Poltnlno otočana e Gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDTK ATOV SLOVENIJE m ST. 18-19 m 21. APRILA 1956	• LETO XV # CENA 20DIN 7 .	PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El
<3>
^ '.S TV
' rvi maj 1956... Prvi maj, veliki, svetli, revolucionarni praznik, ki mu ni enakega — delavcev vsega sveta.
Prav ob prvem maju se radi porajajo spomini, ob katerih je človeku lepo tn toplo pri srcu.
Prvi maj 1936 ...
Od osme do desete ure sem obšel nekatera večja gradbišča v Ljubljani Pripravljali smo se na splošno stavko gradbenih delavcev — prvi maj je pomenil za nas generalno preizkušnjo naše organizirane moči in zavesti. Naša parola je bila: »Na nobeni stavbi ne smejo delati.« No, praznovanje prvega maja na stavbah je bilo popolno. Polaščalo se me je pravo prvomajsko razpoloženje.
V Kolodvorski ulici sem Srečal skupino stavbincev, ki so mi pripovedovali, kako so pravkar v Tavčarjevi ulici fotografirali podjetnika, ki je zaradi popolnega praznovanja prvega maja moral sam zložiti cel voz opeke. Rotil je ljudi, naj mu pomagajo, toda gradbeni delavci so stali poleg njega z rokami P hlačnih žepih in se mu v zavesti svoje organizirane moči, prešerno smejali.
Prvi maj 1946_____
Bilo je nekako okrog sedme ure zjutraj. Pravkar sem dokončal prvomajski pozdrav in nagovor po radiu, katerega mi je bil dan poprej naročil predsednik prve vlade LRS po osvoboditvi, pokojni Boris Kidrič, ko zapoje telefon.
»Dobro jutro. Si vesel danes?«
Dobro sem poznal ta glas onkraj žice. Imel sem vtis, da to jutro tudi njega razganja velika notranjo radost. Bil je pokojni Kidrič.
Potem se je začel zanimati za vsebino prvomajskega pozdrava delavcem. Povedal sem mu glavne misli, nakar je dal nekaj tehtnih pripomb.
Sam nisem vedel, česa sem bil bolj vesel. Ali prelepega prvomajskega jutra v svobodi ali razgovora s tovarišem Kidričem ter njegovih nasvetov. ki so mi tako prav prišli.
Okrog devete ure sem na začetku Beethovnove ulice srečal skupino starih tovarišev. Kakor bi se dogovorili, kje se dobimo. Hej, kako so žareli obrazi in gorele oči. Menda je vsak od nas hotel dati duška svojemu veselju: doživeli smo naš svobodni prvi maj — rekli pa nismo nič, le roke smo si še in še krepko stiskali.
Kako so dragi in lepi ti spomini!
Desetič po osvoboditvi praznujemo prvi maj v svobodi, kakršne nima noben druo delavski razred na svetu, in hkrati v zavesti, da smo dosegli v najvišji meri izpolnitev vseh tistih ciljev proletarske revolucije, za katere smo se borili (n trpeti.
Priborili smo si svojo ljudsko oblast —• pridobitev revolucije. Pod vodstvom Pai Uje je ta oblast v naši deželi razlastila kapitaliste in veleposestnike, °d.pravila izkoriščanje človeka po človeku, uresničila popolno enakopravnost narodov Jugoslavije, odpravila brezposelnost, ki nam je v stari Jugoslaviji Prizadela toliko gorja, z razširitvijo socialnega zavarovanja je zagotovila preživljanje starih in obnemoglih delavcev, na naših ulicah in cestah ne srečujemo več razcapanih starih ljudi in invalidov,ki so morali prositi kruh od hiše do hiše, ne slišimo več poniževalne besede »berač«, ki nas je nekoč
tako bolela in revoltirala. V desetih letih po osvoboditvi so marljive roke naših delovnih ljudi zgradile v novi Jugoslaviji par sto novih tovarn, na desetine novih rudnikov in električnih central, naša mladina je sama gradila Proge in ceste, zgradili smo lepo število novih bolnišnic, zdravstvenih in prosvetnih domov, šol, gimnazij, inštitutov, itd. In nad vsem tem bogastvom bdi, 9a upravlja in vodi delovni človek sam v drugi največji pridobitvi naše revolucije, v družbenem in delavskem upravljanju.
Prav tako veliki so zunanjepolitični uspehi nove Jugoslavije. Priborili smo svobodo velikemu delu nekoč zatiranega primorskega ljudstva, zmagali P temnem boju nad mračnimi silami stalinizma in kominforma, nikdar ni imela Jugoslavija v svetu tak ugled, kakor ga ima danes, in ob letošnjem prvem maju le upanje, da se bo posrečilo preprečiti tretjo svetovno vojno, doseči prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje vseh narodov na svetu, večje, kot je bilo kdajkoli poprej.
Ali smo z vsemi temi velikimi pridobitvami in uspehi zaključili vse Peloge naše revolucije? Ne! Taka misel bi bila nevarna, treba je zagotoviti nadaljnji revolucionarni razvoj naše dežele, za katerega smo ustvarili tudi yse pogoje.
Potrebno pa je, da se prav mi delovni ljudje resno zavedamo, da je bila ^ša zaostalost tako velika, da danes v desetih letih velikih naporov, notranjih ln zunanjih ovir, ki smo jih morali premagovati, še ne moremo govoriti o blagostanju proletarcev. Lenin nas je učil, da mora delavski razred s svojo Partijo na čelu vedno imeti pogum, pogledati resnici v oči in samokritično ocenjevati svoje delo. Ta resnica je pri nas ta, da smo do sedaj uspeli zagotoviti življenjsko eksistenco vsem delovnim ljudem naše dežele in to na taki višini, kolikor smo za to imeli sredstev in možnosti — nič več in nič manj. Pereča ln neodložljiva naloga naše skupnosti sedaj je, dvigniti življenjsko raven Produktivnega delovnega človeka, katerega gospodarski položaj se je v zadnjih ^Uh poslabšal z naraščajočo draginjo. Povprečje plač, to je 8 do 9000 din na TPesec, plus večje ali manjše vsote pri delitvi dobička, ne odgovarjajo več ysoti predvojnih 8 do 9 sto dinarjev mesečno, ker moramo računati, da so 0lle življenjske potrebščine takrat 20 do 25 % cenejše, kot so danes, j. To, kar velja za delavce, velja tudi za precejšen del naših nameščencev.
® trdimo, da se življenjska raven delavca pri nas ni dvignila, ker moramo ,ačunati z odpravo brezposelnosti, obširnimi socialnimi dajatvami. Toda res je’ da se je sedaj predvsem dvignila življenjska raven velikega dela kmetov, °ortnikov in po mestih tudi raznih drugih neproduktivnih slojev. Imel sem Možnost videti v zadnjem času nekaj plačilnih list: n. pr. delavec, nepoučen, zasluži mesečno 8 do 9 tisoč dinarjev. Sedaj stane hrana 6 tisoč dinarjev ?? mesec, 800 din za stanovanje, tisoč dinarjev cigarete in druge drobnarije, j.3e je sedaj denar za čevlje, obleko, perilo? Nesporno dejstvo je, da delovni Judje, pa naj si bodo delavci ali nameščenci, ki živijo izključno od svojega Blažka, težko živijo.
Ko pridemo med naše aktiviste na terenu, pravijo, da je sedaj težko n°s^no dclat*> delavci se pritožujejo čez draginjo in prenizke plače, nazad-Jaski elementi zopet izkoriščajo naše težkoče v svoj prid itd.
Želim na tem mestu predvsem podčrtati važno spremembo, katere se . cramo danes vsi delavci zavedati. Če smo pred vojno tarnali, je bilo to Tp razumljivo, ker nismo bili gospodarji svoje usode. Danes je to tarnanje Upiral premajhne zavesti in razumevanja, kakšne so naloge delovnega člo-in ° <^anes P° osvoboditvi, čeprav je tudi za to tarnanje treba imeti posluh Ig.^C-zumevanje — človek si mora najprvo olajšati dušo, da se potem z njim Ust ?aTnetno pomeniš. Tarnanje vendar ni še nikogar rešilo, temveč samo % Varjalno delo. Danes to velja še prav posebej. Imamo v rokah oblast, uprZ°i komunistov, sindikate, Socialistično zvezo. V. ustanovah družbenega izv giania igramo možnost reševati vse probleme od tovarn pa do Zveznega z JSne9a sveta. To pomeni, da moramo vsi pomagati in sodelovati ne samo deli?' V Proizy°dnji, temveč tudi z_ nasveti, predlogi, kako bomo pravično
naš narodni dohodek, kako povečali proizvodnjo, kako dosegli maksi-k y° štednjo, uresničili tak plačni sistem, ki bo v najvišji meri vzpodbujal obSf?izvodnosti dela in racionalnemu izkoriščanju velikih rezerv, ki še bOrn “Z0 V naSih Podjetjih. Tu je rešitev tega problema. Samo na ta način Ugrn°sxahko V fcratkem času dvignili gospodarski položaj tudi delavcem iv s meščencem, ki živijo samo od svoje plače. In še to: poslabšanje go-bP0°Jar^ega položaja teh delavcev in nameščencev ne m° rešili na ta način, da bo vsak zase skušal s p o -j a.a nskim dovoljenim in nedovoljenim zaslužkom izboljša * suoj položaj, temveč z ustvarjalnim delom, v tovarni, podjetju na naetn, kakor smo zgoraj pojasnili.	... , ..	„ ,
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZNIK
DELA
BORIS KALIN: CELO DELOVNE BRIGADE
AAA/'yW^A/WW'/WWWVV\AAAAAAAAAAAA/WWW\AAAA/WWWW'l
Delavski pozdrav ob prvem maju
PRAZNIK
SOCIALISTIČNE ZVEZE
SVET SINDIKATOV
PRAZNIK DELA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naše državno in politično vodstvo je za dvig gmotnega položaja delavcev že sprejelo ustrezne sklepe. Zdaj je vrsta na nas — kako jih bomo izpolnili. Uspešno smo po vojni rešili veliko težje naloge kot je ta, in če se v tem prvomajskem članku dotikamo tega vprašanja, to delamo zato, da bi ponovno opozorili naš delavski razred, kako se je pravilno treba lotiti reševanja tega problema. Revolucija še ni končana. Treba jo je razvijati dalje in nadaljevati boj za popolno uresničenje socialističnih načel v naši deželi. V tem boju se moramo hkrati boriti za višje znanje, da bi bili kos nalogam, ki so sedaj pred nami. Pomanjkanje kadrov z visoko stopnjo socialistične zavesti, znanja ter izkušenj predstavlja v prvem obdobju socialistične graditve stalno nevarnost, da se na razne odgovorne položaje vrinejo razni brezobzirni stremuhi, birokrati, priliznjenci in ostali voluharji, vedno pripravljeni, da s svojimi nečednimi sebičnimi dejanji od spodaj nagrizejo ljudsko moralo in ugled ljudske oblasti.
Lenin je napisal:
»V diktaturi proletariata (izraz je res že zastarel) bo treba prevzgojiti milijone kmetov in malih gospodarjev, stotisoče nameščencev, uradnikov, buržoaznih izobražencev, podrediti jih vse proletarski državi in proletarskemu vodstvu, premagovati njih meščanske navade in tradicije, prevzgojiti v dolgotrajni borbi tudi proletarce same, ki se lastnih maloburžoaznih predsodkov ne morejo otresti niti na en mah, niti po kakem čudežu, niti na ukaz matere božje, niti na povelje kakega gesla, resolucije, odloka, temveč samo v dolgotrajni in težki množični borbi zoper množične buržoazne vplive.« (Lenin, Zbrani spisi XXI, ruska izdaja str. 247—248.)
Tudi tovariš Tito je že večkrat poudaril, da je precejšen vzrok naših težav v nezadostni zavednosti in pomanjkljivem znanju naših delovnih ljudi. Naj mimogrede še omenim, da se moramo delavci še bolj okleniti naših Svobod in prosvetnih društev in se tudi v njih izpopolnjevati in šolati za čim uspešnejše uresničevanje nalog našega delavskega razreda na tej stopnji našega razvoja.
Pred petnajstimi leti, 27. apri- [ stvn in napredku sovražne sile, ‘	‘	'"	1	'' znotraj in zunaj naše domovine,
je rasel nov rod, z jasnim pogledom in čisto mislijo.
Osvobodilna fronta je združevala vse državljane, ki so jim ideje delavskega razreda pri srcu, ki jim je svobodna domovina nadvse draga, ki jim je socializem program in cilj. Osvobodilna fronta, porojena v boju
la 1941, je bila ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenskega naroda. Ni nastala kot nekaj čisto novega, niti ne kot domislek nekaterih posameznikov. Nastala je pod vplivom in dejavnostjo Komunistične partije, ki je v svojem razvoju znala in uspela razbiti in razkrinkati gnilobo protiljudskih strank in režimov ter organizirati vseljudsko resnično demokratično gibanje za osvoboditev slovenskega naroda. Ustanovitev Osvobodilne fronte je pomenila za slovenski narod revolucionarni. prelom s preteklostjo in zmago naprednejših sil slovenskega naroda nad nazad-njaštvom, izdajstvom in malodušjem.
Rojstvo Osvobodilne fronte je omogočilo organiziranje narodnoosvobodilne vojske Slovenije v okviru narodnoosvobodilne borbe vseh narodov Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita. V tem neenakem boju se je kovala politična enotnost in bratstvo slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. V tem boju smo zmagali. Narod hlapcev-upornikov se je osvobodil in postal narod gospodarjev in upravljavcev.
Združeni v enotni bratski skupnosti smo se lotili graditve socialistične domovine. Tako kot v času boja, tako je tudi v osvobojeni domovini Osvobodilna fronta združevala vse napredne sile in jih vodila v borbo za obnovo razrušene domovine, v boj za industrializacijo in elektrifikacijo, v boj za vsestranski napredek na vseh področjih gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega in socialnega življenja.
V tem boju, ki je bil krut in težak, ki so se mu zoperstavljale v tej ali oni obliki ljud-
socialistične domovine in njenih narodov.
V takih razmerah, ko so delavski razred in delovni ljudje naših narodov ob skrajnih naporih gradili svojo domovino, se borili na notranje in zunanjepolitični fronti, da ohranijo zastavo revolucije, zastavo socializma neomadeževano, se je Osvobodilna fronta utrjevala in
DROBNE
IZ ORGANIZACIJ

GRADNJA OTROŠKEGA IGRIŠČA V ŠTORAH. Mladina Železarne v Štorah je sklenila zgraditi otroško igrišče. Ustanovili so poseben pripravljalni odbor in upajo, da se bodo otroci na praznik dela že igrali in zabavali na novem igrišču.
Z VRANSKEGA. Kolektiv Kovinskega podjetja je nedavno slavil pomemben dogodek. Prvič so volili svoj delavski svet. To je bil za celotni delovni kolektiv poseben praznik.
iiuju v/3»uuuuuno	unjGruiu lil :	delovni kolektiv poseben praznik.
proti protiljudskim režimom, postala v resnici neuničljiva zve- zbor poštarjev v Celju, sindikalna
__A.  1 ž.______1- _ • __i* p y •	.1	_ • _ 1* i • V	•! V	_1 _	nnnrnžnipn nnčt aripv v P pI in nri.
ustanovljena za boj proti faši-; za vseh socialistično mislečih de-stičnim okupatorjem, v boju za lovnih ljudi, narodno in socialno osvoboditev Ob petnajsti obletnici ustano-je rasla, se utrjevala in postala vitve Osvobodilne fronte, ob tem je pod vodstvom Komunistične j velikem prazniku vseh delovnih partije politična, moralna in ma- ljudi, se ponosno oziramo no terialna sila za graditev socia- opravljeno delo, da smo, kolikor lizma. Edino taka je lahko od- je bilo v naših močeh, kot člani bila napade kapitalističnega sve-; Socialistične zveze prispevali k ta, le zato je lahko popeljala rasti naše socialistične domovine našo domovino v strahovit boj in njenemu ugledu, da smo pripreti popačenju delavskih načel, spevali časten delež k utrjeva-ki jih je poskušala popačiti sta- liju socialistične misli in mir-linistična vladavina. Hotela je i nemu sodelovanju med narodi upogniti in zlomiti hrbet naše i v svetu.
podružnica poštarjev v Celju pripravlja za enajsto obletnico obstoja, na dan 1. in 2. maja zbor poštarjev. Do sedaj se je prijavilo že več kot 300 poštarjev iz Slovenije. Ob tej priliki bodo nastopile poštarske godbe, harmonikarji in pevski zbori. Športniki-poštarji pa se bodo pomerili v raznih športnih panogah.
NOVE KOMISIJE V ŽELEZARNI *TORE. Pred dnevi je bila v štorski železarni seja izvršilnega odbora sindikalne podružnice. Izvolili so nove komisije, tudi za ženska vprašanja, ki Jo vodi tovarišica Marica Mernik. Dalje so izvolili komisijo za skrb za delovnega človeka, komisijo za tarifna vprašanja in komisijo za politično-ideološko ter ekonomsko vzgojo.	J. M.
BESEDA BRALCEV
IZDAJMO PRIROČNIK ZA UPRAVLJAVCE
ce, izdali nekakšen priročnik, ali kako naj to imenujem, kjer bi bilo preprosto in praktično pove-
S severa je zavel svež veter. Oktobrska revolucija z Leninom .............................................. dano, kako se gospodari v pod-
Delavski sveti so izvoljeni. Mnoge sindikalne organizacije prirejajo različne seminarje, da bi jih uvedle v upravljanje in »skrivnosti« gospodarjenja. Sploh se na najrazličnejše načine trudimo, da bi delavce gospodarsko izobrazili.
V delavskem samoupravljanju smo dosegli nedvomno velike uspehe. Vendar se vsak dan bolj kaže potreba, da bi za nas, člane
Spominjam se Ljudske raču-nice, ki jo je napisal Zakrajšek. Takšen »gospodarski molitvenik« bi bil sila hvaležna stvar za nas danes, ko so referati računovodij na moč učeni in komplicirani. Njihove razlage so prej dolgočasne kot privlačne, dostikrat pa po njihovih poročilih delavec ne ve kaj reči.
