50 LET TELESNOVZGOJNEGA DELA V ŠKOFJI LOKI Lotos je loški TVD Partizan praznovalo svoj zlati juhilej. Društvo je 15. julija priredilo velik telovadni na.stop. 'kjer so sodelovali telovadci z vse Gorenjske. Pred nastopom ipa je razviilo svoj društveni praipor. Poseben ipoudarek slavnostim je dal zbor iiačeilnikov Gorenjske istega dne Ob 8. uri dopoldne, izilasti pa slavnostna seja ob 11. uri, ki so se je udeležili mnogi starejši itelovadci in organizatorji telesne vzgoje v Loki. Vse te iprireditve, vzgojni in telovadni uspehi kažejo, da se člani Partizana v polni meri zavedajo svojih plemenitih in nesebičnih oiiljev, vzgojiti mlade ljudi v zavedne državljane in patriote, ki il>odo z vztrajnim delom in ipožrtvovatoostjo gojili vse telesne vrline plemenite duševne lastnosti, razvijali zdrav duh v zdravem tellesu; vse to jih l>o us;{X)sai)ljaio. da bodo znali ceniti napore in dolo starejših, posebno žrtev NOB. da pa bodo prav tako vedno pripravljeni odločno .stopiti na branik svol>ode. pravice in resnice, svetovnegia miru in mednarodnega sotlelovanja ter socialiLstičnih delovnih odnosov, za kar so se ibonili in se bore najbdljši sinovi naše domovine. Danes združuje iloški Partizan v svojih vrstah največ mladine, svoje delo v telovadnici pa ozko povezuje tudi z delavnostjo ma športnih področjih: nogometu, košarki, na;miznem tenisu itd. Pestrost iiti vsestramost dajeta delu v društvu tisto razgibano, idinamično silo. ki je edina por<:^k za še večje uspehe v ibodočnosti, saj so nagnjenja današnije mladine zelo minogovrstna in je pot k napredku le s pra vilnim usmerjanjem neizčrpne energije mladine. Društvo je imelo in ima seveda iudii svoje iežave. Ena izmed osnovnih nalog materialne narave je predvsem zgraditev nove kino dvoraine in s tem sprostitev telovadnice zgolj za itelovadlbo. Pri vseh teh itežavah pa je društvo vedno naletelo na veliko razumevanje organov iljudsike oblasti, družbenih organizacij in podjetij. Vsem navedenim pa tudi vsem tistim nesebičnim tovarišem, ki so kalkor koli pomagali — v preteklosti in sedanjosti — k procvitu naše organizacije, ob 504etnici naijiskrenejša zaihvala, telovadeči miladini pa: Najprej do novih uspehov! 267 Zastavonoši na jubilejnem nastopu škofjelošliili telovadcev Fnin .^elhaus SLAVNOSTNA SEJA TVD PARTIZAN Ob innogrošteviihii udeležbi posebno sta rejših članov in gostov je predsednik France Kavčič o-tv^fril sejo in pozdravil vse navzoče, posebno najstarejše prisotne člane-ustanovitelje Bojana Drenika. Steva Sinka in druge, nato predstavnike množičnih org-anizacij. predsednika LOMO tov. Svctka Kmhaia in druge. Takoj nato je pr(xiai besedo najzaslužnejšemu delavcu na telesnovzgojnem področju v Loki med obema vojnama tov. Rudolfu Horvatu, ki je v slikovi tem govoru orisali tedanje deilo za razvoj te lesne vzgoje. Po njc^govem govoru sta pionirka in pionir v ikrojih ])ozdrav'i'la sejo in v imenu telovadeče mladiite želela društvu še nadaljnje uspehe. Tov. predsedniku Ma. izročila šopeik 50 nagelj nov, iki ga je on nato v znak ipriznanja izročil tov. Horvatu. Nato je povzel besedo tov. Adolf Gerjol. diolgoletmi predseduiik društa ipo osvoboditvi, in govoril o telesnovzgojiiein delu po zadnji vojni. Za njim