gospodarske, obertnijske in narodske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 19. januarija 1856. Pripomočki zoper dragino. bomo svojih zamočenih, kislih senožet osušili in dokler pre suhih ne bomo močili, ne bomo povzdignili živinoreje, in tako dolgo bo cesarstvo naše vsako leto blizo 9 milijonov (Dalje.) i ; , V poprejšnih sostavkih smo spolnili p del svoje goldinarjev v ptuje dežele pošiljalo za klavno živino in ? kako se zamore z koze. Naj se še tako živo in iskreno gospodarjem pnpo naloge, in bravcem svojim pokazali varčnostjo veliko prihraniti pri gospodarstvu, kar brez roča, naj bi na njivah sejali vec detelje in trav; naj sena nje v zgubo gré. Sedaj pridemo na drugi del svojega piše s temi priporočili toliko papirja, da bi ga deset hlapo namena. namreć k temu, kako naj bi delali, da nam bo nov peljati ne moglo 5 vse to ne bo nic zdalo. dokler i zemlj b . V pridelke donasala Bogu samemu je bilo mogoče svet vs tvari ti iz nič ? al noben člověk, nobena žival, nobena rastlj ni v stanu iz nic kaj editi Da emlj rodi 5 ji je treba tistih stvari ? bojo na milijonih oralih travnikov regljale žabe in one tii gospodinile, kjer bi imela rožnata trava rasti! Vcasih pa je podlaga ali spodnja parst zemljiš prava; tudi svét ni moker, in vendar zemljiše ni kaj rodovitno, je iz kterih v pravi in dostojni razmeri raste to moramo pred vsem m do vit na. dat (1 m Zem ï bit 9 v • le za nektere sadeže dobro, pa še ti, če je leto le kolčikaj deževno, medleti zacnó in rumenkasto barvo dobivajo. Kako to? Zato, ker je ali perst ali bér na (Dammerde) pre- S kterimi stvarmí pa se pospesuje moc in rodovit- plitva , ali ker spodnja zemlja ne spuša vode skozi in je nas je Stvarnik po- nost zemlje? utegne vprasati kdo. Ali s solitarjem kiliskim, zemljise ravno polje, ali s tištim gnojnim prahom, ki se ljudem priporoča, Zemlje, na ktero da sadel ne moremo raztegniti, naj se cloveski rod tudi po cudeže delà v emlj i ali s kako drugo dragoceno robo množi kakor zvezde na nebu ali pešek v pušavah. Razši Gorjé kmetovavcem, ako boj povali T v skatljicah ku- riti tedaj svojega posestva ne moremo ne na dolgo ne na ši- al več persti ali berne si zamoremo napraviti in Kdor hoče umno gospodariti, se mora vesti po h dj ans kih kmetov avcev ? k kterih um je razsvit Ijen po pravilih, ktere jim daj e učenost kmetijstv Tisučletne skušnje nas učijo, da pesek, ilc m roko, tako množiti pridelke. Da naj bi se napravljalo z glob o kej i m (se vé pada le s primerno globokim) oranjem več rodovitne « $ zgornje persti, je bilo že velikrat in dobro priporočano, pno so trojna podlaga rodovitne zemlje; one nas dalje al če iščemo plugov za globoko oranje (Untergrundpfliige) S uce t da le pr a z mer a m zemljiš rodovitne in da vsaka le te trojne zemlje delà ma za-se ali nič ne matik , krampov itd. ? ki imajo djansko izpeljati to, kar o bomo našli le rodi ali celó malo Dosihmal je pa kmetijska učenost in kmetijske skušnje tem umno kmetijstvo tako zivo priporoča, malo sledů, da se ta važni nauk prijema naših gospodar jev. Marveč vidimo pogostoma, da na peščenih zemljiših se niso tako deleč prignale, da bi po stevilkah natanko za- delajo ozke kraje ali ogone, na kterih spravljajo perst sku mogli povedati: koliko je apna , koliko je peska, ko pej ? da je saj toliko pridobé, da zamore žito s plitvimi ko liko pa ilovce potreba, da je zemlja bolj ali manj rodovitna. reninicami