¦ - Zbilje — Smlednik , -. ¦"-¦'. \— Sava - Medvode . -. ¦ - Sora '••'¦¦¦¦.¦.¦•'¦ . ¦; — izletniška območja: - Šmarna gora (s prečno gozdno potjo na .Grmadi) - PolhograjskiDolomiti, , i ' - Rašica, " - Rožnik — lovstvo v lovskih revirjihToško čelo, Šmarna gora, Medvode, Vodice — ribištvo v ribiških družinah na Sori in Savi in gojitvenim ribišt-vom v Gameljnah in ribogojniško-rekreacijskim kompleksom v Povodnju. Obstaja še vrsta šolskih športnih igrišč in objektov, kakor tudi ' : športnih objektov v KS, ki pa so pretežno zaprtega tipa. "V 6. PROMETNE ZVEZE ' S turističnim angažiranjem občanov in gostov je najtesneje povezana prometna struktura cestnih in drugih zvez, katera često predstavlja celo temeljni pogoj za nudenje določenih tiirističnih storitev in za tempo razvoja. Brez odgovarjajočih prometnih zvez ni mogoče doseči hitrega, družbeno ter gospodarsko učinkovitega razvoja turizma. Prometne zveze je najprimerneje prikazati v povezavi s prosto-rom in ni dovolj le prikazovati strukturo in kategorijo standarda posameznih prometnih zvez oz. njihov fizični obseg. V ta namen je fzdelana karta najpomembnejših cestnih zvez v občini, ki v po-sredni obliki tudi že nudi vpogled v gibanje občanov in gostov in v tej zvezi tudi predpostavlja osnove za turistične tokove v občini. Pri nadaljnji modernizaciji cestne mreže bi morali pri odločanju o prioriteti posameznih investicij zadostiti tudi interesom razvoja turizma. 7. POŠTNE IN TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE Poštne storitve so neobhoden spremljevalec turisti ;nega življe-nja v občini. V letu 1976 je bila osnovna mreža teh storitev na-sfednja: - Šiška, - Šentvid, - Vodice, — Medvode. Glede na obstoječo stopnjo razvoja turizma v občini, poštna mreža zadošča turističnim potrebam. a ZDRAVSTVENA SLUŽBA Turistično življenje pogojujejo tudi intervencije zdravstvenega značaja. Te so glede na bližino centralnih zdravstvenih ustanov v mestu v popolni strukturi na razpolago. Za hitrejše intervencije pa so bile turistom na razpolago v občini osnovne zdravstvene storitve na naslednjih lokacijah: — Zdravstveni domovi v: - Šiški - Medvodah - Šentvidu - Vodicah — ambulante v nekaterih območjih občine in delovnih organiza-cijah. Glede na potrebe turizma je mogoče ugotavljati, da je zdravstve-na mreža zadostno razvita, zlasti če upoštevamo celotno ozadje, ki jo predstavlja celoten kompleks zdravstvenih uslug v mestu Ljublja-ni. 9. RAZNE KOMUNALNE SLUŽBE ZA POTREBE TURIZMA Za razvoj turizma so potrebne tudi nekatere storitve komunal-nega značaja, kot npr.: taksi služba, parkirišča idr. V letu 1976 je bilo v tem pogledu na razpolago: - avtotaksi postajališča ob hotelu Ilirija in Viator, - parkirišča ob hali Tivoli, centru občine in posameznih lokalih, - avtocamp v Dragočajni (Smlednik). Posebej pa se opaža neurejenost parkirišč ob cestah vpadnicah in glavnih turističnih komunikacijah, ki ustvarja nečistočo in povsem ,,neturističen vtis" občine. 