je Nprvi predtelovadec in vodnvk tov. Bojan Dreni/k ikiljub svojim letom živahno orisal prve začetke vadbe v Loki leta 1906. i()b zalključku svt^čamosti je tejnik društva tov. Andrej Česen iprebral Se dve brzojavki. Prvo je iK»slal Partizan .Slovenije MI se glasi: »Ob vašeni jubileju, W-letnici. vam iskreno če stitamo in želimo še nadaljnjih usipehov jia te- lesnovzgoijnem ipolju.! Drugo brzojaviko je iposlal tov. dr. Viiktor Murnik: t>Ob »lavju petdesetih let iplodono«nega vašega deila vam iskreno čestitam, želeč. da bi imelo vaše nadaljnje delo najibrtljše usipehe. Zdravo!« H koiK-u so vsi navzoči počastili z enonii.nufcnim mollkom spoiniii po osvobo- ditvii umrlih članov iti telovadcev .Avgusta Blaznika, Franceta 2nidaršiča. Vinka Zahrastniika 'in Avgusta Potcčniika. Nato pa so s.kupno ipoiložili vence ipred sipotninsko ploščo pred Domom ter se z enominutnim mollkom pokloniili spominu v N'()B padlih telovadcev Nika Blaznika, Franca BiKov^ičarja, Rada Bozovičarja. Pavlu Krznož- ntiku. Pavla Eržena, Vilka GriMMlnerja, Jaineza (uizelja. Dušana Horvata. Pavla jamnika, Jožeta Kavčiča, Petra Kavčiča, Franca Korbiča. Jožeta K.orbiča. Franca Krmelja, Jožeta iKrmelja, Ane Leben, .-Vdolfa .Vliheliča, Andreja Oblaka, Valentina I>bla)ka. Le i;:olda Paiihisa. Sta neta Pauliisa. Aivtomu Pevca, Darka Pevca. Franca Pirca, Pe tra Poljanca, Bojana Pol^iičnika, Marijance Potočnik. Dt-aga Raj- ha, Boruta Sinka. Karla Šin kovca in Iva Vraaiiičarja. — Slava jim! NASE DELO NA POLJU TELESNE VZC;()JE Letos je preteiklo 50 let. od kar je bilo v Skofji Loiki formi rano iprvo telesnovzgojiio dru štvo. Ob tej priliiki smo dolžni ozreti ise nazaj, da bi videli, kdo je orail iledino telesni vzgoji v našem mestu. Prav je. da liz raz meroma bogate dejavnosti v Odkritje spominske plošče v zadnji vojni padlim telovadcem na domu 'r\l) Partizan v Skofji toki dne -IS. decembra 1*H> Fato .^e!ha!is 268 prejšnjih časih navedemo vsaj nokaj podatkov o težavah, oblikah delovanja in uspehih. Obenem se moramo iskreno zahvaliti vsem delavcem, ki so se udejstvovali pri širjenju telesne vzgoje, vsem tistim 'tovarišem, ki vS^o iz idealizma in z jekleno vodjo soustvarjali lik pravega teU)vadca in Športnika, plemenitega in sikromnega, nesebičnega in neustrašnega v ljul>ezni do naših nar(xlov. Dne 2. februarja 1906 se je vršil v prostorih Čitalnice na Mestnem trgu usta novni občni zbor društva -Sakol;. Prvi odbor je bil takole sestavljen: starosta dr. Karel Zakrajšek. podstarosta tranc Dolenc starejši, tajnik Ivan Subic, blagajnik Ivan Karlin. knjižničar Leo[>old Dolinar. arhivar Avgust Blaznik. gospodar Anion Tavčar. odl>orniki pa Konrad Višner, Valentin Benedik in Rihard Grundner. Bojan Drenik. predtelovadec ljubljanskega .Sokola, je z vzorno pridnostjo in veliko voljo ter predanostjo svoji ideji vzgojil |)rve vaditelje: Konrada ViSnerja. Avgusta Blaz- nika, Jožeta Gašperina. Janka Potočniika in Vinka Pristava. Za prvega načelnika društva je bil leta 1907 iLzvoljen Konrad Višner. .Število telovadečih je hitro nara ščalo in leta 1908 so se telmadci že udeležili tekmovanj v Kranju in Ljubljani; J.Potočnik. F. Sodnikar in V. Pristav i>a celo v Pragi. Pristav je kaj kmalu ponesel slavo svojega dru,štva v širši svet na mednarodna tekmovanja v Luscmburg. To rino in Prago, kjer je leta 1912 dosegel v boju za slovansko prvenstvo četrto mesto. Na zletu (Gorenjske sokr>lske zveze v .