v nji rasti. Vsak vé, da na vožni cesti i na Vendar nas te skušnje sploh učé, da je ilovce treba pri mešati pr era hl i in suhi zemlji, peska ali apnapatežki, vlažni in merzli zemlji. Gospodarji v severnih krajih Europe, ki imajo pešene zemljiša, so si že davnej zapomnili ta nauk — tedaj vsakih ulici, kjer leto in dan ljudjé sem ter tje hodijo. nic ne ra ? ? ste kakor terpotec in toškovec, in vendar nas to ne zmodri, da bi leto za letom ne orali po starem kopitu enako globoko , da bi ne teptali spodnje zemlje v terdo skorjo in tako sami sebi v škodo ne hodili. Ce je na to vižo spodnja 7 10, 15 ali 20 lét lapórijo svoje polje, to je, laporja zemlja terdo poteptana, ker le zgornjo perst plit vo rahlj amo ali s old an a vozijo na njive, v kterem dobi zemlja ilovce se nabera mokrota spodaj, ta pa delà merzlo zemljo in vse in apna. skupaj brani zraku, da ne more globoko skoz in pod zemljo. Gospodarji na Angležkem v tistih krajih, kjerje zemlja In vendar jenagorki spodnji zemlji sila sila ve I i V, 1 v______• 1* 1 v v Vf . . , , V V . t , , . debela, težka in vlažna, imajo za polje nalašč peči naprav liko 1 e ž e č e ; saj to vsak ljene. v kteri zgó apnjenik, da v e rt n a r vé ; zakaj mu rast ej o na r z apnom potem popravljajo njegovih gredicah vse rastline tako veselo in hitro? Zato ker spod pokládá vroči konjski gnoj, ki poganja življenje polje; apno rahlja debelo zemljo, ji jemlje mokroto, jo greje, spuša zrak v njo, da je pridelk potem na nji dvojni, vsih rastlin, da je kaj. Ce ■ ■■■ bi kmetovavci mogli svojim Gospodarji na Nizozemskem imajo parnice to je i take mašine ? ktere goni vodeni sopár, da ž njimi morje na suho njivam ravno tako gorko podlago dati, bi zamogli na njih ravno tako dvakrat in trikrat v letu pridelkov imeti, kakor devajo, mlakuzo in pesek iz njega jemljejo in vse to vo- jih imajo vertnarji. (Dalje sledi.) zijo na njive, da zemljo rodovitijo. - Vsega tega pa vidimo pri nas celó malo ali skor nic! Še mlakuže iz bajerjev in grabnov, še cestnega blata ne vemo rabiti, čeravno je jasno kot beli dan, da po vsem tem se rodovitnost njiv, senožet, Vinogradov itd. obilo povzdigne. Odgovor na gosp. Ferd. Smidovo vprašanje zastran malih ptlèkov. ¥ ___ i m* 1 ' __V Zlo sem se čudil nad versticami gospoda Ferd. Smi da In kako je v našem cesarstvu z m o krimi senožeti in v 103. listu lanskih Novic. drugim mokrim (Vohkim) svetom? je še tako malo Drenaža, tako koristna, to, kar .se je dosihmal storilo, ni v nobeni razmeri s tem, kar je še storiti. Dokler pa ne vpeljana, da Pri nas nam ne manjka ne malih ne vecjih pticev. Naše kopnice so ž njimi dobro obsedene. Posebno veliko je pa ljubih šinkovcov, sternadov in sinic, ktere nam prav é>é> delavcem že skozi več let na oknih kermo pokládám injim marljivo čistijo drevje gosencnih zaleg. Jaz tem ljubim delki člověka vedno na pravo pot k pravému cilju in koncu ....... 