Prepričan sem, da ste o tem že sami razmišljali. Toliko bro-
Tovama kemičnih izdelkov
ILIRIJA LJUBLJANA
čestita vsem delovnim ljudem za Praznik dela
delavskega sveta in ostale delav- šur in podobnih izdaj je že, vendar take praktične za uk delavcev vendarle še nimamo.
Maks Drobež
Preklic sindikalnih knjižic
Sindikalne knjižice so izgubili in jih proglašajo za neveljavne:	Pšak Kata-
rina (štev. 2950190), Rajh Alojz (štev. 506020), Zobovič Zvonko (štev. 506016), vsi trije iz Opekarne Ormož; Marija Kranjc, Vrhnika, Cankarjev trg 8.
na čelu se vrača na svoje častno mesto v zgodovini delavskih bojev. Ob njej, prav tako na častnem mestu, je naša ljudska revolucija. To novo ozračje splošne sproščenosti, to novo kvalitetno stanje v SZ in ostalih deželah ljudske demokracije bo pripomoglo k novemu poletu ideje socializma v svetu.
V tem novem ozračju splošne sproščenosti in velikega upanja, praznuje tudi delavski razred Jugoslavije letošnji prvi maj. Po osvoboditvi doseženi uspehi in nesporno boljši pogoji za nadaljnjo graditev socialističnega družbenega sistema v naši deželi, kot smo jih imeli do sedaj, nam dajejo pravico, da lahko upravičeno trdimo, da je najtežje že za nami, da bo naše življenje dejansko od leta do leta lažje in boljše.
Živel 1. maj 1956!
Živela enotnost vseh narodov in vseh delovnih ljudi sveta v boju za mir, za prijateljstvo vseh narodov in medsebojno pomoč zaostalim narodom!	TOMO BREJC V
Našim bralcem
sporočamo, da bo izšla naslednja številka šele 11. maja, kajti tudi tiskarski delavci praznujejo Prvi maj. Ta je letos prav tiste dni, ko bi morali staviti in lomiti naš list.
:
jetju. S preprostimi besedami naj , bi pojasnili vrsto nejasnih in za-• motanih stvari, ki nam danes ote-! žujejo upravljanje. V našem de-jj lavskem listu že berem ekonom-i slci slovar, kjer so posamezne ; stvari razložene, na primer o kon-■ tih, amortizaciji itd.
O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU STANOVANJSKIH HlS
Več pooblastil stanovanjskim skupnostim
V sistemu družbenega uprav- bilo lahko vodeno, ker bi tam ljanja pri nas zavzema družbeno lahko nastavili strokovnjaka, upravljanje stanovanjskih hiš ne- i Druga »nadloga« pa so obrt-dvomno pomembno vlogo. Skrb niki in obrtna podjetja. Le-ti poza gospodarjenje in vzdrževanje vzroče hišnim svetom dosti sivih stanovanjskih zgradb so prevzeli las. Preden dobiš dobrega obrt-nase sami stanovalci, ki oprav- nika v hišo, preteče kar dosti Ijajo to odgovorno nalogo po vode. Potem pa še ne opravijo hišnih svetih in svetih stano- dela tako, kot bi bilo treba. Če van iških skupnosti.
Od takrat, ko smo predali upravljanje stanovanjskih hiš v roke samih stanovalcev, so stavbe veliko bolje oskrbovane kot prej
liKo noije osKrnovane is časa administrativnega uprav-»vlade« hišnih
za
ljanja ali pa za gospodarjev. Hiše so bile res zanemarjene. Hišni gospodarji so najemnino sicer zelo pridno pobirali, hiše pa niso popravljali. Danes je že bolje, čeprav hišni sveti še niso tako stari.
Kajpak imajo hišni sveti tudi svoje težave. Teh je v glavnem dvoje vrst: denar in obrtna podjetja.
No, glede denarja niso povsod v stiski. V novih hišah, ki jih ni treba dosti popravljati, in v takih, kjer je kaj več poslovnih prostorov, jim denarja res ne manjka. V neki hiši so ga imeli toliko, da so jo na novo prekrili in še vsem stanovalcem so prebelili stanovanja. Huda pa je v starih hišah. Najemnine je sorazmerno malo, saj so tudi stanovanja taka, kakršna so pač v starih hišah:	temačna, vlažna,
majhna, brez pritiklin, stranišča so večidel kar skupna za eno nadstropje itd. Zato je malo točk, malo denarja, stroškov pa na pretek, saj je treba popravljati zdaj to, zdaj ono. Zato so v Ljubljani na primer že mislili na to, da bi tudi hiše kategorizirali kot stanovanja in bi hišnim svetom v starih hišah več ostalo od najemnin kot tistim v novih hišah.
Ko smo že pri denarju, povejmo še, da je finančno poslovanje hišnih svetov sila zamotana stvar, da moraš biti že kar strokovnjak«, da vse v redu vodiš. To bi morali zares poenostaviti. Še bolje pa bi napravili, če bi finančno poslovanje vodila kar občinska stanovanjska uprava za vsak hišni svet posebej. Na ta način bi se hišni sveti rešili velike nadloge in še redneje bi
kaj godrnjaš, ga drugič ne bo. Zadnjič, ob volitvah hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti, smo lahko slišali dosti grenkih na račun državnih obrtnih podjetij. Delavce premalo kontrolirajo, so pripovedovali, delajo le malo časa, računajo pa osem ur, cene so zelo različne, račun pa tak, da se marsikdo kar za glavo prime. Nekateri hišni sveti so si znali pomagati in so najeli človeka (več hišnih svetov skupaj, ki so se odločili za popravila), ki pregleda proračune, nadzira delo in pregleda račune. Nekemu hišnemu svetu se je samo s tem posrečilo prihraniti nekaj sto tisočakov.
S hišniki je tudi velik križ. Ce je hišni svet tako naletel, da je dobil v hišo slabega hišnika, potem se ga zlepa ne more znebiti. Službo lahko odpove, stanovanja mu pa ne more vzeti, če mu ne preskrbi drugega. Tako se marsikje zgodi, da ima hišni svet hišnika, kljub temu mora najeti še snažilko.
Pa bodi dovolj o hišnih svetih. Recimo le še to, da so si nekateri razdelili delo tako, da nekdo odgovarja v hišnem svetu posebej za instalacije, drugi za streho, tretji za snago v hiši itd. Dodajmo k temu še odnos stano-
valcev do družbenega premoženja. Nekateri namreč mislijo, da jim mora hišni svet izpolniti vsako ždijo, češ saj ima denar, četudi sam kaj pokvari. Marsikateri hišni svet pa popusti za voljo ljubega miru v hiši.
Stanovanjska skupnost doslej ni imela kaj prida pooblastil. S stanovanjsko upravo kot s svojim administrativnim organom vred so se ukvarjali v glavnem z razdeljevanjem stanovanj. Stanovanjska skupnost pa naj bi postala res stanovanjska skupnost, ki naj ne bi le razdeljevala stanovanja, marveč naj bi prevzela skrb nad komunalno ureditvijo naselja, s parki, igrišči. Skrbela naj bi za lep videz in snago v naselju ter za komunalne naprave (kanalizacija, vodovod, plinovod, električne napeljave itd.). Imela naj bi svoja podjetja, ki pridejo v poštev pri vzdrževanju niš itd. Zato pa bi ji bilo treba dati več pooblastil. Glede dodeljevanja stanovanj se že predvidevajo spremembe v tem smislu, da bi občina preskrbela stanovanje takim ljudem, ki morajo biti v vsaki občini (prosvetni delavci, zdravniki itd), medtem ko bi prepustili delitev stanovanj v hišah, ki so jih zgradila podjetja, le njim. Nekateri predlagajo tudi, naj bi zasebni hišni lastnik, ki bi zgradil novo hišo, sam razpolagal s stanovanji, toda ne več kot s tremi. Stanovanjska uprava pa naj bi postala administrativni organ ne le sveta stanovanjske skupnosti, marveč tudi hišnih svetov in naj bi delala pod njihovim nadzorstvom.
Zahvala Makedonije
Dragi tovariši,
Elementarne nezgode, ki so letos februarja zadele nekatera gradbišča mavrovskih hidrocen-tral, so globoko pretresle vso našo javnost. To je bila velika katastrofa, ki je zahtevala desetine dragocenih življenj graditeljev in hrabrih čuvarjev naših meja.
Sprejeli smo izraze vašega globokega sožalja in gmotno pomoč ponesrečencem v ogroženih krajih, ki so jih zadeli snežni plazovi, kot odmev močne solidarnosti. ki je vedno krasila narode naše socialistične skupnosti.
S tovariškim pozdravom sprej-4 mite izraze naše tople hvaležnosti.
Republiški odbor za pomoč ponesrečencem na področju Mavrova — Skopje
Otroci so nabrali poln voz starega železa. — Prizor iz propagandnega filma »Poberi denar«, ki ga bodo v kratkem vrteli kinematografi v Sloveniji
IZ ZASAVJA
Tečaji za upravljavce
Vsi člani novoizvoljenih delavskih svetov in upravnih odborov bodo opravili posebne tečaje.
Občinski sindikalni svet Brežice je že tik pred razpisom volitev v delavske svete organiziral dobro uspeli tečaj za člane delavskih svetov in upravnih odborov, ki je trajal teden dni s celodnevnim poukom in katerega se je udeležilo 32 tovarišev. Zaradi razpisa volitev smo s tečaji prenehali. Na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta Trbovlje pa se bodo tečaji nadaljevali. 2e doslej je bilo precej storjenega na tem področju, treba pa se je stvari lotiti sistematične! e, ker bomo le s tem dosegli zaželeni uspeh. Vsi občinski sveti našega okraja bodo organizirali te tečaje, predavatelje pa bo preskrbelo Društvo ekonomistov okraja, medtem ko bodo stroške trpela sama podjetja. Društvo
ekonomistov bo tudi sestavilo program danski oziroma večerni. Celodnevni predavanj, ki bo obsegal v svojem tečaji za ta podjetja bi bili prehuda prvem delu našo splošno gospodarsko obremenitev.
problematiko, z drugim delom pa bil v na§i občini nimamo velikih pod-nadaljevali v jeseni.	jeti j. Med največja spada rudnik Glo-
Na seji izvršnega odbora Okraj- boko, vendar je tu dobri dve tretjini nega sindikalnega sveta je bilo skle- zaposlenih »polproletarcev«, ki za sanj eno, naj bodo v velikih podjetjih moupravljanje ne kažejo mnogo zani-samostojni tečaji, manjša in sorodna manj a. Od 26 podjetij jih bo komaj
polovica volila ali pa so že izvolila delavski svet, ostala pa samo predsednike.	v. I.
Zagoreli bodo kresovi
Štorski železarji so pripravljeni na praznovanje prvega maja. Pred samim praznikom bodo
REPUBLIŠKI ODBOR
Sindikata lesnih delavcev Slovenije

čestita vsem kolektivom in delovnim ljudem naše domovine za delavski praznik — 1. maj — novim delavskim svetom pa želi mnogo uspehov v upravljanju podjetij
IZ KROPE SO SE OGLASILI
Prva stvar je izobrazba
Sindikalna podružnica »Pia-1 Za proslavo našega praznika men« je v stremljenju, da dvigne imamo razen kulturno-prosvetne
raven svojega članstva — organizirala v pretekli sezoni vrsto predavanj iz najrazličnejših panog našega političnega, gospodarskega in socialnega življenja. Da so bila ta predavanja res kvalitetna, nam pričajo že imena predavateljev,ki nam jih je na pobudo članov preskrbel direktor tehn. muzeja tovariš prof. Franjo Baš iz Ljubljane.
Tudi za volitve v delavski svet se je naša podružnica dobro pripravila. Od novoizvoljenega delavskega sveta pričakujemo, da bodo vse svoje zmožnosti posvetili napredku našega kolektiva.
podjetja pa naj bi imela skupnega Za mala podjetja, manj ko sto zaposlenih, bi organizirali tečaj le za člane upravnih odborov. Te tečaje bi morali opraviti pri večjih podjetjih vsi člani delavskega sveta, pri manjših pa vsi člani upravnega odbora. Za industrijska središča organiziranje tečajev ni problem pa tudi ne za kolikor toliko razvita gospodarska središča. Malo težja je stvar za majhna in po vsej občini raztresena podjetja. Za ta bodo	...“‘“j"
organizirani skupni tečaji in to popol- okrasili podjetje m obiskali ter
obdarili bolne člane kolektiva. Na večer pred prvim majem bo slavnostna akademija v prostorih DPD Svoboda. Ob tej priložnosti bo nastopil moški in ženski pevski zbor, godba na pihala in recitatorji. Na bližnjih gričkih pa bodo zagoreli kresovi.
Na sam praznik bo zjutraj budnica, nato pa skupen odhod na priljubljeno Svetino, kje-prvomajsko veselje in rajanje.
J. M.
prireditve v načrtu tudi skupni izlet v bližnjo okolico, ker se bomo v pomladariski naravi prijetno razvedrili.	F. P.
Lesno konstrukcijsko podjetje čestita vsemu delovnemu ljudstvu za praznik dela

S2^
5ET E 5 A P-IB
TESAR
Ljubljana, Parmova 45
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
1
W^rav težko je pisati o gradi-tel jih in njihovem delu, o »kubikih« prekopane zemlje in vgrajenega betona, o Prizadevnosti zidarjev, inženirjev, monterjev, vseh tistih, ki so in še sodelujejo pri gradnji našega pomembnega energetskega vira — Termoelektrarne Šoštanj. Težko je pisati o vseh teh ljudeh in njihovih stvaritvah, če si med njimi le nekaj ur in če začuden zreš velika poslopja in zamotane naprave, težko, da ne bi temu pridal Več zaslug in jih drugemu krivično zmanjšal. Z njimi bi moral živeti, se z njimi potiti, z njimi deliti veselje in tegobe. Da, potlej bi lahko napisal ne samo te skope zapiske, temveč zajeten roman — roman o delavcih graditeljih in Upravljavcih.
O tem sem razmišljal tedaj, ko sem hodil po prostranih prostorih elektrarne in opazoval živahno vrvenje monterjev in zidarjev. In ko mi je oko objelo slikovito, do včeraj skoraj po ničemer znano pokrajino, sem za hip pomislil tudi o njej, njeni bodočnosti in rasti.
udnik Velenje — milijonar jf in njegov sosed — Termoelektrarna Šoštanj sta vtisnila pokrajini svojstven, pečat Ob obeh ras to nova naselja. V njih Utriplje življenje drugače kot nekdaj, saj stanuje tam človek današnjega kova, delavec upravljavce. S svojo močjo je stresel sebe jarem gospodstva in suženjstva in sedaj oblikuje podobo svojega kraja s svojo ustvarjalno »ločjo in s svojim razumom.
Naselja se bodo še razraščala, življenje v njih bo. še bujneje htripalo, kajti prišel je čas, ko so ^čeli ljudje s pridom izkoriščati neizmerna bogastva te doline. Lahi so velenjski rudarji nakopali hiilijon ton premoga. In čez ne-khj dni bodo elektrarniški delavci °Plemenitili prve tone lignita. Od-slej se bo iz Šoštanja »pretakala« b° žicah nova moč in lajšala ljubem delo. Naselja se bodo še raz-r»ščala, pod zemljo je še pol milijarde ton lignita.
Kaj niso te stvaritve največji in naj lepši spomenik padlim par-bzanom Šaleške doline — borcem
Pohorskega bataljona in drugim partizanom, partizanskemu pesniku Kajuhu, ki se je v tej dolini rodil in v njej za vedno zasnul, — umrl za to, kar danes šaleška dolina ima.
V V isoko pod nebo se pno moli gočne zgradbe: 62 metrov visok hladilni stolp, 43 m visoka glavna obratna stavba, stometrski dimnik in poleg trii so: čistilnica vode, 340 metrov dolg deponijski most, za pol krajši poševni most..
Hladilni stolp. Delavci in strokovnjaki vedo povedati marsikaj zanimivega o njegovi zidavi. Ni šala zgraditi brez gradbenega odra kolos, kakršen je ta, v oblik dvojnega prisekanega stožca, z vmesnim valjem, ki meri pri dnu 50 metrov in pri zožitvi 34 m. Brez gradbenega stolpa da so ga zgradili? Skorajda. Glejte, če bi stolp gradili tako kot navadno grade podobne stvari, bi porabili 1500 kubičnih metrov lesa, lesa pa imamo malo. In zato je projektant, inženir Obran, sklenil naj bi izdelali Gradisove! pomični oder, ki bi ga lahko dvigali obenem z opaži.
Zamisel je uspela. Približno vsake tri dni so delavci — prostovoljci, ki so delali med nebom in zemljo, pomaknili oder za dva metra višje. In ko je bilo za njimi 100 dni in še en dan so na vrhu pritrdili smrečico. Pri nas in v Evropi na edinstven način zgrajen objekt je bil gotov. Delavci so pripravili prostor za hlajenje 13.500 kubičnih metrov vode.
*n ostale zgradbe? Res utrudi 5 človeka pot, prej ko vse obide,
toda trud je poplačan s stoterimi zanimivostmi Ustavimo se za trenutek samo pri kotlu, najbolje pri drugem, ki ga še grade, in poglejmo v njegovo notranjost
Pravzaprav smo napak dejali, »kotel« ni primerna beseda za tole 30 m visoko napravo, v notranjosti vso prepreženo s 30 kilometri cevi. Okrog njih bo žarel razpršen premogov prah. In kotel bo dajal vsako uro sto ton pare, pregrete na 515 stopinj pod pritiskom stotih atmosfer. Para bo s silovito hitrostjo poganjala turbina In samo ena turbina bo dajala 30.000 kilovatov energije, to je skoraj toliko kot skupaj vseh sedem agregatov v stari falski elektrarni.
Čez leto, dve ali tri, ko bo denar na razpolago, ko bo zgrajena kotlarna še z dvema kotloma in se bo zavrtela ena sama še enkrat večja turbina, bo imela elektrarna skupno moč 125.000 kilovatov.
Jgf alo je tako sodobnih elek-1VJ tram, kot je ta — Šoštanj ska. V njej ne bodo poznali lopat za premog, kot jih že skoraj ne poznajo v welenjskem rudniku. Iz delovišča, globoko pod zemljo, bo drsel premog po trakovih do jaškovih naprav, od tu ga bo prenesla žičnica do obsežnega skladiščnega prostora. Tu ga bo zajemal žerjav, ga dvigal na trakove poševnega mosta in drsel bo do bunkerjev, mlini ga bodo zmleli v drobcen prah. Pot lignita se bo končala v kurišču, njegova moč pa bo oplemenitena »odbrzela« naprej po žicah v tovarne in zakotne zaselke .