Škofji hahi 9. VI. 1931, ko je društvo razvilo svoj prvi prapor, ipa je dosegel iiia tekmovanju prvo mesto. Pristav, Gašiperin, Potočnik in Jurmau so bili načelniki društva do prve svetovne vojne. iLeta 1*>11 je morala i>o štirih letih iredna telovadba naraščaja tprenehati, ker je tako zahtevala avstrijska oblast, .\vstrijska vlada je z odkukom 29. junija 1914 prepovedala nadaljnje delovanje društva in zlasti vsako društveno zborovanje in sestanke. tt"lovadlx) in nošenje društvenih znakov. S tem 'odtokom je bilo zaklju čeno prvo obdobje v društveni zgodovini. V oikviru katoiliškega prosvetnega društva je bil jeseni ileta 1907 v Skofji Lo/kn formiran telovadni odselk. ki je že leta 1908 nastoipil kot teilovadiio društvo Orel na iDermotovi priistavi. Prvi načelnik pri Orlu je bil Miha Kraševec. Za njim RO sledili ciačp'niki: mlinar Ajmton Ramovš, mizar Jože Oblak, cerkovnik Luka Krek in Janez Pušar (Bnrjevec). Društvo se je od ustanovitve do prve svetovne vojne organizacijsko utrjevalo, prirejalo nasitiape doma in drugod ter v glavneim skubelo za redno telovadbo. Orga nizacija je obstala tudi v času nitxl (9(4. in 19(8. lotom, von«-)i'pr Tali Vri "*"'' J'>-"" Humer, Fr. Marolt, Jože GaSperin, Vimko l'ristov. Avgust vait, Anica recner,l.aiil vri- glaznik in Janez Ziherl, v sprednji ws« Riliard Grundner. Iv. SorU, ser, Jllza Ltnke pa Mima Gregor Vrhunc in Fr. Sodnikar 269 Vrsta članov 'iz leta 1955. Od desne proti levi: dolgoletni Dačelnilc Rudoir Horvat, Jože Pehar, Peter Kavčič, Franc Poljanec, Jaka Koselj, Pavle Kavčijč, Tine Zaletel in Matevž Bogataj Balderinan z Meri Susteršič in Katko Potočnik. Tem vodilnim delavcem je ix>magaJa še cela vrsta vaditeljev in prednjakov. Vsi so žrtvovali veliiko svojega časa, da se je redna vadba lahko nemoteno vr.šila. Pod iijihovim vodstvom so rasli izvr.slni telo vadci in tekmovalci. Na neštetih ttikmah doma na Gorenjsikem, v Ljubljani. Beojrradu, Subotici, Pra^^i in še drnjrod so dosegali odlična mesta, iki so bila plod vztrajnih in rednih vaj. Vsako leto so prirejali ttidi kvalitetne stkademije z vrhunsko telovadbo. Leta 1922 je izročen svoje mu namenu sokolski dom, rezul tat udarniškega dela aktivnega članstva in materialne podpore številnega (prebivalstva v Skofji Loki, —- Društvo se ni omejevalo samo na telovadlK). temveč je v svoj spored vključilo tudi plavanje, lahko atletiko, smučanje in drugo. Drtištvo je zgradilo smučarsko skakartiico v Vincarjili. Pričeli s^o z odlx>jko in mogometom. Obe panogi sta se posebno razvdli, .ko je gosipodarski odbor društva v letii 1956 uredil odlično letno telovadišče v Piuštalu. Do tedaj je društvu &-lužil kot telovadišče travnik za mestno klavnico. Dejavnost društva pa je šla še dalje. Ker je vedel, da krepi mladino tudi narava in planine, je tov. Rudolf Horvat, neutrudljivi telesnovzgojiii delavec, vztrajno iz Jeta v leto vodil deco dii naraščaj ix> bližnjih in daljnjih hribih: Lubnik, Osovnik, Križna gora. Ožbolt. Blegaš, Stari vrh, Ratitovec itd. VsaJio leto v počit