11 * tevdaj niso nasproti življenju, ki ga Bog tirja od nas, ampak očitno pomagajo k boljemu spoznanji, če le sami hočemo ; sila se pa nobenemu ne g-odí. trud in delo, ki ga za-me v mojem vertu opravljaj o tako povracujem Pa resnico moram povedati, da mi kermo do Ko bi ne imeli nekteri ljudje tako umazanih misel do rečeno bro plačujejo, ker mi ni treba po drevji se plaziti. Odkar tako ravnam, nisem vidil skoro nobene gosence; imam pa tudi vsako leto več sadja memo vsakega drugega. — Da bi w ______^________1 jih sneg odgnal, ne morem verjeti, ker nam teh ptičkov so dandanašnji nasprotniki natoroznanstva » toda kdor natoroznancov, bi bilo s tem že dosti si izgovora iše zavolj svojega obnašanja, ga hitro dobi. Taki tudi ob prav snežnili zimah ne manjka. Letos sicer snega slabega v djanji pokazati ? ker nimajo nič nimamo ali vendar jih ni vec kot druge leta. Tudi vran poštenim ljudém. Oni opravljajo natoi imamo na kupe, ki so pred zmerzlino po bregovih podjed rovajo na Boga, ker govoré povsod le od pa podtikujejo slabe misi da ne ve izkopavale, tako, da so bili bregovi bolj izoranim njivam kot pašnikom podobni. Več kot druge leta imamo letos tudi koristnih detaljev, večjih in manjih. Vzrok tega pa je ojstra razodevajo v natori ; oni 99 močí", ktere se jim lepe nator pravijo , da po mislih natoroznancov njo ! postave namesto Boga po stvarjenji gospoda prepoved, mladili ptickov ne jemati iz gnjezd. Skerjancev pri nas pozimi nikoli ni bilo; oni k nam še le proti vigredi protiviti zoper natoroznanstvo pa ni le prazno obrekovanje , ampak je očitna priča ali spomladi pridejo. Pri nas je le malo snega se le 1. govoreći od praznega izgovora, ker bi drugac nobenega uzroka ne imeli Kaj si nek mislijo ti ljudje 99 t post Gotovo ne tega kar decembra 1. 1. padlo. Akoravno je pa bil skoz ves advent je. Bomo koj vidili da ne. Natorna postava je za vselej od mraz prav prav hud, vendar jezero med Celovcem in Verbo ni zamerznilo. Od sv. 3 kraljev skoro vsaki dan dežuje in pisana nepremaklj prikazki godé pot in način, po kterem se natorni vreme je kaj neprijetno. Iz Dvora na Koroškein. Kdo pa daje t tih, na kteri način naj se prikazki godé povelje, po kterih po Balant Lesjak. kdo je dal tište postave, kterim je podverženo gibanje vsih svetov. Ali ni Stvarnik sam vsake stvar na nje prostor postavil Natoroznanstvo in ljudska omika. V • V J g. Spisal Si m en Subie na Dunaji. 5. pis m o. Zdaj te, dragi moj ! vprašam : kdo izmed nas v svo- t vsaki svojih postav odločil? Tega mi saj ne bote tajili, da bi ne bii Bog sam, ki je stvarnik vesoljnega sveta. post dal 9 ali ker jih je dal, da bi ne bil Ker pa tega ne morete tajiti, da bi natoroslovci tudi oj i h dal. e verovali na božje gospodarstvo, ker sami pravijo, da spoznavajo na post in m očí, ki jih je Bog dal svojemu stvar jem stanu ne potřebuje dobrot, ki jih delijo razlicne veje jenju, tudi ne bote tajili, da bi natoroznanci na Boga ne natoroznanstva? — Take učenosti, ki pa segajo s svojo oblastjo po vsem svetu, imajo tudi svoje nasprotnike; sajsonce tudi nator ovali. Menda se je vam toliko v glavi razjasnilo da zverjakom sveti! Napředen se pa dalje podamo, ne smemo pozabiti povedati lie morejo tam druzih postav najti kot Ce tedaj po svoji šegi govoré: ,,to se godi po natorni po 9 stavii4, se ne pravi druzega da se med natoroznance le tisti ljudje smejo šteti, ki omenjeni postavi podvergel 9 so se v resnici v teli ucenostih vadili, ki so dosegli popol noma vednost te ali une veje velikega drevesa. Tisti po kot da je Stvarnik tisto stvai če tega ne boto spet tajili da bi le ta stvar božjih postav ne spolnovala al tako ki le pokušaj o, ko preslab, da bi pa vidijo težave pa popusté se većemu trudu podvergel hajavci pa, ker je njih duh tisti nimajo nobene pravice do imena natoroznauca. To so tisti ljudje, ki se pečajo le z lupino, do jedra pa niso se- modri, mislim, da saj niste