10. TURISTIČNO INFORMACIJSKA IN PROPA-GANDNASLUŽBA Čeprav je temeljnega pomena za.razvoj turizma njegova mate-rialna podlaga, je za njihovo uporabo in izrabljanje razpoložljivih objektov turistične ponudbe tako za občane, še v večji meri pa goste izven občine ter tujine pomembna informacijska in propa-gandna dejavnost. V letu 1976 so opravljali to funkcijo v občini: Turistična društva: Siška, Šentvid, Katarina-Topol, Medvode, Zbilje, Dragočajna—Moše, Smlednik, Vodice in Rašica. Vsa turistična društva so delovna in akcijsko usmerjena na svojem krajevnem območju. Značilno je, da turistični delavci dobro sodelujejo v krajevnih skupnostih tudi z vsemi drugimi orga-nizacijami in društvi. Organizacijsko so društva povezana v Ljub-ljansko turistično zvezo in Turistično zvezo Slovenije. Neposredno povezovanje in sodelovanje se v občini vrši vokviru občinske kon-ference SZDL. Na področju delovanja turistične informativne dejavnosti se v precejšnji meri pogreša organizirano, načrtno in grafično kvalitet-nejše upodabljanje turističnih tabel in obeležij, ki naj odpirajo pota turističnega zanimanja in tokov turistov. III. UGOTOVITVE IN PREDLOGI S tem gradivom želimo poleg predstavitve turistične dejavnosti v občini, z obravnavo na zborih skupščine vspodbuditi nadaljnjo aktivnost vseh subjektov, ki se vključujejo vturistično ponudbo. Z opredelitvijo usmeritve organizirane akcije in ustrezno uskla-jenostjo pa zagotoviti pogoje prostorsko skladnejšega in kvalitetno bogatejšega razvoja turizma vobčini. Začetni del tega gradiva je usmerjen v spoznavanje s turizmom v občini, ki posreduje naslednje ugotovitve: - turizem, ki ga sestavljajo številne družbene in gospodarske dejav-nosti ter storitve, je za območje občine pomembna dejavnost, posebno glede na naravne, geografske, prometne in druge možnosti. Turizem je posredno vzpodbujevalec tudi gospodar-skega in družbenega razvoja, kar pomeni, da se z razvijanjem turizma in turistične kulture pospešuje tudi vsestranski razvoj občine; - poleg tega, da turistični razvoj vzpodbuja k razvoju posamezna področja življenja, je turizem v občini Ljubljana-Siška nujno razvijati tudi glede na potrebe občanov in turistov, saj je naj-bližji in najbogatejši rekreacijski rezervat mesta Ljubljane in veli-kega evropskega cestnega križa, ki ima svoje središče prav.na območju občine; - iz teh razlogov je upravičeno trditi, da je tunzem sestavni del razvojne strategije in eden temeljnih ciljev družbenega razvoja občine; - glede na to, da sestavljajo pojav in dejavnost turizma številne posamezne aktivnosti, ki imajo v družbenem življenju točno določene funkcije, je razumljivo, da lahko o razvoju turizma govorimo le takrat, kadar se razvijajo te posamezne dejavnosti sočasno. Pomeni, če naj beležimo večanje stopnje razvitosti turizma v občini, tedaj moramo spremljati in spodbujati razvoj posameznih družbenih dejavnosti in gospodarskih panog ne le zgolj iz ozkih značilnosti dejavnosti posamezne panoge, pač pa tudi iz vidika, koliko njihov razvoj prispeva k razvoju turizma; - povezovanje stanja in razvoja posameznih družbenih in gospo-darskih dejavnosti v skupen turistični učinek je mogoče doseči na ta način, da ustvarimo širše zasnove dolgoročnega turistič-nega razvoja občine ali njegov dolgoročni program, s katerim se 25 naj oblikujejo in sprejernajo razvojne odločitve na posameznih sestavinah turizma. Če se naj doseže hitrejS napredek v stopnji turističnega življenja, ki je