nicah je peljal mladino na daljše izlete: v Planico, Bohinj, Karavanke itd., nara šča jnike pa celo na morje. In vse peš. tja in nazaj! Ti izleti so imeli velik vzgojni pomen. Mladina je tedaj si>oznala letx>te itaših krajev in življenje naših delovnih ljudi. Vzgajala se je v medsebojni ]X)moči in koleiktivnem življenju. Pa tudi veselja in radosti je bilo dovolj na teh pohodih. To delo je bilo napredno in je, četudi morda nezavestno, priipravljalo mladino na iežke dni Narodinoosvol>oi(lilne borbe, ko je 'bilo treba pokazati vse vrline, ki so bile pridobljene v loliikih letih. Društvo je imelo tudi dramatični odsek. Na odru svojega doma so do leta 1922 odigrali nešteto iger. Doseženi so bili lepi usipehi. Mladino so odtegovali od gostiln, ji privzgajali smisel za lepo silovensiko besedo, za življenjske resnice. I ovariši Jaka Zigon, Janko Potočnik, Rudolf Horvat, Vojteh Debeljak, France Košča, Jelo Janežič, Lojze Skerjanc so ustvarili marsikatero dobro uspelo delo. V društvu je deloval tudi pevsiki «lx>r pod vodstvom dolgoletnega tajnika društva Vinka Za- hrastniika in Franca Adamiča. ^led ol>eina vojnama je v tlruštvu deloval še orkester. Prosvetno delo je ikulturn»prosvetni odselk izpolnjeval Se s predavanji, prosvetnimi večeri in proslavami. Vaditelj.ski zlx)r je skrhe.l za prosvetno delo med mladino. Leta 1930 je osnovan poseben mladinski odsek, Jci je sikrbel za govore pred vrstami, za jX)sebno šolo v zi.mskiih meseeih, ob nt^leljah dopoldne organiziral ipredvajanje predfiimov, tednikov in kulturnih filmov, prirejal večikrai zabavne jM)poldneve z različnimi igrami, priipovedovamje pravljic itd. Zraven pa je društvo od leta 1923 dalje imelo še knjižnico, iki jo je društvo prevzelo od bivše čitalnice. Mladino so navajalli k pametnemit ibranju, pri čeoner »o pomagali telovadci in telovadke. Obstajal je 'tudi socialoii odsek, fci je skrbel za iix>dporo revnejši mladini. Po ikončani prvi svetovni vojni je oživelo tudi društvo Orel. Prvi predsednik je bil mlinar Megiušar iz St^ilc. organizator in duhovni vodja kaplan Filip Trčelj, prvi načelnik pa mizar Ciril Grohar. Za njim so bili načelniki Lojze Hartman (Spanov), Karel Pintar in Janez Pire, Leta 1929 je bilo telovadno društvo Orel razpuščeno. Tedaj je bil prof. Franc Jesenovec predsednik, tajnik pa Jože Kobal. Od ustanovitve do ukinitve se je tideležilo večjih mednarodnih tekmovanj. Na orlovski zlet v Brno leta 1922 je ]x>tovala vrsta srednjega oddelka. Na orlovskem zletfu v Pragi je tekmoval kot posameznik Ciril Grohar. Poleg tega pa so njegovi 270 tekmovalci sodelovali dvakrat tudi na tekmovanjih Mednarodne katoliške telovadne federacije (v sestavu jugoslovanske orlovske vrste), in sicer sta enkrait nastopila Lojze Finžgar in Lojze Hartman. drug-ič pa Ciril Grohar in Anton Ramovš. Društvo je imelo do leta 1929 vsakoletna obvezna tekmovanja, kjer so izbirali telovadce za meddruštTena tekmovanja. Ker je med članstvom živela želja po nadaljevanju telovadbe, je bilo usta novljeno športno društvo Sora-. Prvi njegov predsednik je bil Alojz Kmetic, za njim pa Franjo Cerar. Društvo je gojilo nogomet, odlK)jko, namizni tenis in lahko atletiko. Delovalo je vse do leta 1957, ko se je vključilo v