Kurjač, ali bolje rečeno toplotni tehnik, oblečen v bel plašč,
bo v komandnem prostoru samo pritiskal na gumbe in obračal stikala. Pritisk na ta gumb in obratovale bodo kotlove naprave. Pritisk na onega, zahrumel bo orkan, stroji bodo podpihovali kurišče. Še pritisk na tretji gumb in gora premoga se bo vsula v bunkerje in line Gora? Da, gora. Malenkost, 40 ton premoga bo zgorelo v enem kurišču, v eni sami uri, 80 ton v dveh kuriščih ... Preklemano bi se potili delavci, če bi premetavali te gore premoga.
flIF 11 se bodo kmalu obresto-jIHk vali stroški za zamotane naprave, ali se bo kdaj povrnilo tistih 7 in pol milijarde dinarjev, vloženih v vse to? Res, drage so te stvari, toda tudi koristne. Soseda, stara šoštanjska elektrarna porabi za proizvodnjo kilovatne ure 8000 kalorij. Druge elektrarne porabijo manj, sodobnejše so in vendar še več kot ta, nova šoštanjska. Nekatere elektrarne porabijo "4500 do 4800 kalorij za kilovatno uro. Nova šoštanjska bo porabila samo 3000 kalorij ali 1,2 kg premoga za kilovatno uro. Torej polovico več električne energije ob enaki potrošnji premoga. Očiten prihranek, kajne? Denar se bo obrestoval!
1 ugoslovansko gospodarstvo se bo te dni znova okrepilo — okrepilo z novim virom energije, z milijoni kilovatnih ur električne energije na leto. Tehnik je že pritisnil na gumb in v kurišču je zažarelo. Zažarelo je zaenkrat samo za poizkus, čez nekaj dni bo zares. Potlej, ko bo tehnik pritisnil še na druge gumbe in ko bo zahrumela turbina, se bo po žicah »potočila« moč velikana pod hribom. Takrat bo bogato poplačan ves trud vsem, ki so storili karkoli' za to obsežno stvar. In teh ni malo: »Gra-disovci«, monterji »Hidromonta-že« in »Jugomontaže«, delavci »Rade Končarja«, »Metalne«, »Strojnih tovarn iz Trbovelj«...
Vsem tem za njihov trud, ob našem prazniku za vezilo delavski pozdrav!
Peter Dornik
V 101 dnevu so gradisovci zgraditi kladam stolp brez gradbenega odra, tako kot še nikjer doslej v Evropi
M\"L . fjP^'r.' «
Delavski svet Gradisa zaseda. Tako je zasedal vsa leta doslej.
Gradisovci so vgradili v šoštanjsko elektrarno 18.000 kubič' nih metrov navadnega in 19.000 m armiranega betona
S
rnimmm



:
' "i
ffiedU
M stolp je skoraj tako visok kot ljubljanski grad. Gradili so Šoštanjska elektrarna in Oa. tudi ponoči. In takrat so delovni oder takole razsvetlili
velenjski rudnik sta nerazdružljiva soseda. V rudniku nakopljejo nad milijon ton premoga v enem leta. v elektrarni pa ga bodo opleipeniti*-
Živel prvi maji
.DELAVSKA ENOTNOST«
a*





-	'	! u
'	.4
.' " v. y
Oddahniva se! Saj je praznik! Najin, naš delavski praznik. V tovarni sva pospravila orodje, ga namazala, pobrisala prah s stroja in mize — za praznik. Razvili smo zastave, okrasili vhod v tovarno in obesili napis: »Živel prvi maj!« visoko, da ga lahko vidiš že od daleč — za naš praznik.
Tudi doma je žena opravila »generalno« čiščenje. Pod je čist Na oknih so sveže zavese, postelje preoblečene, na mizi prt in rože. Se za pod zob bo kaj boljšega: potica, morda tudi šunka in kozarček tudi.
Zdaj se lahko v miru pogovoriva o stvareh, ki naju sicer vsak dan tišče, ki pa jim v vsej naglici življenja sproti ne prideva čisto do dna.
Poglej, obema je težko. Koliko truda naju je stalo, da sva spravila nekaj skupaj za praznike. Da jih bodo najini družini občutili čisto pri srcu in, kajpak, midva z njima. Da, težko je še. To veš tako ti kot to vem jaz.
Pred leti, se spomniš, kako je bilo? Kruh, sladkor, mast meso, blago — vse je bilo na karte. Kakšna reč je bila, ko so za prvi maj prodajali klobase, hrenovke, pa vino si dobil, pa nekaj bele moke so dajali na karte. Hm, šunko, salamo, konserve in druge dobrote si lahko videl le na kakšni razstavi ali velesejmu. Zemlje — o njih sva le sanjala.
In jezila sva se. Čemu vse to kažejo, ko obhajajo človeka le skomine, kupiti nisi mogel pa nikjer. Obleko in čevlje sva kupovala na bone. Kupila sva, kar so pač prodajali. Se vesela sva bila, da sva kaj dobila. Kdo je takrat gledal na kvaliteto! Ali da bi kaj prebiral! Oba sva si želela, da bi bilo blaga na izbiro, da ne bi bilo na karte, da bi si lahko kupila hrane, kakršne bi si poželela. Takšne želje sva imela takrat in mislila sva, da bi bila najsrečnejša človeka na svetu, če bi se nama izpolnile. In vedela sva: če ni, še toča ne pobije.
Pred leti, se spominiš, kako je soseda dobila paket — ne vem že od kod — in nogavice iz nylona v njem. Pa dežni plašč iz polivinila, pa nylon dežnik, pa nylon prt, pa nylon zaveso. Uh, kako »nobel« je bila. Midva pa sva mislila le, da bi nama kruha ne manjkalo. Da bi krompir in fižol ne bila na karte. Da bi kart sploh ne bilo. Da bi bilo več blaga v izložbah. Da bi...
Midva pa sva delala in se potila. Kolikokrat, so Že tebe proglasili za udarnika? Do deset sem štel. Potlej so se mi številke zmešale. Dopoldne sva hodila na »šiht« v tovarno, popoldne pa na udarniško. Nedelj nisva poznala, če nismo delali v tovarni, smo bili na udarniškem. Se spomniš, kako sva hodila marsikatero nedeljo delat v rudnik, pa v hosto drva sekat in vlačit na cesto? Se pomniš tistih poletnih noči in juter, ko smo kosili na kočevskem posestvu? Eh, reci, kar hočeš, lepo je bilo, da ne prej ne potlej ne pomnim kaj lepšega!
Potlej, še pomniš, s6 prišli v trgovine tisti »ta lepi« čevlji. Šivanke si že dobil v trgovini, žena je nekje staknila tudi zaponke' za lase. Toaletno milo se je že dobilo... Pa dežni plašči Iz polivinila! Kakšna moda so postali. Kart ni bilo več, mesnice so se počasi polnile z mesom. Repi pred trgovinami so izginjali. Tudi cigaret nisva več kupovala na bone.
Sama nisva vedela, kdaj so bile trgovine polne naj raznovrstne! šega blaga. In sva si dejala: zdaj pa res dobiš že vsega vraga. Jaz sem takrat odpotoval za štirinajst dni v Nemčijo in videl, da nam tistih drobnih reči ne manjka več. Otroku sem kupil kotalke. Potlej jih ni marala, ker je hotela take, kakršne so prodajali pri »Slovenijašportu«, »šeksne«, ali kako se jim že , pravi in ki jih delamo kar doma. Pa še kako drago sem jih plačal! Mar bi si kaj pametnejšega kupil in še otroku bi bolj ustregel, če bi jih kupil kar doma.
Si bil letos na zagrebškem velesejmu? Res še ni tak, kot je bil na primer jesenski dunajski. Toda tudi take gospodinjske aparate, vsaj glavne, si videl lahko že tudi pri nas. In poglej! Življenje teče, danes se pojavi pri nas na trgu to, drugi dan drugo, da človek niti ne opazi. In čim več je blaga, večje so najine želje. Prej sva si želela vsaj klobase in hrenovke, žemlje in polič vina. Potlej sva si želela lepih čevljev, obleke iz kamgarna in židanega perila za ženo. Danes bi rada imela električni štedilnik, hla-
dilnik, pralni stroj, sesalec za prah, gospodinjski mešalec, vsaj motorček, ki bi ga montirala na kolo, če ne že motorja, in perila iz perlona za ženo. Imava radijski pa bi rada imela televizijski aparat Kolikor več blaga se dobi na trgu, več želja imaš.
Saj je res — to veva oba — da so želje eno, žep pa drugo. Ampak dobi se že. Danes je drago, jutri bo ceneje. Cim več blaga bo, tem cenejše bo. Važno je, da je. In niti ni tako slabo, kot bi si človek mislil, ker je šele začetek. V teh letih smo zgradili nekaj tovarn in ni vrag, da ne bi iz njih nekaj dobili. Ozri se okrog sebe in videl boš, kaj vse že delamo. Stvar napreduje. Počasi sicer za naju, ki sva neučakana in bi rada sama sebe prehitela. Napreduje pa naglo. Midva in drugi tega kajpak tako ne občutimo, ker so šle cene in plače skupaj gor. Včasih so bile cene celo urnejše od plač. In še želje imava večje. Ampak naš voz gre naprej. Od leta (Nadaljevanje na 12. strani)

Delovni kolektivi preusmerjajo svojo proizvodnjo pod geslom: Vse za standard. Zgornja stika v naslovu kaže Tovarno aluminija in glinice Kidričevo
mmmmmsmm
je še premalo, saj vsako kolo sproti proda.	*

VMUTOJtflM.wwcwto«xxx>ocooooc#o<:
indeks industrijskih proizvodov
H proizvodnja blaga za široko 'potrošnjo ™	*	........... ..........
%........--------•- —......................-	v.v.-.v:».
l 4953
495h

49 55
4956

DELAVSKA ENOTNOST
Kdor je doživel prvomajsko parado v Beogradu, ta je ne bo nikdar več pozabil	Strumen pohod Jugoslovanske ljudske armade na prvomajskih paradah navduši vsakega gledalca
Ijali. Potlej so zahtevali podrobne načrte z vsemi parolami in j diagrami, ki smo jih nameravali obesiti na maketo. V konstruk- ! cijskem oddelku so se potili, da 1 je vse teklo od njih. Zadnjih šti-najst dni niso delali skoraj nič drugega, kot risali parole in diagrame. Mehanična in mizarska i delavnica pa sta gradili maketo.
Ponazarjala naj bi naš novi obrat, ki smo ga odprli za tisti prvi maj, in dimnik, ki je bil tudi prav takrat dograjen. Na ravni ploskvi zadaj na kamionu bi bili -razstavljeni naši proizvodi.
Lepa zamisel! Sam dimnik bi bil visok osem metrov, na njem pa bi bil velik diagram, kako smo presegli plan. Prav ob vrhu bi bila pritrjena velika petica z rdečo zvezdo, kar naj bi pomenilo petletko.
Iz dimnika bi se moralo kaditi, kar je bil spet tehnični problem zaše. Tehniki so trdili, da ni treba, da bi se kadilo iz dimnika, saj vsak ve, da je dimnik zato, da se kadi iz njega. Tisti Frenk, saj ga poznate, takrat je bil predsednik podružnice, pa si je vbil v j glavo, da se mora kaditi iz njega prav zato, ker je to dimnik. Našega, da smo prav takrat postavili, je dejal, in iz njega se že kadi. Sicer bi ljudje mislili, da še ni gotov.
Konec koncev je bilo po njegovem. Ne bom vam pravil, da ni bila majhna reč, spraviti tako maketo skupaj. Saj sami veste, da materiala ni bilo, ko je bilo vse po planu. Naš direktor se je znašel. Mi smo odstopili drugim tovarnam nekaj železja, okovja in vijakov in ne vem kaj še za njihove makete, dobili pa smo od njih, kar smo potrebovali. Se več, tako da se je material še dolgo valjal po skladišču.
No, vse je bilo odobreno: načrt makete, parole, diagrami in določeno tudi naše mesto v sprevodu. Najprej bi šla naša maketa, potem parola, ki bi jo dal organizacijski štab, za njo tri vrste rdečih zastav, udarniki, kar jih ne bi šlo v koloni udarnikov, nato pa še ves kolektiv s točno dogovorjenimi parolami. Zbor točno ob šestih zjutraj.
Do tu je šlo vse kot po maslu. K sreči smo se dogovoriti, da se kolektiv s parolami in zastavami zbere kar na zbirališču. Maketa naj ostane čez noč v tovarni in naj ob štirih zjutraj odpelje na zborno mesto. Zjutraj je
še motor kamiona, na katerem je bila maketa, nekaj nagajal. Ni in ni vžgal. Če se je kamion ustavil, je motor spet crknil.
Ura je bila že šest, ko smo bili z maketo še vedno na dvorišču. Zdaj je bilo treba že hiteti, ker so ob sedmih po mestu zaprli vse dohode ceste, kjer naj bi bil sprevod.
Končno je motor le vžgal in smo 'odbrzeli proti mestu. Tam
Rudarji so na poseben način pokazali, kako bo rasla proizvodnja premoga v petletki
Celo sprevoda Ljudske mladine Slovenije
pa se je začela naša nesreča. Dimnik je bil previsok in ni šel pod žice.
Brž okoli in od tam proti mestu.
Saj je žica tudi tam!
To spoznanje nam je zaprlo sapo. Zavili smo v stransko ulico in naša maketa je čepela tam nekaj časa kot kup nesreče in naše sramote. Koliko truda in denarja nas je stala! Pa vse zaman. Iz dimnika pa se je tako lepo kadilo ...
Šofer jo je odpeljal kar domov. Čim prej, tem bolje, da bi naša sramota ne postala očita. Mi pa, kar nas je bilo v njej, smo šli gledat parado.
Štorije s tem še ni konec. Kakšen cirkus je bil šele na zbirališču! Tisti reditelj, ki je bil odgovoren za naš del povorke, je skakal kot obseden in mahal s papirji, na katerih je imel napisan razpored svojega dela povorke. Takoj ponjo z avtom ali kolesom, je naročal. Ko makete le ni bilo od nikoder, ni naših pustil v sprevod in o neki sabo taži ali kaj je govoril.
Naši so potem le šli v sprevodu po določenem redu. Vsem je bilo žal tako lepe makete, s katero bi se močno postavili, saj je bila dosti lepša od drugih.
Seveda so direktorja pozneje krepko okrtačili. Na tehnika, ki je napravil načrte zanjo, je padla temna senca in dolgo ni dobil kakšnega zaupnega dela v roke. Partijski sekretar in sindikalni predsednik pa sta poslušala levite... In Lojze je končal svojo povest.
*
— Ali že veste, kako je bilo s tistimi prašiči in prvomajskimi klobasami, — se je oglasil Cene.
— No, kar povej raje, kaj sprašuješ.
— Prvega maja popoldne mora biti veselica. In če je veselica, morajo biti klobase. Saj se spomnite, moka in meso je bilo takrat na karte. Vina so nekaj več pripravili, da ne bi bila taka stiska zanj. Tudi moke je prišlo nekaj izven kontingenta. Le klobase...
Veselica brez klobas? In še prvomajska!
Pa se' je sestala trojka: direktor, partijski sekretar in predsednik podružnice. Odločili so: klobase morajo biti.
Treba jih je dobiti.
Kamion, tajnik sindikata pa udarnik Murče, ki se spozna na prašiče, ip Nace, hrust s kmetov doma, ki naj vzame s sabo nože, da bo prašičem kri puščal, in še dva udarnika silaka, ki mu bosta pomagala.
Denar je založil sindikat.
Ker je bil tri tonski kamion polomljen, so se naložili na pet-tonskega, s potnim nalogom seveda, da jim milica ne bi delala sitnosti na poti. Nanj so naložili še nekaj materiala — za kamuflažo. In vreč tudi niso pozabili doma.
Mahnili so jo na Hrvaško, kupili dva prašiča in eno »ajzenpo-narsko« kravo. »A j zenponarsko« zato, ker je tako razkazovala svoja rebra kot tiste, ki žive od trave, ki raste ob železnici. Na oni svet so poslali vso živad v naj-| globlji ilegali kar »na licu mesta«. Vse so prav mojstrsko razrezali, zbasati v vreče, nanje pa spet naložiti tisto »kamuflažo« in se dobre volje odpeljali nazaj.
Potlej je sindikat organiziral brigado, ki je delala klobase. Spet se je zataknilo Črev je zmanjkalo. Posadili so planskega na motor, dali priporočilno pismo, denar in bari ran ček za vsak primer ter odobriti štiri ure časa,
| da najde čreva, kakor ve in zna. i Pognal je tako, da bi se na prvem ovinku kmalu zaletel v mejnik. Čez dobri dve uri je bil s črevi že nazaj.
Le predebela so bila.
In zdaj? Naj naredimo le po-lovičke? To ni klobasa! Če bo klobasa, bo kratka pa debela. Trojka je odločila zares salomonsko: klobasa naj bo klobasa. Te bodo večje in naj stanejo po štiri kovače, one pa po tri. Delali so vso noč. Brigada je zmagala, zjutraj so bile klobase že gotove, čez dan so jih dali v dimnik in si zadovoljno pomeli roke. Bo veselica, bo! In klobase bodo tudi!
Izkazalo se je, kako resničen je tisti pregovor: kar ve eden, ne ve nobeden, kar vesta dva, ve že ves svet. Tudi to se je zvedelo, kdo je šel po prašiče in kravo, po čigavem naročilu in da so na črno klali, je prišlo tudi na dan. Predsednik ljudskega odbora je cincal, ali naj ukaže klobase zaplenit, ali naj vse skupaj pusti. Pojesti jih bo tako treba, sicer pa bo veselica in brez klobas bi bila žaltava. Pa je zatisnil eno oko. Organizatorji so jih pa le poslušali.
— Takrat je bil še večji špas — je povzel besedo Jure — ko
so muzikantje nesli stolitrski sodček vina na nosilih na hrib, kjer je bila prvomajska veselica. Ko so vino pripeljali, so bili oni med prvimi in si ga rezervirali zase, ker se s suhim grlom ne da igrati, so rekli.