hkrati tudi odraz hitrejše rasti življe-njskega standarda je potrebno razvojne odločitve posameznih sestavin usmerjati, če že ne v neposredno pa vsaj v posredno uCinkovanje na razvoj pogojev za odvijanje turističnega življenja v občini. Pri tem gre torejza oblikovanje ingraditev skupnega programa vseh vrst dejavnosti in življenja, da se doseže njihov medsebojni učinek, ki se navzven izrazi v višjem nivoju turistič-ne ponudbe občine; z ozirom na takšno kompleksnost-turizma kot posebne vrste družbenega pojava se lahko razvojni učinki registrirajo le na srednji in daljši rok, zato je že v samih pristopih k razvoju turizma graditi dolgoročno usmerjene aktivnosti, ki se izražajo v dolgoročno zasnovanih razvojnih ciljih; za pojav pravega turističnega življenja so potrebni pogoji za uresničevanje turistično usmerjenih nagnjenosti in potreb obča-nov in turistov iz drugih predelov, ki se izražajo v zadovolje-vanju rekreacijskih, športnih, kulturnih, zgodovinskih in drugih potreb. Iz začetnega dela tega gradiva je razvidno, da obstojajo v tem pogledu na področju občine številne osnove te vrste, kajti njihov turistični interes se ne konča le v gostinskih objektih. Območje občine razpolaga s številnimi športno-rekreacijskimi področji in kulturno-zgodovinskimi pomniki, ki jih kaže med ] seboj povezati v celoten kompleks možnosti turistične ponudbe v občini. Zlasti so ta področja bogata v izven mestnih predelih občine, kar je za v prirodo usmerjeno turistično življenje poseb-nega pomena; vzpodbujanje turističnih nagnjenj v občanih in potujočih tu-ristih, ki tvorijo potencial turističnega povpraševanja in se usmerjajo k doživljanju prirodnih, rekreacijskih, kulturnih in drugih dobrin v občini, terja tudi odgovarjajočo stopnjo pogojev za zadovoljevanje teh potreb (kompleksnost in kakovost go-stinskih uslug, informacijska dejavnost, prometne zveze idr.) V tem pogledu je mogoče ugotoviti, da obstoja v občini dovolj kakovostna podlaga za nadatjnji razvoj turizma in da se občuti v največji meri odsotnost programirane in operativno razvite informacijske dejavnosti; v občini so za potrebe nadaljnjega razvoja turizma izoblikovani tudi ostali predpogoji oz. osnove za prehod v višjo stopnjo turizma (komunalne storitve turističnega značaja, zdravstvo, PTT, trgovina idr.). V kolikor strnemo vse predhodne ugotovftve po posamcznih področjih v skupen zaključek, moremo povzeti, da je velik deH i območja občine ustrezen za razvoj turizma. Potrebno je pospefc-vati turistično življenje v občini tako, da se vzporedno razvijajo in \ usmerjajo v pospeševanje skladno z dolgoročnimi cilji razvoja tu-rizma tudi vse dejavnosti, ki ga sestavljajo. Razvijati turizem pomeni hkrati tudi razvijati in graditi pota k višjemu družbenemu kulturnemu in življenjskemu standardu občanov in občine kot celote. Ustrezno mesto v razvojnih pro-gramih naj turizem dobi ne glede na to, da počiva gospodarski razvoj občine na industriji kot glavni gospodarski panogi. Turizem v tej zvezi ne smemo pojmovati kot gospodarsko panogo in jo meriti z istimi merili, pač pa uporabjjati turistični pojav kot reše-valec številnih dejavnosti v občini, ki sestavijajo višjo blaginjo, standard, kulturo, družbeno