Fantovski odsek, novoustanovljeno telovadno društvo v okviru Zveze fantovskih odsekov Slovenije. Fantovski odsek je v Skofji Loki deloval vse do leta 1941. Prvi njegov predsednik je bil Tine Oman, načelnik ipa Franc Finžgar. Vaditelji so bili Miha Škrlj, Franc Krmelj, Jože Pire, Jože Stanonik in Janez Guzelj. Število telovadečih se je v tem razdobju povečalo na 180. Ko navajanto dejavnost obeh telovadnih društev v predvojnem času, me mo remo mijno njune politTčne vloge, ki sta jo imeli. Razumljivo je. da sta bili pogojeni z družbeno kapitalistično ureditvijo ter da je viladajoči razred hotel eno in drugo izkoristiti za svoje ožje politične namene. Soikolsika organizacija, ki je izhajala iz Tyrš-Fugnerjevih načel, je storila veliko v smeri narodnostne vzgoje, posebno še v času mačehovske, reakcionarne Avstrije, ko je širila misel o združitvi vseh jugoslovanskih narodov. V letu 1929 pa je bil Sokol pod režimom kralja Aleksandra podržavljen in je s tem izgubil na ugledu. V tem času pa se v tej organizaciji pričenja tudi iX)litična diferenciacija mod članstvom. Pozitivna vloga sokolske organizacije pa se zrcali v tem, da je bilo le malo število tistih, ki so sledili vplivu predvojmih politikov in se v času narodno- osvolx>dilne borbe nis^o odzvali klicu Komunistične partije in Osvobodilne fronte. Iz bivšega Orla je bila leta 1957 formiirana organizacija Fantovskih odsekov. Od svojih voditeljev v Ljubljani je bila organizacija zapeljana v čisto fašistično smer in jo je kot tako slovensiko ljudstvo hitro spoznalo in odklonilo. Njeni pošteni, narodno zavedni pripadniki pa so se vključili v Osvolxxlilno fronto. Okupacija je pretinila delo obeh telcsnovzgojnih društev. Smemo pa reči, da smo v Skofji Loki z ustanovitvijo odlx>ra OF 27. julija 19M. leta uspeLi prav hitro združiti vse narodno zavedne im socialno čuteče ter da so se telovadci ene kot druge telovadne organizacije v kratkem času združili pod okriljem OF slovenskega naroda. To združevanje mladine obeh telovadnih društev ipod okriljem OF je bilo izvršeno več ali manj spontano. Po osvoboditvi je bilo tudi v našem mestu že 50. septembra 1945 ustanovljeno telovadno društvo, današnji Partizan«, ki je z vsem elanom zastavil z delom. V prvi upravni otlbor so bili izvoljeni iiaslednji tovariši: Franc Kalan 'kot pred- sedniik. dalje inž. Pavle Hafner, Cirila Jamnik, Minika Bevk, Franc Znidaršič, v tehnični odbor pa večina tovarišev, ki še danes sodelujejo v društvu. 50-letnica telesno vzgojne dejavnosti v Škofji Loki pada ravno v čas, ko TVD Partizan, po bogatih izkušnjah delovanja v socialistiični Jugoslaviji, dobiva širšo vsebino ter stopa iz svojih deloma utesnjenih pravil v našo družljo kot organizacija, •ki je poklicana, da je v svojem kraju nosilec in organizator vseh športov in telovadbe, .koristne za mladino in za delovnega človeka. Naša telovadba je še vedno preveč enostranska. Največkrat se sestoji iz priprav iposameznih oddelkov za tekmovanja, nastope in podobno. Doseči moramo, da se bodo osnovnih gimnastičnih vaj udeleževali vsi člani Partizana, ne samo tekmovalci. Le na tak način bomo lahko vsako leto obnavljali naše tekmovalne vrste. Uspehi našega nogometnega moštva, košarke, namiznega