Starozgodovinski pomenki. gli; ker pa se vendar radi stulijo , kakor da bi kaj vedili, pa kvasijo 9 Bo o* » ve 9 kaj ; oni kujejo prazne kvante in cer istrijanskih božanstvih. V I VTHT f 1 ' -k "i ï 1 * * Ze pred eiiim letom sem se na prijatelje svoje, kteri v nijo učenost s svojimi na pol kuhanimi misljmi pri spošte- Istrii stanujejo, s prošnjo obernil, naj bi mi nih ljudéh. * blagovolili pri » občiti istrijanske rimske napise in slike na ondašnjih Ko sem Ti povedal, kako natanko da so zvezane na- rimskih kamnih. Vendar mi ni še dozdaj nobeden postre- toroznanske vednosti z bia gr o m in sreco vsih ljudstev 9 gel > zatega voljo serčno hvalo izrecem neutrudljivemu pa je treba tudi pretresti: ali ne vleče natoroznanstvo pre- nemu sodelavcu gosp. Ili cinger-j u, da je iz Kan dle r več na posvetilo, ali se ta stan dá zediniti z življenjem ka- jevega delà v „Novicah" priobčil imena istrijanskih bo kor ga véra od lias terja? Bog je člověka vstvaril, da ga spozna, ga ljubi in mu bolj in bolj enak prihaja. Ako si te besede dobro v spomin 9 gega vzamemo, si moramo odgovoriti, da tirjajo ocitno od nas da si prizadenemo Stvarnika nebes in zemlje prav spoznati, bilo mogoče za Kandlerj žanstev, do kterih bi brez tega priobcenja ne bil přisel, V meni, živečemu v malem mestu, v kterem razun nase nazijalne bukvarnice ni nikakorsnih drugih, m se ta di ker g i m nima, kakor za učiteljstvo najpotrebnise bukve, bi ne delo zvediti Tudi ako bi bil Zato je Bog dal razun neumerjoce duše člověku tudi truplo po opisih ali po pismih prijatlov za nje zvedil . . . . - « y -m . • v • V • y bi in ga je postavil za kralja svojega stvarjenja, da bi si pri- ne bil mogel omisliti, ker mi je se dosti vaznisih knj ■S jih iz zadeval vse storiti, kar ga boljša in bližej k Bogu pripelje. Je pa resnica, ki so jo poterdili vsi modri možje vsih ča-sov, da se clovek le omikava in brihta, • v staroindiškega slovstva treba, kterih bi mi le kaksen b gat t v Indii kupiti zamogel. Ali moz noce umreti če vé prav rabiti in mene za erba postaviti, in tako gré moje delo neskončilo svoje ude in občutke, ki mu odpirajo veličansko stvarjenje slabo naprej, in mnogokrat se mora predelati. Vsak pisa- Bozje. Oci ga povzdigujejo k zvezdam, mu skazujejo lepoto tega sveta; jezik mu podaja skušnje in dušne delà druzih ljudi; uho je pa pot, po kteri mu jezik daje no- telj loti kteri ne živí v rezidencii, pa se staroslovnili znanost je milovanja vreden robotar. Al pustimo takosne tozbe slovenske Modrice ne smejo pričakovati mecenatov; že 9 9 trajne in zunajne obeutke. Dokler ima clovek zdrave ude, znajo zadovolj je njegeva zveza s svetom in z ljudmí taka, da se more se skrivajo po biti 9 ako jim ne zabavljajo jastrobi, kteri votlinah slovenskeg svojemu imenitnemu namenu bližati. Tedaj vsak lahko vidi Justin (32, 3.) pise, da 1st par so K o 1 h i s-a prišli da natoroznanstvo ne podpira le omiko in napredovanje ti- Skymnus (vers. 390) jih ima za Trake. Skylaks 1st urne in Henete med narodi pred II stih mož, ki se ž njim pecaj o temuč tudi tištim ki vži vajo natoroznanske pridelke , pomaga na tisto stopnjo 9 kjer w J Lib poseb n avaj a Prof. Zeus (Die Deutschen und die Nach imajo več priložnosti k pravému spoznanji. Torej napeljujejo barstamme str. 253) pravi 9 da j vse to b 9 in tudi 9 te učenosti same po sebi ravno tako kakor s svojimi pri- da Istrij so bili 11 23 Vendar se mi dozdeva, da Justin ima prav, ako od Istrijancov terdi, dasokolhiški naseljene i. Kol-hiško okrožje se je pri starih velelo tudi kavkažka Indija „regio Indorum" (glej I. Maccab. VIII. 8.) Znan je vladavec te pokrajine Eumen, kralj Pergama. To je ravno tišti Kol his, v kterega je sv. Tomaž apost. evangeli pri-nesel, kakor učeni dr. Sepp (Leben Christi III. 717) terdi. Že pri Ksenofonu (Cyrop. I. 5. 