bogastvo nematerialne narave itd. Da bi turizem to tudi postal je potrebno v prihodnje: / 1.) Organizirati ustrezen družbeno samoupravni organ vobčini, ki bo zagotovil, da bi se turizem vključil v procese razvoja enako- < pravno in vsklajeno z razvojem posameznih dejavnosti in sto- ritev v občini, ki sestavljajo turizem; Nosilca: IS in OK SZDL < 2.) V občinski upravi zagotoviti in izoblikovati potrebne evidenč-ne spremljave dogajanj v posameznih sestavinah turističnega življenja v občini, da se lahko ugotavlja kakovost in smer razvi-tosti turizma v občini in se omogoči delovanje organa za razvoj turizma v občini oz. soodločanje o posameznih dejavnostih, ki sestavljajo turizem občine. ¦ ' • ¦" ¦ ¦ . • ,".'' ' i Nosilec: IS 3.) Izdelati in sprejeti na spoznanjih o vrednosti turizma in razvi- ;' janju turistične kulture za splošen razvoj srednjeročni program in dolgoročne razvojne cilje razvoja turizma v občini; Nosilci: Turistična društva, DO in TOZD s področja gostinstva in trgovine, lovska, ribiška in druga društva, SIS za kulturo, SIS za komunalo in drugi. : IZVRŠNISVET TABELAl PREGLED GOSTINSKIH ZMOGUIVOSTIPO KS 1. KSMilan Majcen restavracija bife gostišče 2. KS Hinko Smrekar hotel (restavracija, prenočišča, nočni bar) restavracija • . ¦ bife prodajalne vin , <.. 3. KS Šercerjevo ".¦-¦•¦ bife ,."!¦¦¦>-¦-..¦ ¦'•- '- 4. KS Litostroj ' obrat družbene prehrane ¦ '**•. . 5. KS Zgornja Šiška . '¦¦ hotel . okrepčevalnica vinotoč " ' ( obrat družbene prehrane : ., gostilna ' 6. KS Komandanta Staneta .. restavracija s prenočišči ' bife obrat družbene prehrane 1 1 •V 1 1 V 6 1 2 7. KS Koseze motel gostilna bife 8. KS Dravlje restavracija gostilna . . 9. KS Podutik gostilna bife 10. KSŠentvid gostišče s prenočišči gostilna 11. KS Gunclje - Male Vižmarje gostišče restavracija 12. KSStanežiče-Medno motel gostilna s prenočišči gostilna 13. KSVižmarje-Brod gostilna bife 26 ¦'¦ ¦ .• . . .•¦ii,'0fU7'- 14. KS Šmartno-Tacen / •» o< gostilna ouJo-i.,01 ,sm.\.<_ ¦•:;fi' ¦¦¦¦.. ¦ •"'• " 15. KS Gameljne-Rašica obrat družbene prehrane gostilna planinski dom ¦'}''¦. 16. KS Bukovica-Šinkov turn gostilna H.KSVodice V; . ; i gostilna . - ¦<«''.; ¦ - 18.KSSmlednik restavracija s prenočišči gostilna bife ¦•.:.. s 19. KSPirniče . gostilna .';:'¦';L¦¦. bife ¦-." - -. ¦¦¦¦ ' ^u 20.KSMedvode obrat družbene prehrane gostilna gostišče bife okrepčevalnica planinski dom 21.KSTrnovec-Topol - , planinski dom gostilna : obrat kmečkega turizma l 1 1 1 2 1 1 2 3 2 l I • ¦"¦;< 1 3 4 PREGLED GIBANJA NOCNIN V TURISTlCNIH ZMOGLJIVOSTIH OBČINE DOMAČI TUJI SKUPAJ Obdobje I-XIL 1970 I-XII. 1973 I-XII. 1975 I-XII. 1976 Indeksi I-XII. 76 I-XII. 75 I-XII. 76 I-XII. 73 -XII. 76 -XII. 70 -XII. 1970 -XII. 1973 -XII. 1975 -XII. 1976 Indeksi I-XII. 76 I-XII. 75 I-XII. 76 I—XII. 73 I-XII. 76 i-m 70 I-m 1970 I-XII. 1973 I-XIL 1975 I-XII. 1976 Indeks I-WL 76 I-XII. 75 I-XII. 76 I-XII. 73 I-XII. 76 I-XII. 70 TABELA 2 Gostje Nočnine 41.220 64.562 46.398 81.596 50.794 94.047 52.979 94.001 104.3 100,0 114,2 115,2 128,5 145,6 43.834 64.275 47.196 68.614 40.439 62.464 38.346 54.763 94,8 87,7 81,3 79,8 87.5 85,2 85.054 128.837 93.594 150.210 91.233 156.511 91.325 148.764 100,1 95,1 97.6 99,0 107.4 115,5 27