tenisa itd. so v polni meri odvisni od vsestranskih in rednih gimnastičnih vaj in temeljitih treningov. V tem pogledu nas čaka še veliko dela. V gimnastičnih vajah in orodni telovadbi smo v glavnem pod predvojnim nivojem in ne gremo v koraku z razvojem po svetil. Skoraj ne pozinamo ritmdike in dinamike v telovadbi, ki je že osvojila vse napredne države. Se cele vrste športov ne gojimo: lahka atletika, rokomet, od- lx)jka, drsanje idr. Še vedno nimamo ženske ikošantaške tekmor\'alne ekipe, in vse to pri tako lepem telovadišču. Naš Partizan tudi ni dovolj prožen v iskanju vsakovrstnih oblik telesne vzgoje. Zadovoljujemo se z izvajanjem sporeda nastopov in tekmovanj okrajne in republiške zveze (resnici na ljubo, — ta je preobsežen), pri tem pa pozabljamo, da večina delovnih ljudi in mladine v našem kraju sploh ne telovadi in se ne 271 Množičnost je cilj naših nastopov. Mladinci izvajajo zlcino prosto vajo na jubilejnem na.^topu v Skofji Loki Foto Selhaus ukvarja z nobenim športom. V tesnejši povezavi Partizana s sin dikalnimi organizacijatni, gimna zijo, osnovno šolo, obrtno šolo, hi kaj lahko tudi naše delovne kolektive in mladino še v več jem številu vključili v telesuo- vzgojno delavnost. Tudi preko obstoječih jrasilskah društev in Svolx)d bo moral Partizan pre nesti sodobno telesno vzgojo ua vas. Razumljivo pa je. da Par tizan sam brez materialne in moralne pomoči ljudske oblasti. Zveze komunistov. Socialistične zveze in drugjli organizaoij ne bo mogel uspešno reševati o^lgo- vornih nailog. ki si jih je zadal za bodoče. Ce upoš'tevamo. da je Partizan najmočnejša mladinska orgamizacija v kraju, potem je res poitrebno, da mu politične organizacije nudijo vsestransko pomoč. Velike so naše kadrovske potrebe. Primanjkuje nam vodnitov in vodnic, ki na žalost zaradi nesistematičnega dela v preteklosti mis-o izrasli iz vrst po^vojnega Partizana. Potrebno ])i bilo. da bi se vsi tisti tovariši in tovariSice, ki so zaposleni v državnih, prosvetnih, političnih in gosipodarskili ustanovah in imajo veselje za r>goji za vsako dnevno redno telovadbo, mladina bo pa dobila svoj — mladinski dom. Ob zaključku naj iiavedem še nekatere misli iz govora tovariša Rodoljuba Colakovica, p-odpredsednika Zveznega izvršnega sveta, ki ga je imel naslednje: isTelesna vzgoja mora biti premišljen trajen in načrtno razporejen nai>or vse skupnosti, d« bi očuvali zdravje najširših slojev, da bi se ipodaljšalo življenje posameznika, da bi se do najvišje mere razvile telesne sposo^bnosti Ijndi kakoT so spretnost, vzdržljivost, odpornost ter na podlagi tega njihova delovna in obrambna sposobnost. Telesna vzgoja terja nepretrgan napor volje, razvija tovarištvo, plemenito tekmovanje, pogum. sijKksobnost, da se človek spoprime s težavajni in jih pre maguje, vzgaja smisel za skladnost, leipoto. Zato mora zajeti telesna vzgoja naj širše plasti ljudstva, mora postati sestavni dol njihovega življenja od mladih dni do pozne starosti, mora postati njihova vsa.kdanja potreba. Telesna vzgoja ni le razvedrilo, amipak je nujen po-goj za zdravje, dolgo življenje, maksimalno delovno in obrambno sj><>sobnost. To pa je temelj, na kate rem gradimo svojo socialistično domovino, ker le telesno /