Dobite ga, če ga sami odnesete na hrib.
Kaj ne bi! Nekje so staknili nosila, štirje so krepko prijeli. H o-ruk na rame in hajd v hrib. In ostala godba z njimi za izmeno. Postaj je bilo že po ravnem dosti. Da bi sod ne bil tako težak, so mu puščali in so ga že pod hribom imeli vsi precej pod kapo.
Mudilo se je že, pa so jo ubrali kar na počez po bližnjici. Ta je strma. Se trezen se kar močno grizeš v kolena. Kaj šele štirje z nosilih vodoravno stal in da ne bi čaja čisto k nogam, zadnja pa visoko v zrak, da bi sodček na nosilih vodoravno stal in da ne bi zdrsnil na tla. Ni šlo. Je bilo le prestrmo.
Privežimo ga! Odpeli so si pasove, saj vrvi niso imeli s seboj. Nekaj časa je šlo, dokler ni enemu izmed nosačev spodrsnilo in sodček z vinom jo je v galopu urezal po hosti navzdol. Popustili so vse bobne, trobente, klarinete .in base ter jo uvrli za njim, kar jim je duša dala. Dolgokraki Štef je kar letel za njim. Pepetu so se hlače prijele nekega grma. Samo »resk« je reklo in so bile preklane od vrha do tal. Potlej je hlače z obema rokama skupaj tiščal in tekel domov. Sodček pa zdaj v
Vse za petletko, je bilo geslo ene izmed prvomajskih parad v revirjih
to, zdaj v ono drevo. Jejhata, saj se bo še razletel, jih je skrbelo. Vse naše veselje bo šlo k vragu.
Ni se. Obtičal je V nekem grmu. Le čep mu je spotoma odletel in zlata kapljica je v debelem curku namakala mater zemljo. Štef je bil prvi pri njem. Brž je z roko zamašil luknjo, menda se mu je od razburjenja preveč tresla, saj tako je pravil, in je rajši kar usta nastavil.
No, potlej so ostanek nesli rajši okoli po cesti na hrib ...
*
— Tistega, kako sem ponoči na prvi maj po mestu strahove lovil, prav gotovo ne veste, — je še Vencel odprl usta. Saj tega nisem še nikomur pravil.
Stvar je bila taka, da smo imeli kar nas je bilo v štabu, vsak svoj rajon in smo morali paziti, da bi kdo plakatov ne potrgal, kakšne sovražne parole ne napisal, kakšne zastave, slike ali parole ne odnesel.
Spali nismo kajpak vso noč. Hodili smo sem in tja od kraja do kraja, kjer naj bi se ljudje zbrali. Parada je bila šele ob osmih. Šlo je pa po tistem, da je vsak nižji določil pol pa tudi uro prej kot je bilo dogovorjeno. Ze ob štirih so se začeli zbirati prvi.
Zvečer je lilo. Opolnoči je dež pojenjal in takrat so začeli s kamioni razvažati na zbirališča parole, slike, zastave itd., kar je štab posebej pripravil za sprevod.
Zamislite si: Sam. Tema. Veter. In še ta dež.
K4j pa je tamle? Nekdo trga plakat! Ob steni se plazi neka senca. Stekel sem, kar so me noge nesle, na vogal ulice. Nikogar! Čez cesto — v drugo ulico. Spet nikogar. Saj sem razločno videl senco! Nič.
In tudi ni bilo nič! Le dež je razmočil plakat, da se je odlepil, veter ga je pa majal in bližnja luč je metala nanj čudovito senco.
Nekaj podobnega se mi je še dvakrat primerilo tisto noč. Veter se je uprl v slike, ki so stale ob neki ograji, jih nekaj prevrnil, jaz pa sem tekal okoli in lovil — veter. Zlodej mi je še kup zastav prevrnil, ki jih je tisti s kamiona kar na hitrico prislonil ob steno.
Eh, kaji Lepo je pa le bilo, čeprav je bilo dostikrat hudo, posebno tista prva leta po oseminštiridesetem. Lepo, da! Koliko samoprejnagovanja in pravega junaštva je bilo. Ze dolgo pred prvim majem so si kolektivi napovedovali tekmovanja, brigade po tovarnah sprejemale obveze za prvi maj, vsi pa smo garali noč in dan, zlasti zadnje dni pred praznikom, da bi izpolnili besedo Partiji in Titu. Vsak prvi maj je bil za veliko kolektivov pravi dan zmage — delovne zmage.,Zato so ga bili dvakrat veseli. In vsak kolektiv je hotel v tistih trdih časih, ko je šlo za kožo, pokazati, kaj zmore in kaj je v tej veliki bitki za enakopravnost, za resnico, za socializem sam prispeval.
In kakšna čast je bila, če si smel kot udarnik korakati po ljubljanskih ali celo po beograjskih ulicah! Kolikšen zanos, da, in tudi osebno zadoščenje za prestani trud je bilo to za udarnika, za kolektive, ki so pokazali nove proizvode, ki jih doslej v Jugoslaviji še nismo izdelovali. Sami so hoteli povedati, da so za 1. maj dogradili tovarno, presegli plan, da imajo toliko in toliko udarnikov, da so spustili v obrat novo tovarno, da so ...
Prvi maj je za nas zmeraj velik praznik, ob katerem se delavci vedno radi spominjamo vsega lepega in hudega v preteklosti. In ob tem osvežujemo moči za nadaljnji boj.
Da, veliki časi so bili to! — Saj je bilo to komaj včeraj.
Vlado Jarc
Vsak delovni kolektiv je hotel pokazati svoje uspehe
gajskih proslavah po osvoboditvi- Takle človek, ki je sam prijavljal sprevode in vse tiste prireditve, je doživljal marsikaj ve-selega, le on je vedel za polomite. ki jih drugi niti opazili nismo.
— Ne, ne, tiste naše makete ne bom zlepa pozabil, — se je °glasil Lojze. In že smo tiščali ?anj, naj bi nam povedal, kako te bilo.
— Bilo je neko leto, kmalu j resoluciji. Natanko se ne sPornnim kdaj — je začel. — Saj yeste, v prvomajskem sprevodu te bilo polno maket To je tistih v°a z najrazličnejšimi stvarmi in jjraznovrstnejših oblik. Železnikarji na primer so peljali maketo •pkornotive, gozdarji dva metra .bel hlod, ki seveda ni bil pravi, lri Podobno. No, tudi naša tovar-?.a5 je bila »zadolžena«, da pripete maketo v sprevod.
Ze dva meseca prej smo moteti povedati štabu, kaj bomo pe-
Kres je bil tak, da mu ga zle-■ Pa ni bilo para. Grmado smo zložili čisto po taborniško: spodaj I temelj, na njem pa piramido iz Proti vrhu vse manjših križev. Notranjost smo zadelali s suhim dračjem in smrečjem. Rečem Vam, kres je bil prav gotovo šest metrov visok, tak, kakršne smo kuriti delavci pred vojno, partizani med vojno in kakršne kurimo vsako leto za naš delavski Praznik.
Ob grmadi smo že prejšnji dan pripravili veliko skladovnico drv. Zato ta večer . ob kresu nismo imeli dosti opraviti.
Posedli smo ob ognju in utrnil se je pomenek, kakršen je mogoč le na takem kraju in ob takem času, ko so ljudje praznično razpoloženi, ko ogenj prasketa in veter šumi skoz vrhove dreves.
Med nami je bilo tudi nekaj starih sindikalnih aktivistov, ki tokrat niso bili »zadolženi« za parado. Prav ti so imeli glavno besedo. Ta je tekla o naših prvo-
3L APRILA 1956 # ŠT. 18-19
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!

Leta si minila, spomini so ostali, spomini na praznovanje prvih majev pri nas, od tistih skromnih začetnih proslav pred šestinšestdesetimi leti, do proslav, ki so se razrasle v vseljudska politična zborovanja, proteste, demonstracije, stavke.
Vselej, vsako leto, v vsakem kraju smo praznovali prve maje. Spomini na praznovanja so nam dragoceni, čeprav smo slavili naše delavske praznike v senci bajonetov. Ti spomini so nam dragoceni prav zato, ker so praznovanja v senci bajonetov združevala naše vrste, nas krepila, ker so ob vsaki taki proslavi bolj utrjevala delavsko solidarnost, internacionalizem, ker so nam vlivala pogum, buržoazija pa je pred njimi trepetala, se zvijala v predsmrtnih krčih.
Danes, na naš praznik, na prvega majnika. dan, prelistajmo zgodovino prvih majev, prelistajmo tiste strani, kjer so in bodo ostala ta praznovanja zapisana z zlatimi črkami v zgodovini delavskih bojev.
BOJ ZA ZASTAVO
Prva proslava organiziranih delavcev Črne gore je bila leta 1919 Rijeci Crnojeviča. Priredilo jo je delavsko prosvetno društvo, ki ga vodil tamkajšnji učitelj, predsednik Marko Mašanovič, pozneje instrukl
ašanovič, pozneje inštruktor CK KPJ. Mašanoviča so cetinjski policisti ubili 19. aprila 1930.
Naslednje leto je v Črni gori organizirala proslave Prvega maja januarja meseca ustanovljena Socialnodemokratska delavska partija (komunistov) črne gore. Proslave so bile na Cetinju, v Podgorici in drugih mestih. Po proslavi v Cetinju so zaprli tiskarskega delavca Jovana. Delijo, sekretarja Krajevne partijske organizacije, in ga pozneje tudi sodili. S tem so hoteli razbiti organizacijo. Vodstvo državne tiskarne pa
se niso takole:
___ _ _____ organizacijo. Vodstvo državne
je odpustilo vse člane Socialnodemokratske delavske partije, ki hoteli odreči svojim načelom. V Podgorici pa je bilo tisto leto
PLAMEN UPORA
Vohuni so vohljali. Zavohali sp, kdo je v pripravljalnem odboru za proslavo prvega maja, kje in kako mislijo delavci praznovati. In tako jih je baron Ben- ! ho, poglavar dunajsko-bosenske 1 vlade v Sarajevu lahko sklical predse. Zahteval je:
»Jutri morajo priti vsi delavci | na delo. Zbiranje ljudi na cestah i in drugod prepovedujem. Prvi maj se ne sme v ničemer razlikovati od ostalih delovnih dni.«
Delavci so onemeli. Večmesečne priprave naj bi bile zaman? Ne. nikoli!' Praznovali bomo!
In na prvega maja dan je tlak sarajevskih ulic donel pod koraki tisočerih delavcev. Niso šli na delo. Praznično oblečeni so se zbirali, zrak pa je bil zlovešče miren, kakor pred viharjem.
maj 1906.
eb
Pogreb ubitih demonstrantov, ljudi. Po pogn
Na zadnji poti jih spremlja 15.000 ljudi. Po pogrebnih svečanostih drugo zborovanje. Književnik Pe-
clja je razganjala demonstrante. Če je razbila tu eno skupino, sta se zbrali za njenim hrbtom drugi dve, tri...
»Odbor za proslavo« se je sestal v kavarni »Pri slovenski lipi«. Sklenil je: »Popoldne vsi na zborovanje v vas Lukovico.«
Z razvitimi rdečimi zastavami, z nageljni v gumbnicah so odhajali sarajevski delavci v Lukovico. Zborovanje tisoč enotnih sre. Govori o proletarski solidnr nosti, o boju za svobodo. Preoblečeni policaji so bili brez moči.
Vsakdo si je zapisal vsako besedo v srce. In dan na to so že stavkali delavci Tobačne tovarne, potlej opekarni,ški delavci, kovinarji . . Dogodki so se razvijali s silovito hitrostjo.
Tobačna tovarna, dne 3. maja.
Boj med stavkajočimi in stavkokazi. Policija je zaprla tri delavke. Popoldne protestno zborovanje delavk pred zapori: potlej protestno zborovanje pred magistratom. Policija pokliče na pomoč gasilce. S curki vode razganjajo žene in može. Opekorniški delavci razrežejo cevi. policija napade delavce s sabljami. V središče mesta vro novi vali demonstrantov. Streli. Na sarajevskih ulicah obleže trije mrtvi delavci. Ranjene odpeljejo v bolnišnico. Demonstracije se razraščajo v ogromen val.
Ponoči so delavski voditelji sklenili:
»Jutri, dne 4. maja začnemo z generalno stavko. Popoldne zborovanje zunaj mesta. Vladi pošljemo svoje-zahteve: povišan je plač, skrajšanje delovnega časa, ukinitev denarnih kazni, prepoved zaposlovanja žena na težkih delili.. .<
4. maj v Sarajevu.
V nobeni tovarni se ni zavrtelo kolesce stroja. Dijaki niso prihajali v šole in kmetje ne na trg. Popoldne, > največje zborovanje bosenskega ljudstva dotlej.
Nove zahteve:
»Zahtevamo demokratizacijo dežele in uprave. Svobodo zborovanj in združevanj, svobodo tiska, svobodo političnih in družbenih organizacij...«
ter Kočič govori o avstrijskem režimu v Bosni in Hercegovini. Izvolili so novo delegacijo za pogajanja z vlado.
V	nedeljo, 6. maja, je Dunaj popustil, popustil iz strahu pred
i viharjem — pred revolucijo. Pristal je na zahteve delavcev in obljubil priznati statut sindikatov, pravico do zborovanj in združevanj, pravico do izdajanja delavskega časopisa, obljubil povišanje plač delavcem tobačne tovarne in opekarskim delavcem ... Popoldne je bil objavljen sporazum. Stavka v Sarajevu je bila zaključena.
V	sarajevskih tovarnah so zopet zaropotali stroji, dijaki so prihajali v šolo, kmetje na trg. Delavci so zmagali.
Toda plamen upora se je razširil po vsej deželi: stavka v Mostarju, Zenici, Kaknju, Varešu, Tuzli, Banja Luki... V Zenici je kri štirih delavcev pordečila tlak. Trideset so jih odpeljali v bolnišnico. Vojaštvo je zasedlo dohode k mestom, da se ne bi kmetje pridružili demonstrantom. Stavke so plamtele ves mesec. Osovraženi režim je izgubljal tla pod nogami.
Proglas Krajevne partijske i štrajka železničarjev in pomor-organizacije in Krajevnega sin- j ščakov sta razburila duhove pod-dikalnega sveta o praznovanju! goriške buržoazije.
Prvega maja in zbiranje pri- Na sreskem načelstvu so $kle-j spevkov za pomoč udeležencem nili:
»Poklicali bomo voditelje organizacij, jim grozili in ni vrag, da ne bodo prenehali z neumnostjo.«
Toda računali so brez krčmarja. Člani socialnodemokratske stranke so trdili eno, načelnik in njegovi policisti drugo. Prvi načrt je propadel, toda ...
Dan nato je občinski sel tekal po Podgorici in raznašal pozive delavcem — borcem iz minulih vojn — naj se zglase na načelstvu. Delavci so prihajali k načelniku in poslušali drugačno, vendar enako pesem:
»Dobro, praznujte vaš prvi maj, toda poleg rdeče zastave nosite črnogorsko in državno zastavo ...!«
Tudi tokrat je načrt padel v vodo.
Oblastniki so poskušali še v tretje — z grožnjami.
»Odpuščeni bodo vsi delavci pri državnih in občinskih de-
Sarnjevski delavci so že večkrat dotlej praznovali prvi maj, kljub prepovedi in terorju črno-mmene monarhije. Toda praznovanje leta 1906 v Sarajevu je pomembnejše od vseh dotedanjih, ker je zaradi težkega položaja delavcev in prepovedi praznovanja izbruhnila generalna stavka v vsej Bosni in Hercegovini. Stavka, ki je imela sprva ekonomski značaj, je pozneje prerasla v obsežno politično demonstracijo zasužnjenega ljudstva. Delavci so na zborovanjih, ki jih je avstroogrska oblast končno morala dovoliti, zahtevali demokratične pravice.
Ta stavka je bila ena najpomembnejših v življenju bosensko-herce-govskega ljudstva, je bila in je ena najsvetlejših strani njegove zgodovine, ker je pospešila razvoj družbeho političnih odnosov, strnila delavce v močno fronto proti tedanjim in poznejšim izkoriščevalcem in okrepila njihovo zavest o proletarski solidarnosti.
Novi jugoslovanski oblastniki, ki so zamenjali avstroogrske valpte, niso bili nič boljši. Tudi ti sb leta 1919 prepovedali proslave in spet je izbruhnila v Sarajevu stavka — plamen upora.
Tako so sklenili tudi v Mostarju,
Sarajevske ulice so bile 30. aprila 1919. leta prazne, tovarne šo samevale. Po ulicah so doneli le koraki okrepljenih policijskih patrol.
Policisti in orožniki so vdrli v Delavski dom. Zaprli so 300 žena in otrok. Ponoči so policijski avtomobili vozili v zapore nove žrtve — delavske voditelje, kolikor so jih staknili.
Prvi maj.
Prvi maj v znamenju terorja, preganjanja, zapiranja. V sarajevskih zaporih se je znašlo 2000 delavcev. Med njimi Djuro Djako-vič, poznejši sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Čez nekaj dni so ga s šestnajstimi tovariši posadili na obtožniško klop, njega, borca za pravice delavcev.
In kljub prepovedi so ta dan korakali delavci po cestah Tuzle, Kaknja, Banja Luke. Korakali so, peli, protestirali... Policija pa je polnila zapore.
Vlada ni mogla preprečiti praznovanja. Uspela je le v nečem. Svojo jezo si je hladila nad 3000 zaporniki-delavci. Toda zapiranja in preganjanja so le je-klenila in strjevala delavske vrste za nov boj, ki je bil sicer še daleč, vendar na obzorju.
benci finančne
ki bodo
uprave,
prvega maja ostali doma ali odšli na proslavo ...«
In na večer pred praznikom so podgoriške ulice donele pod koraki pešadijcev,1 mitraljezcev in vozil lahkega topništva. Grožnja z orožjem!
Prvo majsko jutro 1920. leta.
Praznično oblečeni delavci, kmetje, študentje, uradniki so se zgrinjali pred Delavskim domom. Pomenki, smeh, pesem ...
Tedaj pa, ko je kolarski delavec prinesel iz Doma rdečo delavsko zastavo in jo razvil na čelu prvomajskega sprevoda, je utihnil smeh in zastal dih stoterih. Utihnil je smeh ip zastal
dih stoterih, zakaj pred njimi jo vihrala v. vedrem majskem jutru zastava delavcev vsega sveta in...