3., primerjaj III. 2, 25) se poleg Kappadociov, Phrygov in Paphlagoncov imenujejo Indi, toraj pod temi Indi niso Indi Gange-sovih dežel razumeti, temoc ka v kaž k i Ko lh ar ji, in ti Kolharji so bili uni Indi, od kterih se piše, da so tudi na binkoštni praznik v Jeruzalem prišli. Stari Kolharji ali Casluchim pa so bili egip-tiškega *) porekeljna , in so veljali za naselbino Seso- s tri s a. K tim Indom učeni tudi Homerove pelas-gijske Henete štejejo, kteri so pod Antenorom na po-brežje jadranskoga morja naselnike poslali, — tje, kjer sedaj B enetke ,stojijo. Moj razlog, da so Istrijanci bili Kolharji, je, razun Justinové povesti, ime božice, kteri je v Poli oltar postavljen bil z napisom: EIAE AVG. Antonia Severina. Božica Ej a je brez dvombe bila edina z gerško bo-žico Kirke, ktero oštroumni Creuzer (Mytholog. Briefe str. 211) ima za: „Kreis und die Kreisfahrt — aber auch die F ah rt auf dem Me ere des Lebens", ker se Kirke tudi veli Aeaea, Eiaea. Že Eustathij, učen skof in razlagavec klasikov (glej „Eustath. ad Odyss." IX. 31. itd.) je razložil, da Kirke Aeaea, Eiaea je dobila ime po kolhiškem mestu Eia ali Aea. Pomena drugih hožanstev nisem še mogel dognati, vendar že ime božice Eia pricuje, da so Istrijanci bili Kolharji. Neskončno važne so imena božanstev starim Noričanom in Panoncom sosednih narodov, kakor Trakov, I liro v, Vind elik ov in ft et o v, ker se v njih pose ben žive i j očituje, kteri nič sorodnega nima z noriškim in panonskim. Kadar se bodo starotine Vindelikov in Retov bolje preiskale , se bo pokazalo, da ni vse kelti-škega plemena bilo, kar je v „Alp ah" živelo, kakor Kašpar Zeus, Rihard Knabl, Mathias Koch, in še drugi „V o r-k ámp fer i kel ti z m a" terdijo. Kakor so Makedonci do leta 1825 v učenem svetu veljali za Gerke, dokler ni oštroumni Ottfried Millier s svojim oštrim mečem tega mnenja razsekal, tako tudi današnji dan velja mno-goteri narod za keltiškega, — vendar tudi te vraže se bodo še razkadile. Slavnega gosp. Hicingerja pa prosimo, naj marljivo preiskuje starotine starih Japodov, Karnov, Istrijancov in Liburnov. Vsako zernice bode našlo rodovitno zemljišče. Davorin Terstenjak. Običaji štajarskih Slovencov pri snubljenji in svatbah. nJ , Spisal lio lo man Mulec. (Konec.) Pri poti, po kteri gostje grejo, obešajo otroci na sohe čajne, v ktere svatje pogače mečejo. Med vsemi pa narbolj nevesta pogače razdeljuje, tedaj izrek: „sneha pogače talau. Pogače, ktere so v čajne nametali, si otroci potlej razde-lijo. Večkrat pa tudi otroci svate pogače prosijo, in če jih ne dobijo, pravijo: „Toti gostje so se žgankov najeli". Kmalo pridejo k cerkvi in zarocena sta zakonska. Po poroki gresta ženin in nevesta, ko sta pred žertvenikom mo-litev opravila in sv. Janža blagoslov okusila, za žertvenik *) At vero M iz r ai m genuit Ludim et Anamim et Laabim et Neph-thuim. Et Phetrusim Chas l uch im. de quibus egressi sunt Phil i sti i m et Caphthorim I. Mos. 10,13—14. Tudi osebne imena istrijanskih napisov imajo semitiški značaj, na pr., Tad-daeus, Alfia, Cofius itd., primeri bibliške imena Judas, Ta dej, Alf ej, ime znanega rabinarja Kophen-a itd. Pis. in tukaj molitaî dokler gosti veselo sv. Janža blagoslov pijejo in potem iz cerkve odidejo. Kadar se nevesta iz župe (fare) moží, jo cerkvenik v cerkev zaprè, ko drugi razun nje in ženina iz cerkve odidejo, in terja plačilo, preden jo izpustí. Potem se podajo vsi svatje v bližnjo gostivnico, kjer so prav dobre volje. Proti večeru gresta ženin in nevesta na nevestin dom, ostali gostje nekoliko časa pozneje. Tukaj celo noc skorej ostanejo in se veselijo ; ženin in nevesta sta vendar tužna, kakor tudi svatevce , ktere posebno malo jedó, tedaj v slovenskem pregovor: „Ne derži se ko svatevca na gostovanji". Godci in zovčina imajo zmiraj šaljive govore in razveseljujejo celo družbo. V ponedeljek večer pobirajo za mlado gospodinjo, ker ona veliko potřebuje. Dever natoči kupico vina , položí bel robec čez okrožnik in ga dene poredoma zdaj pred enega zdaj pred drugega gosta, kteri kak dnar na-nj položí, potem ko je iz kupice vince pil. Cela hiša veselo prepeva pesmico, ktero je dever takole začel: t , ! d „Darujte, darujte To mlado nevesto Srebrom in zlatom In svetlim rajom". Nevesta ima, dokler za njo pobirajo, ženinov klobuk, kakor krono, na glavi. Gostovanje terpí večidel tri, včasih tudi štiri dní. Na V m %š ■ • večer pridejo ljudje iz okolice na prežanje; pri oknih stojijo in čakajo, ako bi jim kteri gost kaj jésti ali piti skoz okno dal, včasih pa si tudi sami kaj vzamejo. V pesnički krajini je navada, da prežanci v hišo pridejo, kjer se jim vina piti in kruha jésti dá. Ce pa tega ne dobijo, grejo, razvze-mejo voz, ga zanesejo kos za kosom na kak bližen hram in ga gori vkup napravi jo. Gostom vkljub se še kaj ta-košnega več počne. Navada je tudi, da se tištim gostom, kteri na svatbi prenočijo in ne grejo domu, čevlji ali oprave vzamejo in na kakošni hram ali drevó zanesejo. Ko v jutro vstanejo, morajo jih pred iskati, preden se obléci zamorejo. Nekteri svatje pa idejo k sosedu, ukradejo tam mesa, ga prinesejo na svatbo in si ga skuhaj o. Drugi vzamejo pri sosedu iz hleva konja, ga jahajo pred po celi vasi, ko na gostovanje pridejo. Ko pa tatú, ki je konja ali meso ukradel, dobijo. mu položijo slanjačo na rit in ga po nji jako pretepljejo. V drugih krajih pa se napravita dva godca, od kterih se eden ko ženska obleče in si koš vzame. Tako k vsakemu hramu gresta, od kterega je kdor na svatbi. Dokler on s košem gleda, da kaj mesa ali kaj druzega ukrade, gré drugi v hišo in tukaj različno govori, da bi domaći tatú ne zapazili. Potem pa godci ukradene reci na dražbi odavajo in vsak gost lahko svojo za dnarje, včasih tudi brez dnarja kupi. Dve reci, ktere se večidel v torek zgodite, ste še važni. Te ste: derkanje zovčina ali pa godca z gibanco in pa juternica, ktero godci vsakemu gostu delajo. Zovčin ima rešeto z robcem pokrito in tudi en go-dec. Potem se zovčinu ali pa godcu gibanca v rešeto dene in zakrije. Zdaj oba hitita na polje, drugi pa za njima. Včasi se zgodi, da tistega bolj priganjajo, kteri nima gibance, ko drugega, ki jo ima. Ko so onega z gibanco dobili, ga ženejo domu, gibance pa ne morejo raztergati, ker je v krajeci okoli in okoli nit. V nekterih krajih se ne devajo v gibance niti, in onda ukrade zovčin ali godec gibanco, ko jo je kuharca iz peči potegnila in pobegne z njo na