K zastavonoši so tisti hip, ko je razvil zastavo, planili preoblečeni orožniki, sekretar sre-skega načelstva in šef detektivov. Vnel se je boj, boj za zastavo, boj za pravico delavcev, boj za prvi maj. Trajal je le trenutek, dva. Reditelji in spremljevalci zastave so prijeli provokatorje, jih potisnil v hodnik sosednje hiše - in jih zaklenil. Vojska, ki ie stala v pripravljenosti, če bi izbruhnil namerno izzvan nered, je ostala brez posla.
Prvomajski sprevod je krenil po podgoriških ulicah, kot da se ni nič zgodilo, po vnaprej določenem redu...
Odpuščeni bodo vsi usluž- i
SPOPAD
Star delavski borec Triša Kaclerovid, udeleženec v znani prvomajski proslavi v Kragujevcu leta 1911, piše v svoji brošuri >Prve samostojne delavske organizacije v Srbiji«, da so srbski delavci prvič praznovali prvi maj leta 1894, in sicer v Beogradu, Obrenovcu, Kragujevcu, Poža-revču in Negotinu. Odtlej so ga praznovali vsako leto v znamenja boja z vladajočim režimom. Posebno razburljive so bile prvomajske demonstracije Jeta 1905,. ko .so srbski delavci praznovali prvi maj v znamenju internacionalne solidarnosti z ruskim proletariatom, ki se je boril z vso 'svojo močjo proti carskemu samodrštvu.
Dogodki v Kragujevcu, ki jih opisujemo pozneje, so važni zato, ker jih je hotela buržoazija izkoristiti v boju proti socialističnemu delavskemu gibanju v Srbiji. Ti dogodki so doživeli svoj epilog pred parlamentom in sodiščem. Iz kragujevaške vojaške tovarne so po praznovanju odpustili 162 delavcev. Minister vojske je izdal ukaz, da mora odtlej vojaštvo z orožjem braniti svoje starešine.
Buržoazija je hotela preko PaŠičeve vlade in tedanje Skupščine izsiliti določene ukrepe proti delavskemu gibanju. Toda energični nastop srbskega proletariata je prisilil tedanjo Pašičevo vlado in reakcionarno Ljudsko skupščino na umik. Skupščina ni sprejela nobenih izrednih ukrepov proti delavskemu gibanju, ker se ga je bala.
Državni tožilec je obtožil 6 delavcev, da so napadli baterijo poročnika Karadžiča. Sodišče jih je oprostilo, da pa bi vsaj malo zadovoljilo buržoazijo, je obsodilo krojaškega delavca Petra Vuletiča na 20 dni in zidarskega delavca Svetozarja Bogdanoviča na 30 dni zapora, češ da sta poškodovala poročnika Karadžiča. Sodišče ju je obsodilo, čeprav je bila resnica drugačna.
lističnim domom. Od tu bo discipliniran sprevod odšel iž mesta do Košutnjaka na izlet, popoldne
pa se bo vrnil.
Da, to je bil »rdeči Kragujevac«, ki se ga je bala srbska buržoazija od svojega rojstva pa vse do končnega poraza v ljudski revoluciji
Ob deveti uri je sprevod krenil. Zavihrale so zastave in iz stoterih grl je privrela Internacionala.
Prvi maj. 1911. leta v Kragujevcu.
Dež, blato. Po ulicah delavci
V trenutku, ko je prvomajski sprevod krenil, se je vračalo z vaj, mimo Socialističnega doma, nekaj baterij topništva. Prvi bateriji je poveljeval poročnik Ste-I van Karadžič. Ko je videl, da je vseh mogočih poklicev. Delavske bolničar zaostal z vozilom, ga je zastave, transparenti. Množica je ozmerjal, udaril konja in vojaka napolnila ozko ulico pred Socia- j ter mu ukazal, da prehiti prvo-
Puške so utihnile,, topovi so onemeli. Enoglavi črni orel se je umaknil in odstopil prostor dvoglavemu belemu orlu.
Svoboda!?
Puške so utihnile, topovi so onemeli! In vendar se je vojna začela že v prvi povojni pomladi leta 1919.
Sarajevski delavci so se spet pripravljali na praznovanje. Policija je praznovanje dovolila, toda ...
Nekaj dni pred prvim majem so nenehno brneli telefoni. Na mizah sreskih načelnikov, direktorjev policije so ležali dešifrirani telegrami:
»Proslave prvega maja prepovedujemo. Vsak prekršek brezobzirno kaznujte... Zaostrite nad- l zor nad prometom, v kali žadu- { site vsako akcijo in agitacijo ...
Morebitna stavka železničarjev 1 je upor, stavkajoče bo sodilo vo- i jaško sodišče. Družine delavskih voditeljev internirajte v njihovih 1 domovih in jim pustite le najnuj- | nejša sredstva za preživljanje. Kolovodje zaprite!...«
Svoboda!?
Med sarajevskim delavstvom ( je vrelo. In privrelo je 'do vrha. Sklenili so:
»Naš praznik bomo prazno-vali vsak po svoje — vsi skupaj' pa 30. aprila z generalno stavko, i Vsi ostanemo doma, nobeden i ulico!«
m
___________ali
(Odlomek iz »Bele krizanteme)
Začelo se je onstran Savinje, na oni strani Kapucinskega mosta. Delavci, največ je bilo med njimi mladine, so razvili zastave in zapeli delavsko pesem. Prva za zastavami se je zvrstila v sprevod študentska mladina. Joža Perc, ki se je pridružil sprevodu, ko je prišel preko mosta, se je znašel skoraj med samimi znanimi obrazi; poznal jih je iz šole in iz sprevodov; krojaški pomočnik — bit je iz njegovega domačega kraja — mu je stisnil roko in ga potisnil k sebi v vrsto. V vrsti pred sabo je zagledal Silviro. Hodila je, velika kakor je bita, z dolgimi koraki, se tesno držala s Tonetom pod pazduho, vzklikala ter ga smeje pozdravila, ko se je ozrla in ga zagledala. Zatem je stopila znova v korak s Tonetom in zapela z ostalimi. Zapel je tudi Joža, drugič ta dan.
Skraja mu je bilo vse nekam tuje, in naj se je zjutraj na vlaku razgibal, med temi sivimi hišami, kjer so ga gonili včasih uklenjenega, se nikakor ni mogel razživeti; skoraj je zavidal Silviri in onim, ki so vpili in peli, kakor da jim vse skupaj nič mar, kakor da bi bilo mesto njihovo. Bilo mu je, kakor da so ga izpustili iz zapora in da ne more in ne more verjeti, ker ga nimajo več zaprtega. Ljudje na pločnikih so se začeli ustavljati in jim mahati. Takrat je delavec z Jesenic — hodil je v prvih vrstah, Joža ga je poznal — dvignil pest in zaklical, z očmi uprtimi pred sebe:
»Delu čast!«
Vrste za njim so se zganile — pesti so se dvignile, skraja posamič, potem v skupinah, druga za drugo — in kličoč odgovorile:
»In oblast!«
Mladi svet na sprednji konici sprevoda se je spogledal, obrazi so zažareli. Joža je povesil roko, a pest mu je ostala stisnjena. Zapel si je suknjič — vse žepe so mu natlačili z literaturo, preden je odšel v sprevod — in zaklical:
»Naj žive enotni sindikati!«
Za njim so klicali drugi:
»Naj živi enotnost delavskega razreda! Naj živi enotnost delavcev in kmetovi*
Če se je zdelo skraja, ko so prišli preko mosta in se razviti v sprevodu po mestu, da vzklikajo manifestanti sami in da si tudi sami odgovarjajo, je zdaj ta občutek zginjal. Začele so odgovarjati ulice, zletnlki, ki so se ustavljali po pločnikih ter se jim hkrati pridruževali. Čim globlje v mesto je lezel sprevod, tem večja množica ga je sprejemala, ga pozdravljala in se mu pridruževala.
Pred kavarno — sprevod je zavil po ozki ulici, kjer so biti po pločniku razpostavljene mize in stoli, da so skoraj zapiral» prehod — je neki študent kemije dvignil pest in zaklical:
»Dol z reakcijo!«
Vse bolj se je čutilo, kako postajajo manifestanti in množice po mestu z njimi vred razgibane in razigrane.
Najglasnejša v sprevodu pa je bila skupina, katera je zajelo Jožo Perca. Hodila je na čelu vsega sprevoda, ki mu kmalu m bilo videti konca, ter pela in vzklikala.
Joža Perc je šel s sprevodom, pest je imel kar naprej stisnjeno■ Oziral se je po množici na obeh straneh, ki so jo sproti razrivah reditelji, da so mogli naprej. Ljudje, ki so bili skraja skoraj malo začudeni ter so odpirali ob takem vzklikanju ■— in to sredi Cella in sredi sončnega popoldneva — usta od začudenja kakor ribe-. ki jih ribiči izstresejo iz mreže na kopno, so postali glasnejši *" glasnejši. Kazalo je, kakor da se je desettisočglava množica, K* je prišla v mesto iz revirjev, iz tovarn in iz vasi od vseh konce domovine, začela zavedati svoje moči in tega, da. sme zakliči in klicati, kar ji je že leta in leta ležalo na duši. Budile pa so j . prednje vrste manifestantov — z delavskimi zastavami, z vzktiK in s pesmijo. Ko je sprevod zavil proti posojilnici, so manifesta zapeli:
»Kosec koso brusi...«
Takrat so se pojavili na obeh straneh sprevoda detektivi, J°z jih je poznal s procesa in z zasliševanj na policiji. Vzkliki so nekam pretrgali, kakor sami od sebe, samo pesem se je še 9tosJgf nezajdrza.no kakor prej. Ta pesem je zdaj samo stisnila vrste **
27. APRILA 1956 ® ST. 18-19
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
»DELAVSKA ENOTNOST«
majski sprevod. Vojak je ubogal. Prostora je imel dovolj, leva stran ceste je bila prosta.
Toda poročnik Karadžič s tem še ni bil zadovoljen. Udaril je konja narednika Mišiča, ki je jezdil pri prvem topu, in ukazal, naj baterija čimprej krene. Narednik Mišič je svetoval Kara-džiču, naj počakajo za trenutek, dva, dokler sprevod, ki je že krenil, ne odide iz ulice. Poročnik pa je dvignil sabljo v zrak in ob grobi psovki poveljeval: »Naprej — kas!«
Konji so planili. Delavci so skočili na stran. Toda baterija topništva jih je došla in se za-
rila mednje. Poročnik je z golo sabljo, ko brezumen pridivjal s konjem med preplašene ljudi prav do parka, ograjenega z žico.
Delavci, užaljeni m razburjeni zaradi tolikšne nesramnosti, so glasno protestirali. Konji so se splašili. Splašil se je tudi Ka-radžičev konj in stresel jezdeca raz se. Tedaj je oficir z golo sabljo planil med ljudi. Delavci so ga zadržali in sabljo prelomili.
Vandalizem je dosegel višek takrat, ko je ena od baterij planila na most, kjer se je nagnetlo okoli tri sto ljudi. Med njimi so bile žene in otroci, stari do osem let.
Delavcem je prekipela kri. Oficirja so hoteli razčetveriti in razčetverili bi ga, da jih ni Triša Kaclerovič s sodrugi umiril in napotil nazaj v vrste.
Poročnika Karadžiča je odpeljal Kaclerovič iz sredine razdraženih ljudi. Karadžič je ubogal, šel je s sklonjeno glavo, brez kape, z raztrganimi hlačami, krvavo glavo in polovico sablje v roki.
Potem se je vse pomirilo. Prvomajski sprevod je krenil v največjem redu naprej s pesmijo in godbo, vmes pa so delavci protestirali proti militarističnemu zverinstvu ...
RDEČI ŽEBLJI
Med prvimi v naši državi smo slovenski delavci praznovali prvi maj. Praznovali smo ga komaj leto dni potem, ko je bil na mednarodnem socialističnem kongresu v Parizu «eta 1889 izbran ta dan za mednarodni praznik dela — praznik boja za delavske pravice. Res, začetki so bili skromni, toda vsako leto se je zgrinjalo več in več ljudi na zborovanja, številnejši so bili prvomajski sprevodi. In ko so bila iavaa zborovanja prepovedana, ko je izšla Obznana, ko so v Glavnjačo pošiljali tiste, ki so praznovali prvi maj in pobijali najboljše borce, prvomajska praznovanja niso prenehala. Delavci smo našli zanje druge oblike. Ilegalna praznovanja, izleti, tabori, večerne akademije, ki so nam še vsem tako živo v spominu. Ne zapori ne streli ne preganjanja in ne mučenja nas niso odvrnila od praznovanja. Ni ga kraja na Slovenskem, ki ne bi na ta ali oni način praznoval prvi maj, in ob teh praznovanjih je rasla naša moč, prečiščevale so se naše vrste, krepili smo se za bližnji boj.
Praznovali so nabrežinski kamnarji in trboveljski rudarji, Idrijci m Mežičani, ljubljanski delavci, praznovali so kmetje - prvi maj smo praznovali vsi, zakaj to je bil vseiej nas praznik, praznik delovnih ljudi.
Ljubljana, aprila 1890. leta.
V hotelu »Evropa« se je gnetlo okoli štiri sto delavcev. Pomenkovali so se o delu, življenju, o dogodkih v svetu, o prelivanju krvi v Chicagu pred štirimi leti, o junijskem sklepu mednarodnega socialističnega kongresa v Parizu, naj bo prvi majniški dan vsako leto praznik dela.
Karel Kordelič, sodelavec Franceta Železnikarja, je predlagal:
»Sodrugi! Povsod po svetu bodo praznovali prvi maj, praz-nujmo ga tudi mi, praznujmo ga še letos!«
Vsi kot en mož so se" ogreli za to. In čez mesec dni, ha prvega majnika dan, je okoli tisoč delavcev odšlo na Rožnik, potlej pa so v skupinah prišli v hotel »Evropa«, kjer je bilo sklicano zborovanje. Zborovanje je vodil sklicatelj Kordelič, ki so ga delavci izbrali za predsednika. Vsi delavci so soglasno zahtevali osemurni delavnik in podpirali druge programske točke pariškega kongresa.
Že nad prvim praznovanjem so se zgrinjali črni oblaki. Predsednik pokrajinske vlade, baron Winkler, je »opozarjal« delodajalce, da lahko odpuste tiste delavce, ki bi brez dovoljenja zapustili delo in praznovali prvi maj. In v zasavske revirje so poslali oblastniki za prvi maj šest čet vojakov, ki so zasedli vse poti in niso dovoljevali ne prihoda in ne odhoda v Trbovlje, Hrastnik in Ojstro.
Šest let po prvem praznovanju v Ljubljani so delavci zahtevali več: splošno, enako, neposredno in tajno volilno pravico, svobodo zborovanj in združevanj, ukinitev kakršne koli cen-
zure, ki bi dušila javno mnenje, svobodno razširjanje časopisov.
In tisto leto je policija že surovo napadla delavce, ki so mirno in dostojanstveno hodili v prvomajskem sprevodu po ljubljanskih ulicah. Razganjala jih je.
V Zagorju so zagrozili z zaporom vsem, ki bi se udeležili prvomajske proslave. Orožništvo je dobilo nalog, naj prepreči proslavo, toda delavci so orožnike prelisičili. Zbrali so se na bližnjem hribčku, zaplapolala je rdeča zastava in možnarji so oznanjali prebivalcem doline, da revirji vendarle praznujejo prvi maj.
Tako je bilo vsako leto odtlej. Vsako leto so delavci praznovali prvi maj in vsako leto je osovraženi režim razganjal delavce in jih zapiral.
Čeprav so bili izleti, tabori in praznovanja skoraj vedno združeni s pobegom pred žan dar merijo, niso prav nič zatemnili slave prvomajskega delavskega dne. Nasprotno: jekleneli so naše delavstvo in ga še čvrsteje združevali, navduševali in spodbujali k boju. Delavske zahteve in takratni splošni politični položaj so izražene v resoluciji, sprejeti na prvomajskih shodih leta 1928. Tole je rečeno v resoluciji:
»Slovenski del mednarodnega proletarskega razreda se priključuje internacionalnim prvomajskim manifestacijam s parolami: proti vojni nevarnosti, imperializmu, militarizmu, oboroževanju in fašizmu;
za samodločbo vseh narodov do odcepitve, proti zakonu o zaščiti države in politični ter socialni reakciji;
jih znova oživela in razgibala. Detektivom ni preostalo ■ nič dru-gega, kakor da so šli ob vrstah, gledali po onih, ki so vzklikali in sikali v sprevod.
Po vrstah je šel tačas šepet:
»Policije pa m nikjer videti . .. Zandarmerija se je poskrila . .. ^amo ti psi so nas prišli špejat...«
Temu šepetu so odgovarjali drugi glasovi:
»Policija je v pripravljenosti... Zandarmerija čaka do pet oborožena . . Tudi špirarje so oborožili... Vso vojsko imajo v pripravljenosti ... Za zaprtimi vrati!«
In šepet je postajal vedno bolj uporniški:
»Ne upajo si na ulice .. Ne, ne upajo si. .. Tisoči bi jih pomendrali . . .«
Sprevod je zavil mimo starih zaporov, in množica ni več samo Vzklikala, začela je kričati:
»Dol s Piskrom! Dol z Glavnjačo! Dol s krvavimi režimi! Dol 8 fašizmom!«
»Svobodo delovnemu ljudstvu!«
Množice na ulicah so se razgrele. Takšne je začela spremljati Glazija,
Tam se je nadaljeval popoldanski kulturni program zleta. Joža ^arc se je porazgubil med množico in začel prodajati brošure, ki tih je izdala napol legalna partijska založba. Bile so knjižice, ki s° razkrinkovale fašizem, cerkev, ki so govorile o novi vojni nevarnosti.