kakošno kopico, govori drugim različne šale in jé gibance kos za kosom. > Juternico delajo godci zvekšinom v torek, ko vkup pridejo in takole: Vsakemu svatu napravijo igrico; eden od njih govori po tem gostu kaj šaljivega ali kaj prihodnjega, tapa med dnar na okrožnik položí, ko takrat, kadar so za nevesto pobírali. Zadnji dan se podajo svatje proti večeru z ženinom in nevesto na ženinov dom. Nevesta se žmetno od doma loči 24 in marsiktero solzo prelije, mati ji dá s solznimi očmí blagoslov , kopjaš začne plesati proti ženinovem domu in vsi idejo I iHHii^HHtt^MMÈ^Htf ÍÉÍÉM I za njim, dokler vesela igra buci in samokresi pokajo. nin j nevesta in starašina se podajo najpred in ko v hišo nam razodev Novičar iz raznih krajev. Imenik gimnazijalnih in realnih šol v našem cesarstvu ? da 1 stopijo, prinese gospodinja nevesti na okrozniku kljuce v nazijalnih, 36 pa realnih šol je bilo v vsem cesarstvu 260gim da ji zdaj gospodinstvo preda. Po tem pridejo imajo za to leto Solnice našega cesarstva znamenje, drugi in najdejo duri zapeřte. Dever mora ravno tako kakor pred starašina prositi, da mu odprcjo in kakošne uganjke V* 1 9 i • . • w t i • V 1 f «V • V ljudi ? živino editi okoli 6 milij centov 1 za fabrike in gnoj Zbor austrijanskih škofov ? ? ki bo po veliki noci na Dunaji v posvetovanje iz konkor ---------------^ _„7 --------------data izvirajočih cesarskih postav, bo imel svojo zbornico v kjer še vecerjajo, po večerji pa se razidejo. Kadar že poslopji dunajskega nadškofa in kardinala gosp. viteza Rau ktere mu starašina dá, ugoditi. Potem jo še le v hišo spu stijo vina in jedi manjka, svatje pa še se domu spravljati ne šerja, za ktero se že priprave delaj v. • 1 • v 1 «V • V« • v- Nasproti zgla zacnejo, se prinese kropnjaca v hiso in se raztresi. Vcasi som nekterih škofov na Laškem, po kterih se imajo. kakor pa se nasmojena pecuhnica pod mizo verže. Ko po hiši smo v zadnjem novičarji povedali, vsake bukve pred izda smrad pečuhnice gostom v nos udarjati začne, se napravijo kmalo na noge njem skofijstvu predložiti, terdi dunajski cerkveni časnik da nobeden omenjenih škofov se ni o tem z dunajskim viš Jezikoslovna drobtinica. jim skofom in kardinalom pred pomenil in da 9. člen kon Samotárec". lepa, vali !" Kaj se člověku v sanjah vse ne pritakne! na zadnje bodo nam po Novicah še sanje pripovedo- hodnj „No, taje kordata ni tacega zapopadka, da bi se vpeljala predvračavna presoja bukev (praeventive Censur) ; v dunajski škofii se že skozi 8 let tudi molitvine ali cerkvene bukve pred natisom ne dajejo skofijstvu v pregled, in tako bo ostalo tudi vpri- Slavnoznani slovanski pisatelj Ludevik St poreče kdo, vajen prebirati samo resne sostavke je te dní umerl po nesreći, ki se mu je na lovu pripetila j puška se mu je sprozila in ga ranila na smert umnih moz, ki so jih pisali zdramljene in pa izbujene pameti z modrim premislikom. Ali prosim , poslušajte enkrat srečnejše srečke (lozi) k 1 Naj lot erij ? k so bile vie tudi sanje in sodíte na zadnje. čene 3. novembra 1. 