Na govorniški tribuni sredi Glazije pa so nastopili govorniki; Sovorili so, kako je treba, da si tudi delavstvo pridobi svoje pra-in apelirali pri tem na novo pečeno beograjsko vlado. Ko je ™°palovič spregovoril »o naših prijateljih na levici«, so se začuli vzkliki, ki so bili med njegovim govorom vedno pogostejši. Ti Vzkliki so se glasili:
»Le-sko-šek. Le-sko-šek ..«
, Zatem je stopil na oder gladko obrit govornik in začel s pojoče 8tadkim glasom ter počasi prebirati besede po Cankarjevi »Beli rizantemi«. Množica, ki se ie zgrnila okoli govorniške tribune ter 3e naraščala, je začela skandirati-
»Le-sko-šek! Le-sko-šek! Le-sko-šek!«
Nekdo pa' je zavpil:
»Z našim Cankarjem bi nas radi okrog prinesli!«
Znova se je zaslišalo skandiranje. Iznenada je postala beseda /-•e-sko-šek« parola. Množica pred tribuno jo je ponavljala vztraj-U° neutrudno Ta beseda je zbirala okoli sebe nove in nove _™di, ki so pomagali skandirati. Modo še, pa je stala okoli govornega odra cela Glazija in skandirajoč zahtevala:
»Le-sko-šek!«
Nlnožica je zmagala.
Oni na govorniškem odru je pobral liste in ves zelen odšel
nožiča ga kratkomalo ni pustila več do besede. Na prazen oder g® 36 moral Leskošek. Množica ga je zahtevala ter ga hotela slišati Pregovoril je z zadržanim, a odločnim glasom:
*Delavci. kmetje, delovna inteligenca .. .1 Tn	na Glaziji šo prisluhnili. . Prisluhnili so glasu Partije
- -tias se je slišal kljub temu, da so odklopili zvočnike ... Slišal po celi Glaziji, množice so ga raznesle po vsej domovini...
za popolno svobodo govora, tiska in združevanja, proti podaljševanju delovnega časa in zniževanju mezd;
za amnestijo političnih obsojencev;
za uzakonjenje osemurnega delavnika, za višje mezde in za spopolnitev in izvajanje socialne zakonodaje (splošno, starostno m nezgodno zavarovanje);
za progresivno obdavčenje kapitala, proti policijskemu in podjetniškemu terorju;
za z rušenje sistema Glavnjače, za zaščito delavskih zaupnikov;
proti kapitalizmu in kapitalističnim vladam;
za socializem, za delavsko-kmečko vlado;	__ •
za federacijo delavsko-kmeč-kih republik.«
Najhujša pa so bila leta od 1929 do 1957. To so bila leta največjega nasilja, ko so žandarji in policaji ubijali organizatorje demonstracij, ko so voditelje delavskega gibanja obsojali na dolgoletne zapore, ko so pred tem delavskim praznikom za več dni zapirali napredne delavce in uslužbence in jih odpuščali iz služb.
Osovraženi režim je 1929. leta prepovedal slavnosti prvega maja. Prepovedani so bili shodi, predavanja in koncerti. Prepovedano je bilo razširjanje majskih spisov in letakov vsake vrste. Časopisi niso smeli biti tiskani v rdeči barvi niti na rdečem papirju. Časopisi niso smeli pisati o razorožitvi in demokraciji.
V Mariboru so policijski uradniki zaplenili vso naklado »Svobode« in zapečatili stavek. »Svobodo« so zaplenili, češ da so slike in vsebina, člankov nasprotovale novemu tiskovnemu zakonu.
Buržoazija je trepetala pred naraščajočo silo delavcev. Bala se je njihovih pesti, bala se je revolucije. Delavci pa se niso bali preganjanj in mučenj in tudi vsa tista leta so zvečer pred prvimi maji goreli ognji po vseh gričih širom po Sloveniji, goreli po planinah in gorah, goreli na najbolj zastraženih točkah, kakor so bili Ljubljanski grad, Golovec, Šišenski hrib, Rašica... Goreli so in opominjali izkoriščevalce, da si delavci ne puste kratiti svobodo, goreli so jim v opomin, da se bliža njihov konec in da se že svita zmaga delavcev.
Boris Kalin: »Okupirana Primorska«, spomenik v Gorici
IN IMENOVALI SO JO MAJA
Hrvatski delavci Naslednje leto
so prvič praznovali prv sklenili na prvomajsken časopis. Leta 1894 sc prvi maj' sla^2,;	-
Gospiču, Karlovcu, Križevcih, Sisku ^anja-i- -i--	i
niso preprečila dušeno in
rvi maj leta 1890 v Zagrebu, zborovanju izdajati svoj slavili že v drugih krajih: Bjelovaru, ku, Varaždinu itd. Zapiranja in preganjanja avstroogrske policije, posebno ko je prevzel oblast ban Kuhen Hedervari in preganjanja stare jugoslovanske policije praznovanj. Delavci so slavili svoj praznik čedalje bolj navi odločno.
Leta 1925 je bilo v Zagrebu zabranjeno vsako delavsko zborovanje.
V	Novi Gradiški in drugih krajih so na prvega maja dan zapirali ljudi.
V	Dugi Resi" so tisto leto nenehno patruljirali orožniki skozi vse naselje. Prihajali so celo v tovarne in prisiljevali delavce k delu.
Leta 1935 je Mestni komite Partije tri dni pred prvim majem razdelil prvomajski proglas. Na nekdanjem Jelačičevem trgu so se delavci -----■' 1:	olicijo 1-2 12 L “ L~L-1- ---------12 * —.XI-*--—-* 1
spoprijeli s policijo, ki jih je hotela razgnati s puškinimi kopiti in gumijevkami. Policiji je sicer uspelo razgnati demonstrante, toda noj se je nadaljeval v manjših skupinah od nekdanjega Jelačičevega do Ale-Policija je ujela deset komunistov, jih mučila in io je organiziral in vodil prvomajske demonstracije.
te nadaljeval ksandrovega trga. zahtevala izjave, kdo Ničesar niso izdali.
Najmnožičnejše in za tedanji čas najpomembnejše
Najmnožičnejše m za tedanji cas najpomembnejše pa je biJo p majsko praznovanje leta 1940 v Zagrebu. Vodili so ga komunisti kot tlej, udeležilo se ga je nad 30.000 ljudi.
je bilo prvo-..........do-
Zagreb, leta 1940.
Delavci so, navidezno kot vsak dan, odha jali v torane. Toda brez delovnih oblek, brez malice, zavite v včerajšnji časopis.
Pred tovarniškimi vrati so naraščale skupinice in se stap-
VZHOD IN ZAHOD SE BEDITA
Prvi maj je bil že dolgo praznik makedonskega delavstva — vsega makedonskega ljudstva. V teh krajih so ljudje težje živeli kot pri nas, delavsko gibanje se je razvijalo bolj počasi kot v drugih krajih naše države, pod neprimerno težjimi pogoji.
Makedonski delavci so težko živeli. Tri do pet grošev so zaslužili na delovni dan, delovni dan pa je bil dolg osemnajst ur. Zato so se makedonski socialisti borili za izboljšanje položaja delavstva, ostali pa niso samo pri ekonomskih zahtevan, borili so se za splošno demokratične, občečlovečanske pravice. V svojem <Majskem proglasu vsem delavcem in delavkam Turčije< leta 1911 (Makedonija je bila takrat še pod turško oblastjo), so opozarjali delavce, za kaj se morajo boriti. Med drugim je .rečeno:
»Prvi maj terja od države:
1.splošno volilno pravico; 2.
otrok v tovarnah; 4. delavski inspeKiorat, ki ga bodo volili del čuje pa naj ga država; 5. razveljavljen je zakona o stavkah; ljavljenje vseh zakonov in zakončičev. ki zožujejo svobodo in
pravico; 2. razpust senata; 3. zakon o delu žena in otrok v tovarnah; 4. delavski inšpektorat, ki ga bodo volili delavci, pla-
x""" ~~	J-x---- e ---------—,s—*	^	*	1 i" h; 6. razvc-
in zavirajo
socialistični razvoj.<
Za te ideje se je moralo ljudstvo boriti v času turškega in starojugoslovanskega režima. Uresničilo jih je šele v ljudski revoluciji. Zato je bil vsak prvi maj dotlej praznik boja.
V ilegalni tiskarni v Velesu so nekaj dni pred prvim majem 1957. leta mrzlično tiskali. »Veseli« kurirji so čakali na »pošto«.
Zvečer pred praznikom je bilo mestpce kot ena sama velika koncertna dvorana. Prebivalci so slišali otožne serenade, zdaj v tej zdaj v drugi ulici, zdaj na tem zdaj na onem vogalu. Godli so skrivnostni godbeniki in lepili na zidove hiš prvomajske proglase Partije.
Prvomajsko jutro je bilo tisto leto lepo, sončno, toplo. Kdo bi zameril prebivalcem, če so si zaželeli čistega zraka v naravi.
1 Skupina za skupino je odhajala v travnato dolino Babune blizu Velesa. Prihajali so delavci, študentje, vajenci, otroci, vsi, ki jim je bil prvi maj pri srcu, vsi, ki so prisluhnili pozivom komunistov, naj pridejo na prvomajski izlet.
Iz sto in sto grl je privrela
pesem »Vzhod in Zahod se budita«, kesmi o boju, ■ o svobodi... In ljudje so poslušali recitacije Abraševiča in Koče Racina ...
Ko se je zvečerilo, so se vračali v mesto s toplim občutkom v prsih, da so preživeli lep dan, okrepljeni z vero v sebi, da se obetajo njim in njihovim otrokom lepši dnevi.
V mestu jih je čakalo presenečenje — odmevi revolucionarnih pesmi, ki jih niso mogli zadušiti zidovi jetnišnice. Peli so politični jetniki. Komaj je zarja pordečila vrhove planin, so prvi maj dočakali z Internacionalo in potlej peli ves dan pesmi o revoluciji, o svobodi,’ o bratstvu delovnih ljudi...
Na rešetke pa so v pozdrav prebivalcem, ki so se vračali s prvomajskega izleta, izobesili rdeče preprogice, da je bilo videti, kot da so na jetniških oknih i kepice strnjene krvi.	I
ljale. Tisoče govorov, tisoče zborovanj. Ob dogovorjeni uri so iz vseh tovarniških dvorišč, iz vseh delov mesta krenile skupine delavcev v središče mesta in ga budile z glasnimi vzkliki in pesmijo.
Delavnice in tovarniške dvorane so ostale prazne.
Po zagrebških ulicah to jutro ni ropotal tramvaj. Nobeden ni odpeljal iz remize, pravzaprav samo eden ... po dogovoru.
Tramvajski delavci so mirno prišli na delo. Prvi tramvaj je odpeljal. Toda na vogalu ga je dočakala skupina demonstrantov in ga — prevrnila. Tramvajski delavci so zapustili remizo in se pridružili demonstrantom. Delati so »hoteli« — kajne? — toda kaj morejo, če so pred njimi nepre-’ mostljive ovire.
Dogovor je uspel.
Okoli pol sedme zjutraj so se demonstranti zbrali na določenih mestih in odšli na troje dogovorjenih zbirališč:	na Tratinsko
cesto, Zvonimirovo ulico in v Trnje.
Vrsta policistov je poizkušala zaustaviti demonstrante. Toda brez uspeha. Nekje so demonstranti razbili verigo policistov, drugje, kjer niso uspeli, so se razšli po stranskih ulicah in se spet zbrali za pleči policistov. Gumijevke in puškina kopita so vršala nad glavami demonstrantov, kamenje in palice so zasi-j j pale policijske vrste. Sprevodi so j se zvijali, zastajali, razsipali in i se. znova zbirali in počasi pro-| dirali proti Gledališkemu trgu.
Na Gledališkem trgu bi moral biti miting. Toda tisoč policistov je zasedlo vse dohodne ulice. Valovi demonstrantov so i bučali v okoliških ulicah, na , mestih pa. kjer so se ti valovi ; stikali z verigo policistov, je besnel boj.
Od pol devetih zjutraj do dveh popoldne demonstranti niso zapustili dohodov k trgu, Tri-desettisočglava množica ni niti za trenutek popustila. Namesto enega mitinga jih je bilo sto. sto mitingov, ki jih je policija »poveličala« s streli. Res s streli v
zrak in v zemljo, zakaj tudi najponižnejši hlapec režima si ta dan ni upal naperiti puške v množico.
Policija je pripeljala desetine motornih vozil in poizkušala poloviti čimveč demonstrantov. Če so policaji vendarle koga prijeli in ga potisnili v vežo hiše, so policiste napadle gospodinje in rešile demonstrante.
Policiji ta dan »lov« ni uspel, razen v enem primeru ... Čeprav ilegalci nismo smeli sodelovati v demonstracijah, je bil med tisočglavo množico vendarle tudi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Hrvatske tovariš Rade Končar in med demonstranti njegova žena Dragica. In prav njo so policaji ujeli, slučajno, čisto slučajno.
Ne vedoč, koga varujeta, sta agenta držala Dragico Končar sredi praznega Gledališkega trga, onkraj »Studenca življenja«', in čakala avto. Glasovi demonstrantov so za trenutek utihnili — komunisti so spoznali svojo tovarišico.
Komunist Bogdan Evič je med prvimi opazil, koga drži policija v rokah. Popravil si je očala, trdneje posadil klobuk in s počasnimi, umirjenimi koraki odšel k agentoma. Policaji ga niso zadrževali, mislili so, da je eden njihovih. Komu bi le prišlo na misel, da se komunist mirno sprehaja po zasedenem trgu. v obroču sto in sto oboroženih policajev. ,
Korak, dva, pred agentoma je Bogdan skočil. Prvega je podrl z udarcem v trebuh, drugega z udarcem v čeljust.
»Teci!« je kriknil Bogdan in potegnil za roke Dragico Končar. Prej kot so se policaji zavedeli, kaj se je zgodilo, sta bila oba že zunaj njihovega obroča. Policaji so se jezili in kleli. Na trgu, poleg skrušenih agentov, pa so ležala razbila očala in nov, neponošen nedeljski klobuk.
Bogdan Evič je ta dan doživel še drug razburljiv dogodek. Z njim je odšla noseča. žena in proti večeru se je bližal porod. Naslednje jutro je rodila hčerko. Deklici so dali ime Maja. Ime, ki naj jo spominja na praznični dan. Maja ni očeta nikoli spoznala. Ni se pustil ujeti živ madžarskim fašistom.
Demonstracije so uspele. Uspele po načrtu. Policija ni mogli preprečiti praznovanja delavskega praznika — ene najuspešnejših predvojnih proslav. Res, naslednje jutro so delavce zapiral’ in jih odpuščali. Toda na prvega maja dan so delavci slavili zmago in na večer pred bližnjo vojne' so bile njihove vrste trdno strnjene za boj.
.DELAVSKA ENOTNOST«
ŽIVEL PRVI MAJ!
27. APRILA 1956 ® ST. 18-15
(Odlomek iz knjige »Jeklena pest«, ki jo je napisal Jože Štok-Korotan)
Prvi maj ... Praznik dela, praznik delovnega ljudstva vsega sveta, ki hoče podreti svet izkoriščanja in nasilja. Tudi mi podiramo stari svet in bomo zgradili novega Zato praznujmo, mi partizani, prvi maj tako, kakor se spodobi.
Tovariš Stane kot komandant in Jug kot pomočnik komisarja IV. operativne cone sta izdala pred 1. majem 1943 partizanskim enotam na Štajerskem posebno dnevno povelje za čimbolj aktivno in vidno praznovanje tega dne.
Ker so Nemci širom po Štajerski obnavljali gradove in druge večje stavbe ter jih preurejali v postojanke, se je vodstvo našega bataljona odločilo, da bomo prvi maj praznovali s sabotažnimi in zažigalnimi akcijami. To je bilo takrat manjše zlo, kakor dopustiti, da se v naše gradove vgnezdi sovražna golazen. Pa tudi na druge akcije ni kazalo pozabiti.
Eden izmed gradov, ki so ga Nemci preurejevali v postojanko, je bil grad Češnjice pri Moravčah. Vanj so se hoteli pravkar vseliti, da bi kot prednja straža branili moravsko trdnjavo. Vodstvo bataljona je poslalo tja vod tovariša Jovana, ki se je vešče približal gradu, znesel na kup vse pohištvo in ga zažgal. Rdeči zublji so objeli grad in razsvetlili dolino.
Zdaj so pridrveli proti Češnjicam moravski žandarji, razdraženi zaradi požara, pa so jih Jovanovi fantje pozdravili s svincem in nagnali v njihov brlog.
Komandir Blisk je razdelil svojo četo na več patrulj, ki so krenile proti Zagorju. Na vrhu Sv. Planine so ‘borci pritrdili in razvili slovensko zastavo ter zažgali planinsko kočo, zatočišče nemčurjev in vseh mogočih vohunov, in vsa poslopja razen cerkve. To so bil kresovi kakor je treba! Ko so se vračali, so trosili po vaseh lističe s parolami in zbranimi poročili, prirejali mitinge in vzklikali prazniku ...
Vodstvo bataljona pa je,odšlo s prvo četo in Dragovim vodom druge čete čez hrib na Savo s posebnimi nameni.
Partizani so že nad Savo! Zdaj pa v zasede, na stražo, v patrulje! Predvidena akcija mora uspeti! Vodnik Drago in politde-legat Gorki sta se s svojimi tovariši priplazila v bližino mostu in blokirala stražarnico. Nedaleč od tam, blizu nakladalnih ramp, je bilo slišati ororno nemško govorjenje in topotanje konj.
»To so vendar Švabi,« je zašepetal Drago. Partizanska trojka se jim je približala in švabska sodrga se je razbežala. Potem je iz bunkerjev je siknilo nekaj strelov. Nanj je mitraljezec odgovoril, kot se na tak pozdrav spodobi. In Nemci so v bunkerjih drgetali od strahu.
Zaseda proti Litiji je tudi že na preži: Fantje zdaj ste brez skrbi! Sava je obkoljena tudi od partizanskih bojnih patrulj.
Prvi partizani vderejo na železniško postajo, seveda najprej v prometnikovo pisarno, kjer gnezdi oborožen sudetski Nemec.
»Ich btn kein Deutscher! Ich bin Tscheche!... Jaz nisem Nemec! Jaz sem Čeh! hiti jecljati prestrašeni prometnik in steguje roke kvišku. Prvi borec zapleni njegovo pištolo; Petruška zastraži prometne zveze, nato pa se javi po telefonu zagorskim žandarjem... Fantje razbijajo železniške naprave, nosijo nakup lesene' predmete, jih polivajo z bencinom... in že se je postajno poslopje spreminjalo v prah in pepel.
Kot nalašč je tedaj privozil iz Litije vlak. Strojevodji je bilo ukazano, da odpelje naprej proti Zagorju, pa ni hotel ubogati. Izgovarjal se je, da nima potrebnega signala: seveda, razbit je bil. V resnici pa se je bal, da bi zavozil na mino.