1. in 11. in 12. dan t. m., so bile po Nedavno se mi je sanjalo ponoči, da je nas več okrog slane v Z asm u k na Česko 100.000 fl.), v Sumberk mize sedelo. Zraven mene na desni so sedeli imeniten go- na Marsko spod, verli Slovenec, 40.000 fl.), v St. D • v v Dalmacij nama nasproti pa je bil nek gospod 20.000 fl.), v Halas na Ogersko (z 26.000 minih, kapucinar. Moj gospod sosed se odmaknejo s sto lom nekoliko od mize , pogledajo pod mizo, kakor bi kaj .), v Krajn Krajnsko (z 8000 fl.), v Kalafat na Turško (z 5000 fl.) Pol • v 1 (piva) elj 700 srebi Pred zadnjem iskali, pocukajo na to skrivsi mene in mi, kazaje pod mizo kako lepe škornje ima ta samotá- pravijo : „ Glejte ? glejte i i rec: Vès volk. kakor , ,—sem, na manj znane in nenavadne slovenske besede . nisem ? utegnil gledati škorenj, le beseda v samotárec" se mi je tako zanimiva zdela, da sem prec srečkanjem male loterije v Lineu pride nek dunajsk kle pár íklamfar) v kerčmo predmestja Leopoldovega ; žejin je, pa zadnjo dvajsetico je ravno nesel v loterijo; „ 10 krajc. za ól" kdor mi dá nagovori svoje tovarse v gostivnici ,,naj pa ima p dob ička zadenem kaj v loterii*' potegnil iz zepa svinenik pa papir in si zapisal novo be- neki kočijaž mu jih dá — zvecer pride res trojki 1 WW • V • • t • I • V . •• -- _ « t t • • N i f 1 111 (i e r n a ) sedo. Zapisavsi jo in pisalo nazaj v žep vtikaje, se pre- žejnega kleparja, ki je za poliček óla prodal polovico svo " teržaški časnik je 700 Vcei budim. Čuje premisljujem pa in prevagujem v sanjah sli- jega dobička sano besedo ter razvidim, da je kakor nalašč popolnoma to, iz Dunaja od 17. januarja prinesel telegrafno naznanilo r kar je Nemcom njih „Einsiedler", Latincom njih iz gerskega izposojeni ,,mi- Beseda „samotárec" naznanuje življenje nekdanjih pa tudi sedanjih minihov popolnoma. Nekdanji minihi, pra- k in k vse pogoj vzeti „monachus" in nam Slovencom od teh ■ ■ MÈM llHËËiH ? da je car Aleksand ravo poterdil, in omenjeni časnik do stavlja, da ravno to novíco je „Wiener Zeitung4', pisano iz za m P vimo jim „puščavniki", današnjem pomenu, kjer je zgolj kamnje in pa pesek,:kjer pekoči sončni žarki vse rastlinje že v kali zamore, ampak živeli so po samo tah, včasih kaj prijaznih samotah. odda Petrograd 16 januarja ob dveh popoldn niso živeli vselej po puščavah v grafu prejel. Drugi dunajski časniki teg d sicer nič ne vejo od te važne novice, ktera pa po po tele ne va še tem. kar je vládni časnik „Oest Corr u od 15. t. m. pisal, ni němo i goča in le kaze i da je rusovska vlada hitro prem Ijeni od ljudi, vendar pa vselej po tacih krajih, kjer so se slila, ker v pervem odgovoru se "V « • i « A • i 1 • • • à m m m -m m m m _ V — 11 I ziviti môgli z rastljinjem, z mnogoterimi jagodami, koreni- da bi en kos dežele na moldavsko-basarabiski mej nicami itd., — samotář ili so tedaj in so bili samotář ci. pila. Ker je bil 18. d iiost vdala temu i odsto 7 t. m kakor nasi bi edó jSedanji minihi tudi prebivajo še po samotah, samosta P imenovan za tisti imenitni dan, ko bota m ze in vse zvedili nih, in ce jih je prav vec pod eno streho, vendar le po vojska določena, bomo tedaj kmali za got samem vsak v svoji izbici stanujejo; samotárijo tedaj Vlada turška je zlo poparjena po novícah, ki jih je od nekako tudi ti in so samotář ci, m o nach i, m nih i. Omer-p iz A Kale in od Selim-p Erze Spodtikoval bi se lahko kdo na obliki besede ; ali ona ni ptuja ne Slovencom, ne Jugoslovanom. Besede s končnico ruma dobila; armada anatolška, to je, prav za prav armada , da Turki stare korenine pobe- ' • i • ari 11 arec pomenijo kaj biti, na priliko sukn á r i t i životáriti, životárec, gospod ári ti budnarec, pri Ilirih turška je tako na slabem saj o glave in zdihujejo ? kaj bo • v OUIY11 t* X I V 1 , XJ ivuiaiiiij Mvut