Pa to je vendar bogat vojaški transport, namenjen na Madžarsko! Stražarjev ni! Pobegnili so, brž ko se je vlak ustavil. Fantje so po vagonih razbijali dragocene predmete, bolničarji so nabirali sanitetni material. In že je Kranjc ukazal zažgati vlak!
Brž so se borci razpršili po vasi in se vrnili s škopniki slame, ki so jih nato podtaknili pod nekatere vagone. Potem so fantje z vlaka položili pod vagone goreče radijske aparate in tako pod vsemi vagoni zanetili ogenj. Dolina se je kmalu kopala v žareči, prasketajoči svetlobi.
Ko so poškodovali še železniške naprave in zaminirali lokomotivo. so se Zasavci zadovoljno napotili sredi vasi Save in zapeli. Potem so ob svetlobi gorečega vlaka zapuščali Savo. Nemci so seveda prepozno pridrveli iz Litije in tam od Spodnjega Loga pričeli divje streljati za umikajočimi se partizani.
Ognjeni sviti, ki so sijali do taborišča, so pričali, da so tudi druge patrulje dobro izpolnile naloge. Med borci so se razpletli veseli razgovori. Se bolj je završalo v taborišču, ko se je vrnila Bertova patrulja, ki je bila na Svibnju zažgala kres in pripovedovala zanimive zgodbe s noti.
Do jutra se je na Roviškovcu zbral ves bataljon. Na zboru so vodje patrulj poročali štabu o izvršenih akcijah.
Popoldne so Zasavci presenetili izletnike iz Zagorja; Trbovelj in drugod pri planinski koči na Sveti gori. Ti so bili sprva nekoliko iznenadeni. kmalu pa so se vživeli v partizansko družbo. Bataljon je skupaj z njimi proslavil prvi maj.
Iz krepkih grl. je zadonela himna: »Hej Slovani...« Nato je imel komandant Kranjc uvodni govor, namenjen predvsem novincem. ki so potem svečano prisegli. Potem Stanje naredbe o novoimenovanih funkcionarjih ter podelitev položajnih činov.
Tovariš Skala, ki je ta dan prišel v bataljon, je v borbenem govoru vlil borcem novega poguma in samozavesti, prisotne turiste na pozval, naj izpolnijo častno domovinsko dolžnost in se vključijo v osvobodilno gibanje. Za konec so partizani zapeli z izletniki še »Internacionalo«. In po vsem tem je kajpak razigrani harmonikar raztegnil meh, borci pa so pograbili dekleta in se veselo zavrteli.
Ne samo borci, tudi dekleta so si hotela izbirati po svoji želji, zato je nekdo zavpil: »Tovarišice volijo!« Zanimiv je bil prizor kalm rn se pobotala štiri dekleta, ki so planila na brhkega ko-mardiria. Delile so si ga z izmenjavo med plesom!
Potem je harmonikar napovedal: »Solo za komandanta!« _
Vse se je zazrlo v Kranjca in v napeti radovednosti pričakovalo, katera bo tista, ki si jo bo izbral za partizanski valček. Toda ko -mandant si ni izbral »fejst deklice« niti »luštne punčke«, temveč je mitraljezcu Sinetu vzel jekleno strojnico in z njo zaplesal.:. Poučno dejanje — ljubica je puška!
Do mraka je odmevala naša pesem čez smrekove gozdove. Mladi pari so se vrteli. V veselem razpoloženju je bila končana prvomajska proslava.
Pa poglejmo še odredno poročilo o prvomajskih akcijah:
Štab kamniško-savinjskesa odreda
Na položaju, 4. maja 1943. leta
VOJNO POROČILO ŠTABU IV. OPERATIVNE ZONE — Prvomajske akcije —
i. maj so bataljoni Kamničko-savinjskega odreda proslavili na znotraj 6 proslavami, na zunaj z akcijami sabotažnega in propagandnega značaja Prinašamo poročilo o akcijah na terenu, kjer operirata Zasavski in Kamniški bataljon. O akcijah Savinjskega bataljona bomo poslali izredno poročile naknadno.
I. KRESOVI
Na Kalvariji nad Kamnikom (razobesili tudi zastavo), na Sv. Miklavžu pri Tuhinju (razobesili tudi zastavo in zvonili), na Homcu (zastavo in zvonili), Tovorov grad (tudi zp^ - o) Šmarna gora. Limbarska gora, GrrnatV nad DeSnom na Sv. Miklavžu, na Sv. Gori (Trbovlje), na Svibnu nad Litijo, nad Lazami. Jančami! Več drugih kresov so zažgali terenci: Patrulja, ki je zažgala kres nad Paloviči, se je spopadla s patruljo. Izgub nismo imeli nobenih!
H. POŽIGI
Požgali trzinsko postajo, skladišče in tri vagone. V skladišču uničeni dve opravi, več zabojev stekla in en elektromotor ter razni manjši zaboji z drobnim blagom.
Požgali graščinsko poslopje na Kulovci s poslopji vred, ki spadajo zraven. Kulovec je bil do pred kratkim nemška postojanka!
Požgali skladišče in kolodvor v Jaršah. Straža na kolodvoru (dva Nemca z brzostrelnimi puškami) je pravočasno pobegnila.
Požgali krtinski most.
Zgorelo je šest objektov na Sv. Planini nad Zagorjem.
Zgorela graščina v Cešnjicah pri Moravčeh.
Požgali železniško postajo na Savi, uničili tam vse naprave ter teie-fonsko-telegrafski aparat, minirali signalno postavljalnico. Nato smo pričakali vojaški transport ter ga do tal požgali in uničili. Zažganih je bilo: 25 novih težkih vojaških kamionov, 36 vagonov, 2 vagona električnih žarnic, 2 vagona radijskih sprejemnikov in oddajnih aparatov (težkih), 1 vagon akumulatorjev, I vagon elektromotorjev, 1 vagon električnih štedilnikov, 1 vagon električnih šivalnih strojev, 1 vagon bombaža, 2 vagona sanitetnega materiala, ki ga nismo imeli časa prekontrolirati. Lokomotiva je. bila minirana in uničena.
Transport so Nemci tako konspirativr.o organizirali, da tudi železničarji na postaji niso vedeli, da bo prišel vlak.
Na postaji je bilo zaplenjenih 125 RM, kompletna ambulanta in ena pištola/ Promet ustavljen za štiri dni.
m. OSTALO
Vse patrulje, ki so požigale objekte in zažigale kresove, so spotoma izobešale slovenske zastave in rdeče zastave, vršile napisne akcije ter mitinge po vaseh in zvonile na predvečer 1. maja po cerkvah!
Kaznovanih je bilo tudi nekaj narodnih izdajalcev.
Iztirjeni sta bili tudi dve lokomotivi pri Litiji.
Na cesti Blagovica—Lukovica zaplenjen transport živil (večje količina sladkorja, moke in tako dalje).
Prvega maja popoldne je bila proslava Zasavskega bataljona pri planinski koči na Sv. Gori. Poleg bataljona je bilo pri proslavi še okoli 38 civilov iz Zagorja. Po programu (Internacionala, uvodni govor, Hej Slovani, prisega rekrutov, podelitev činov, resolucije, recitacije, pesmi) se je razvila narodna partizanska veselica s plesom in godbo. Kamniški bataljon je imel isto proslavo v logoru.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Mitja Riblčič-Ciril 1. r.	Alojz Kolman-Marok 1. r.
Politkomisar K-S odreda	Komandant K-S odreda
Take in še večje akcije so izvršile v počastitev prvega maja vse partizanske enote širom po domovini. Tako so na delavski praznik v ljudski revoluciji združene množice zahtevale svobodo, kruh in neodvisnost.
OSVOBODITEV
Begunjska kaznilnica.
Po hodnikih je živo. Straže so podvojene. Budno pazijo na vsak gib jetnikov. Gestapovec Brandt je navadno nosil le pištolo, ki mu je zaradi širokih bokov visela za pasom kot goba na bukvi. Danes pa je nosil še brzostrelko in dve ročni bombi. Sinoči nam je grozil. Pokazal je za pas in razumele smo ga. On ne bi nikomur prizanesel.
Policiste in gestapovce je strah, v nas pa je bilo tako nestrpno pričakovanje. Partizani so zasedli vasico in zdaj oblegajo zapor.
*
Začelo se je s proslavo prvega maja. Večer prej je gorel kres , na Begunjščici. Zagorel je, velik, veličasten, budil je upanje. Nemške postojanke za Savo so se zdramile. Sikalo" je in bobnelo, zdelo se nam je, kakor da se bo preklala noč. Kres je bil vse večji in večji, me pa smo stale ob rešetkah in strmele vanj. Ogenj je plapolal, kakor bi se posmehoval tistim, ki ga ne morejo pogasiti.
Kako je nenadoma postal dober, razumevajoč... Partizani! Vsa celica je butnila v pridušen smeh. Gospod Brandl se je gotovo zmotil. Tako spoštljivo je rekel »partizani«. Saj so bili za njega vedno le banditi. Naše posmehovanje ga je zjezilo, vendar pobesnel ni.
»Bodite lepo mirne in čakajte. Nič se vam ne bo zgodilo. Jaz osebno vam to jamčim. Samo
j stapovski komandi, že je ni bilo več. Še pred Kranjem so jo ujeli in privlekli nazaj. Niso ji dali več priložnosti, da bi ušla. Zdaj upa, da bo granata udarila v vogal jetnišnice in napravila luknjo ...
Šušlja se, da ima vodstvo zapora povelje, da nas preda belim...!!!
Zjutraj, 4. maja, je spet prišel Brandl. Obstal je na pragu in pokazal s prstom:
rosti. Vsi. Partizani so obljn-
pro
bili
Milka je molče poslušala razgovor. Ni razumela. S Pavlo sva se spogledali.
Ne, »dragi Brandl«, ne boš tako srečen. Rad bi bil v počiščenem bunkerju. Ne bi se dobro počutil tam, kjer so krvavele tvoje žrtve.
»Toda. koga stražite zdaj tukaj? Nas?« sem vprašala.
V velikem pričakovanju smo jutro — 1. maj. Ves dan so treskale topovske krogle. Le
komu so namenjene danes? Kres je dogorel. Partizanom? Gotovo. Toda kje so? Na svojem dnevnem pohodu v »jedilnico« srečujemo prestrašene obraze. K oknom ne smemo. Če se le prikaže-obraz za rešetkami, vojak na dvorišču strelja.
Dan mine. Nič posebnega se ni zgodilo.
Drugi maj.
Ko odhajamo na umivanje, opazimo, da so straže bolje oborožene, pozornejše. »Konjska smrt« — policist, ki smo ga tako imenovale zaradi izredno doigih zob in obraza — je imel oči izbuljene. Strah in jeza sta odsevala z njegovega konju podobnega obraza. On še vedno verjame v zmago.
»Odrezani smo od naših in obkoljeni,« je rekel Brandl na svojem jutranjem obhodu po celicah. Razkoračil se je med podboje vrat, da bi bil videti bolj pogumen. Nismo verjele njegovemu narejenemu miru; v glasu, v kretnjah na obrazu so bili sledovi strahu.
»Partizani so napadli naš avto, ki je peljal mleko in cigarete,« jc nadaljeval. »Niso prav storili. Mleko je bilo za otroke, no, cigarete, to že razumem... Saj so tudi ljudje in tega nimajo ....«
Zdenka Kalin-Putrih: »Svoboda«, detajl spomenika žrtvam fašističnega terorja pri Urhu
mir,« je prosil. Glas mu je drhtel. Besede so se mu zatikale, kazalo je, da ne more misliti zbrano.
Kdo bi to pričakoval? Bilo je pred dobrim mesecem. Naš transport je prispel okrog desetih dopoldne. V dolgem hodniku so nas postavili v vrsto —■ po velikosti. Bila sem nekje zadaj. Gestapovci
so prišli pijani — kasneje smo zvedele, da so vso noč popivali — in nas po vrsti vpraševali, za-
r	j
Perorisba: Dore Klemenčii-Maj
kaj smo tu, če smo bile partizanke. Bila sem oblečena v angleško uniformo. Takrat ni bil tako krotek. Stopil je pred me in mi je — banditu — »junaško« pljunil v obraz. Da, to je bil Brandl, ki je danes tako spoštljivo govoril o partizanih. Zdelo se mi je, da se bo zdaj, zdaj sesedel.
»Pri »maršu« na kosilo smo opazile nove stvari. Pri vsaki strojnici na hodniku, ki ji je molela cev skozi okno, je stal policist, ob njem pa kup municije.
Ves dan in vso noč treskajo granate. Zdi se, da nas bodo zdaj, zdaj zasule. Ne spimo, ne moremo spati. V nas je nemir. Kaj bo z nami? Šušlja se, da se partizani pogajajo z vodstvom zapora, da so odlično oboroženi, da je zunaj cel deveti korpus in da ima vodstvo zapora povelje, da nas izroči umikajočim se belogardistom ...
Stara mamica tam v kotu je danes lačna. Bolna je. Včasih so ji privoščili skromno dietno hrano. Zdaj tega ni. Toda vse bo prestala. Samo da bo prišla ven. Njen sin je partizan.
Vera je mamica. Pravi, da ima dva zala, zala fantka. Očka so jima ustrelili Nemci kot talca. Enkrat so jo poslali v Radovljico. Komaj je bila sama v sobi na ge-
I »Ti, pa ti tam in še ti mala! Ven!«
Obnemele smo. Kaj to pomeni? Vsak dan sem bila pripravljena na to, samo danes ne! Danes, ko tako jasno čutim dah svobode.
»Počistiti je treba nekaj bunkerjev,« je iz daljave donel Brandtov glas.
Kot v morečih sanjah sem stopila čez prag. Pavla in Milka sta šli za menoj. V celici je bito tiho, tiho. Odšle smo za Brandtom. Vodil nas je skozi prvo nadstropje. »Konjska smrt« je bila še vedno na straži, Strojnice so stale zapuščene ob oknih. Bito je vse tiho, tiho, kot pred nevihto ...
Brandl nas je privedel v kletne prostore, pred bunkerje in pokazal škafe m cunje in zginil. Za hip smo se oddahnile.
I »Kaj pa zdaj, Pavla?« sem tiho vprašala.
I Ni utegnila odgovoriti. Slišale I smo korake. Na hodniku se je pojavil oborožen policist. Postalo nas je strah. Stisnile smo se v bunker in čakale. Odkorakal je mimo vrat, se vrnil, in spet. Tja I in nazaj. Straža?! Nas tri straži?!
| »Dekleta,« pokliče v nemščini. Zdrznile smo se. Milka ni razumela, s Pavlo pa sva stopili ven. | »Svobodne boste,« je dejal. »Pogajanja gredo h kraju, v tisti rumeni vili,« pokazal je z roko skozi okno. »Tam se pogajajo. Vsi soglašamo, samo naš .straž-I mojster' — on se upira. Noče se i predati. Njega moramo pregovo-i riti. Vse orožje je že na kupu v ! stražarnici.«
»Kaj? Tudi Brandl je za predajo?« sem vprašala.
1 »On j6 predlagal. Potem bomo
»Da, tudi vas in še te-le.< Pokazal je z roko naprej po hodniku. »En Rus. Na smrt obsojeni partizan in Angleži-piloti. Sicer pa, saj bodo kmalu prosti, le povejte jim,« mi je dejal. »Na zvoniku že visi vaša zastava, orožje je v stražarnici, policisti tudi. Čakamo samo še, kot...«
Nismo čakale konca. Planile smo k linam.
»Fantje, svobodni! Svobodni!«
Potem smo stekle navzgor.
Nikjer nikogar. Vse je bilo tiho. Ura je dvanajst. Tudi v prvem nadstropju ni več stražarja.
Nihče se ne zmeni za nas.
Povzpele smo se v drugo nadstropje.
»Milka, glej. glej, glej,« kot brezumna sem kazala na zvonik-
Objemamo se, poljubljamo 'n hitimo od celice do celice, odpiramo linice, kričimo, jočemo.-;
Iz vseh celic nas prosijo, naj jim odpremo vrata, toda ključev ni.
Vrnemo se v pritličje. Tam jc izhod.
Toda. tišina, ki je najprej P°" mirjevalno delovala, je postajala vse bolj moreča. Saj nekdo mor=> priti. Zakaj ni nikogar? Nemcev ni nikjer, kje so vendar naši!’ Zakaj jih ni? Ali so si mogoče i®* mislili kaj novega? Kaj če se ni5° sporazumeli? V grlu me je davilo-Mir na hodnikih je bil vedno strašnejši. V celicah so vsi utihnili.
Potem, tiho, nenadoma, šum.
I odklepanje.
Da. Vrata se odpro in po stoP' nicah prihiti partizanka. M vem ... Že sva v objemu ... Skoz* meglo vidim enega, potem še enega in vse več partizanov ...
1	,	Lojzka Cvetek
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!

't222&t&®ZZi£t
E ■-	- ■
'*SB&8S3Stk
DA, VES JE NAS!
Pred osemdesetimi leti se je 10. maja na Vrhniki rodil Ivan Cankar. Kot plane meteor preko neba, tako je osvetlil obraz slovenske zemlje in njenih ljudi, osvetlil tako, kot ni to storil še nihče pred njim in ne po njem. Z neizmerno ljubeznijo je pisal o malih, ponižanih ljudeh, odkrival krivce in povzročitelje njihove bede in jim kazal pota njihove odrešitve. Z neizmernim sovraštvom je odgrinjal vso gnilobo, licemernost, krutost malomeščanske in meščanske gosposke in jo v vsej svoji goloti kazal tistim, ki jim nekoč ne bosta gospodovala ne frak in ne talar.
DA, VES JE NAŠ!
Bil je dosleden socialist, ki je s svojo silno besedo v, najtežjih časih cesarsko kraljevskega nasilja budil narod hlapcev k uporu.
Njemu ni bilo težko ob siromaštvu, v katerem je živel, hoditi z Dunaja v Trst, da bi govoril in prebujal delavce, jih dvigal v jekleno pest proti nasilju in krivici.
Bil je delavec med delavci. Bil je več. Bil je njihov glasnik, glasnik lepe in srečne bodočnosti delovnih ljudi.
DA, VES JE NAŠ!
So ljudje, ki bi radi Cankarja imeli samo za sebe, ki bi ga radi proglasili za mrtvega. Toda on je živ. Živ za današnji in vse bodoče čase. Kajti njegov genij je zapustil predragoceno bogastvo v kulturni zakladnici naših narodov. To bogastvo po predstavlja živi vir, ob katerem se tudi danes in se bo v bodoče oplajal delavski rod in utrjeval proti vsemu, kar je staro in slabo, kar zavira njegovo nenehno rast.
DA, VES JE NAŠ!
Zato bodo naša delavska društva, prosvetna in strokovna, dostojno praznovala obletnico rojstva svojega Cankarja. Ne samo to. Kot so delovni ljudje med dvema vojnama in v revoluciji nosili v svojih srcih ime Cankarja, tako bodo naše delavske organizacije v svojih programih dale Cankarju vedno tisto mesto, ki mu pripada. Zlasti delavska prosvetna društva naj širijo Cankarjeve misli, da se bo oh njih plemenitil naš delovni človek, ki je postal gospodar in upravljavec in bo ves bolj sposoben spoznavati, kaj je slabo, ki še živi med nami filistrsko in malomeščansko življenje. Sposoben bo to spoznavati in zato uspešneje se boriti za svoje delavske proletarske ideale, katerim je Ivan Cankar posvetil vso svojo bit
IVAN CANKAR
MAJSKO VESELJE
Nedolžnost, čistost, vesela brez- I luč v njih očeh in hudo se mi je skrbnost otroške duše je bela j storilo, ker sem mislil na svojo
odeja, pod katero dremljejo vse črne strasti izkušenega človeka. To je stara stvar. Ali strašno je, kadar se ta resnica pred živimi očmi razodene. Človeka obide prav tisti strah in prav tista žalost, kakor obide nedoraslega mladeniča, ko je bil prvikrat za-dvomil o krščanskem Bogu. Zdi se mi, da se je pot pogreznila pred njim, da je sam in slab. Ozre se v svojo dušo in vidi tam dozorelo, bohotno razraslo vso tisto nizkotnost, ki jo je skrbljivo prikrival sebi in svetu.
Nekoč, ob majskem jutru, sem se napotil zgodaj iz mesta. Ko sem šel o hrib, so se megle razmaknile in raztopile, veselo sonce je zasijalo na belo cerkev in na prijazno krčmo kraj nje. Tam pod košatimi orehi so bile postavljene mize in klopi; gospodar je stal na pragu in se je oziral proti nebu in po dolini.
»Da bi le vreme ostalo!< je rekel. »Otroci pridejo!... Mislim, da so že tam doli!*
Tudi meni se je zdelo, da slišim vrišč iz doline, kakor da je bila jata vrabcev zasedla drevo tam nekje za hišo. Gospodar je stopil v vežo, jaz sem gledal na pot, ki se je strmo vila v hrib.
Kmalu je privriščala, privri-skala in prismejala se vesela procesija. Zasvetile so se bele obleke deklic, zableščali so se zlati lasje; že sem razločil pogumni krik fantov od tankega smeha deklet; tudi se mi je že zdelo, da vidim posamezne obraze, vroče, zardele, obžarjene od sonca in od mladosti.
Vsulo se je pod orehe in kostanje, kakor da je bil veter sunkoma zanesel ploho cvetja in listja na pesek. Preko .dve sto otrok je bilo. Nekateri so bili trudni in so posedli za mize, drugi so se takoj love in igraje raz-begnili po hribu. Gledal sem čisto
neveselo mladost, prezgodaj usahlo o spoznanju.
Zajtrkovali so kavo in maslen kruh, večinoma stoje, brb-Ijaje in vrešče; učitelji so sedli za posebno mizo in so pili čaj.
Komaj je bil zajtrk v kraju, je planila vsa družba izza mize ter se razdelila v gruče. V bledikasta, prezgodaj ostarela lica mestnih otrok je segel pomladni žar; sonce je bilo v očeh in o njem je ugasnil spomin na zatohle, mračne izbe, na prašne ulice, na pusto, sivo zidovje. Čist maj je bil v srcih, nedolžen, brezskrben, pol veselja, blagosti in bežni.
oblečen in lepo dolgo brado je imel. Od vsega začetka je gledal na otroke zamišljen, skoraj žalosten. Gladil si je brado z belo roko, nikoli se ni nasmehnil, tudi ne, ko se je prismejala prav do njega gruča razgretih, žarkookih deklic.
Nenadoma, ko se je največ otrok lovilo in trlo krog hiše, je
vstal ter je z umerjenim, počas- ;	,	........	,	, =
nim korakom stopil na prag. Tam nedohnosti, čistosti m brezs/crb
.	1	° .	n no Ti nril-ovol/i en ez> n pnn ji rtn
»Hej, otroci!*
Spreletelo me je kakor strah.
»Kaj namerava z njimi njegova zloba?*
Najraje bi bil zaklical otrokom:
»Ne k njemu!*
Približali so se počasi, kmalu je bila gosta gruča zbrana pred njim. Takrat je vzdignil roko, zamahnil ter je zalučil v gručo pest bakrenih novcev.
Zgodilo se je nekaj strašnega.
V vseh očeh je ugasnilo sonce, z usten je mahoma izginil smeh, mlada kri je usahla o licih. Predrzna, neusmiljena roka je potegnila z mladih duš belo odejo
e st7l ter se je razglerUmal no nosti’ Pokazale so se v svoji go-otrocih z mirnim, zamišljenim, Mi vse kali nizkotnega, od strasti, žalostnim pogledom, kakor da bi
loti vse kali nizkotnega, od strasti, sebičnih skrbi, sovraštva, zlobe, poželenja in zaviste razjedenega
človeštva.
Zlohoten
IVAN CANKAR:
V KUPEJU
Vzduh je bil težak in zaduhel, Poln vročega prahu, ki je legal oeznosno na prsi. Zastor je frfotal Pred oknom, a sapa, ki je prihajala v kupe, je bila suha in zgoča. Zdelo se mi je, kakor da je legla na obraz trda skorja; na licih me je skelelo in pred l^mi je vstajala bleščeča megla. Ni se mi več ljubilo, da bi si brigal znojne kaplje s čela; polastila me je lena utrujenost, a oči aisem mogel zatisniti in zadremati manj.
Zunaj se je širila daleč naokoli Zaspana, žalostna krajina. Precej oisoki, valoviti holmi, pokriti s kamenjem in opal jeni od sonca, kamenje... kamenje, samo sivo, B°lo kamenje... Tu pa tam ob Parobku nizko, prašno grmičevje, globoko v kotlini par njiv za kamnito ograjo. Po beli, ozki cesti P- stopal časih kmet, — velike, 1kjjučene postave, z rjavim krat-,lfn jopičem in ozkimi hlačami 0 kolen; del je roko nad čelo, „ zj~l se za vlakom in stopal dalje težkimi, neenakomernimi koraki. Gkazalo se je za ovinkom kup Pjtrtopij, podobnim ječam; rdeče 'Tehe in na redko vdolbena ■jjajrma okna; zdaj pa zdaj je posedal skozi katero koščen, zamiš-len obraz z velikimi očmi in stis-tenimi ustnicami. i Na klopi nasproti mene je le-m *uk starec z obritim obrazom rjavimi, koščenimi rokami. Na pMh je bila srajca razgaljena, da J h videla splahnela koža, po-jPfpria orumenelemu pergamentu.
\hal je težko in naporno in skozi l. Prte. razpokane ustne je pri-Ra,a/ hropeč glas. Ni se zganil ,Ps cas, samo časih je odprl za , pnutek oči ter pogledal leno in okrog sebe.
tat je zažvižgal z dolgim, *te4njenim zvokom; stali smo l e“ Postajo so. Vincencija. Sivo, rnnito poslopje je ležalo ob tiru str° *n dolgočasno, na obeh aneh pa je dremalo par nizkih, Prasenih dreves.
Cifir.a,a našega kupeja so se od-a m vstopila je ženska z otro-
kom v naročju; za njo pa je pri-capljal majhen, debeluhast človek z nenavadno potnim, kakor z Vročo mastjo politim obrazom in mežikajočimi, dobrovoljnimi očmi.
»He, Matičevka ... he ... Kako gledate... zdi se, da me niti ne poznate več ... Zakaj me niste posetili. .. Moj Bog, srečamo se šele na kolodvoru .. .<
Zenska se je obrnila k njemu in prisiljen, odtujen smehljaj se je prikazal za hip na njenih ustnah. Njen obraz je bil lep, nekoliko zagorel, a lica so že splahnela in pod ustnicami in na čelu so se začele prikazovati gube:/ v temnih vlažnih očeh je ležal vdan, skoro fatalističen izraz, poln tihega, bolestnega miru. Izza rdeče rute, ki se je vila malomarno krog njene glave, suli so se svetli, črni lasje, roke pa so bile izredno fine in bele. Otrok v njenem naročju je bil tesno zavit v belo platno, celo obrazek je bil zagrnjen. Zdelo se je, da spi.
»Nisem imela časa; mudi se mi domov.*
Ozrl se je vanjo z začudenim pogledom; njen glas se mu je zdel preglobok, neznan, kakor bi prihajal od nekod iz daljave. Začutil je hipoma neko čudno vznemirjenost, ki si je ni vedel razlagati.
»In z otrokom... ali ste kaj opravili? Kako je?*
»Dobro je zdaj ... zdaj je vse dobro.. .*
»E... e!*
Stresel je z glavo, kakor da je čul nekaj neverjetnega, nerazumljivega. Ona pa je molčala, samo ustnice so ji pričele komaj vidno drhteti in pogledala je v stran skozi okno.
»Da, če je vse dobro... A kaj je rekel, kakšna zdravila je zapisal?<
»Nič ni zapisal... Pridem k njemu, in on pogleda — zmaje z glavo in ne reče nič... No, tako je... In potem, — pri Račevki... no, to je zdaj minilo, — vse je minilo.. .<
Njen glas je postal hreščeč in
IVAN CANKAR
oči so se še bolj razširile. On je umolknil in se naslonil o svoj kot, ona pa je pritisnila otroka še tesneje k prsim. Kolesa so ropotala in vlak je hitel dalje po zapuščeni krajini. Sonce je stalo na nebu suho in razbeljeno in vročina je postajala še neznosnejša.
Matičevkin spremljevalec je hropel ter si brisal obraz z višnjevim robcem.
»Oh, Bog, kaj poreče vaš mož... ubogi Ante!... A naposled, — zdravniki ne vedo ničesar... obrne se lahko še vse na boljše ...
Posebno ta doktor, — čemu sploh ste šli k njemu? Pravijo, da je neveden človek. Da, jaz vam rečem, Matičevka, vse bo še dobro.* ,	____ 0______________t_. _J_
Ozrla se je vanj z velikim, to- telji moji, a grdo vedenje nepo-pim pogledom.	j klicanih gostov mi to zabranjuje.
sKe1	__"-j__ V A ■
stal sam in pust pred velikim križem sredi pokopališča.
»Hej, otroci!* je vzkliknil. V Zlohoten čarovnik se je s lju- njegovem glasu pa je bila prikrita prstom dotaknil dišeče rože in zloba, sovraštvo je bilo, sovraštvo j spremenila se je v osat, kakor da Blizu mene je sedel človek, ki do mladosti, do pomladi, do sonca ' Je bila osat o resnici in od Denisom poznal; spodobno je bil i in nedolžnosti.	komaj.
i Gruča otrok.se je zgnetla, zvila in spojila v klobčič, ki se je metal in sukal v prahu. Vrišč a je bilo manj nego prej, slišal sem le posamezne glasove, vikajoče, sunkoma iztisnjene, komaj še podobne otroškim glasovom. Ihtenje polno zavisti, glasen jok poln srda, zmagoslaven krik, zlohoten, škodoželjen smeh . .. Nekoč sem poslušal viko in buko na dunajski borzi; tam na hribu sem se spomnil nanjo; le zunanja oblika je bila drugačna, le druga obleka na enem telesu.
Vrgel je vdrugič, vtretjič, na to stran in na ono stran. Gruče so se spajale in razpajale, klobčič se je spletal in razpletal, kakor in kamor se je usul zlohotni dar. Otroci so bili zasopi jeni, upehani, ali poželenje o očeh ni bilo utrujeno, strast na vzbočenih ustnicah ni bila zasopljena. Videl sem in vedel, da bi lovili, iskali, gnetli, prerivali in suvali se do mraka in vso noč do jutra, dokler bi ne obležali brez zavesti, z raz-grizenimi ustnicami in stisnjenimi pestmi.
Blizu pred poldnevom so odhajali s hriba, tihi, trudni, prašni, v očeh' in o srcih srd in zlobo, zavist in ' škodoželjnost. Od jutra do poldne je otrok dozorel v starca.
Stopil sem k tistemu črnobra-demu gospodu, da bi ga vprašal, da bi mu rekel, sam ne vem kaj. On pa je bral vprašanje in besedo o mojih očeh in se je nasmehnil tako sovražno, da se se prestrašil.
»Kaj ste vi drugačni? Ali vas ni obšlo, vsaj za hip, da bi planili mednje? Izprašajte si vest, pa S' napravite moralo!* —
Daleč se je to zgodilo in pred zdavnim časom; ali spomin je ostal v meni teman in grenak.
Fran' Tratnik: Ivan Cankar, 1948, pastel
DOBROTNIK
Rad bi govoril dolgo, prija-
»Dober človek je gotovo.* »Jutri grem k njemu.* »Jaz tudi!*
»Jaz tudiI*
aj govorite?*
Pritisnila je dete krčevito k sebi.
»Ne — otrok je mrtev!*
Njen spremljevalec je vstal in se prijel za čelo, starec v kotu se je dvignil s polovico života in odprl široko svoje temne oči. Vlak je drdral dalje in sončni žarki so goreli v zaduhlem, soparnem zraku...
Zato preidem takoj h glavni stvari. Gotovo mi vsak pritrdi, da ima največje zasluge za naše
društvo gospod predsednik. On sobL p}ijeten polspanec mu ziblje je bil prvi, kateri nas je opozoril mirne mMi 7ačuje se lahko /, na veliko uboštvo v našem mestu; iahnn trkanje, p0prtnjakove oči on je začel nabirati mile darove, xp nolaHnma ndnirain- *tnli mi™ da
| pirajo. Zunaj šepečejo razni glasovi:
j	»Jaz grem prvi; počakajte
! pred vrati.* j	»Ne tako, jaz pojdem!*
II	»Veste kaj: pojdimo skupaj!*
ci , n 7 7-7	,-	»Seveda, in potem odidemo osi
Gospod Poprtnjak sedi v svoji l)razni <
»Torej pustite, da grem jaz!* »Zakaj pa ravno ti?*
Vrata se odpro in eden drugega poriva v sobo.
,	, ...	,	se polagoma odpirajo; stoli, miza,
Pomore; on je prvi sprožil misel l^ju, 7n Naenkrat,"kmt bi padla Tu go ^Ijučene ženice z raz-o društvu Zato, gospoda moja,	' z neba< mu	Zeži- pred očmil soba	oranimi obrazi in z molki na pa-
zato predlagam, da se da za	v pravit resnični podobi. Trkanje	, som’ s<arcl’ različno pokvečem.
sklad. kateri znaša okrog tisoč se p0n%vlja.	»Za Boga svetega, kaj hočete?«
kron, napraviti doprsna soha go-j	ql nrana kdn \p	*	»Gospod milostljivi, prosimo
spoda predsednika... Slava mu/«1 a za ^ragaJ n° le«?, ; vas milodaraJ€
,i±,od,v7h tmi ,rm,: 'sitp ssffsvsr' r ’	■ -o.
ŽSS £S"S3	4 fcoifo „oU», HI p, hoIH? d. me t.H oip.de,eČ AU o,‘m
mu tiči v Plepem,’ višnjevkastem rfe>' kako, gn}rdi P° ^oju; po- 'dosti da se je ustanovilo dru-
nosu, na svetlem obrazu, v skritih ,erlTs(i vef}darJ* , n	...	j '	•
očeh. Dvigne se, vzame v roko , Tak° kn<il #PsP°d Poprtnjak „.jAli’.J?.gP°d milostljivi, mi čašo piva ter izpregovori:	j ter Pojoči dva koraka nazaj. Na nismo dobili ničesar.*
»Prijatelji moji, zahvalim vas	£ra<?,u gto)t	^susen starec zgu- »Torej tako Ste hvaležni, da	se
vse za čast, katere po svoji pa-	\ bam,J llc,in	koščenih rok. Obleka	kdo za vas briga, vi sleparji!*
meti nisem vreden. A naš smoter,1TJJU .*!? zakrpana na vseh mogočih *Ali mi smo tako v potrebi, prijatelji, naš smoter je glavna ra!lh-	1 gospod!*
stvar — živeli torej siromaki!* »Živeli, živeli!* in čase zvene tako veselo.
Ob plotu pa se pogovarjajo berači in stare ženice:
»Pravijo, kako zelo skrbe za ubožce.*
»Najbrž je res; saj imajo vsi 'nko prijazne obraze.*
»Posebno tisti, ki mu pravijo gospod predsednik’.*
»Dobrotljivi gospod----------< »To je redarstvo v našem me-
»0, glej ga suroveža. ali si še stu! Poberite se! Takoj!* tukaj; kdaj sem ti že rekel, da Odrine jih na mostovž in po pojdi!*	stopnicah,
»Oh, gospod, da bi vi vedeli, »Mina!* kakšno je moje uboštvo.*	»Milostljivi gospod?*
Tu vzkipi Poprtnjakova jeza:	»Ce kdo pride. kak razcapa-
z obema rokama sili prišleca čez npc- Ject< da me ni doma; zapom-prag ter zaloputne vrata za njim. , ni MU
Čez kakih pet minut se vrata j Gospod Poprtnjak leže spat na volagoma odpirajo in zopet za- i divan in zadremlje.------------
»DELAVSKA ENOTNOST«
ŽIVEL PRVI MAJ!
27, APRILA 1956 $ ŠT. 18-1*
Ko se po šihtu v sončnem, popoldnevu ozira knap na dolge vrste vozičkov, polnih črnega lesketajočega premoga, mu v srcu vztrepeta nekaj, kakor igrivost sončnih žarkov na negibnih, umazano sivih stenah starih hiš. Ponos, zadovoljstvo nad opravljenim delom je to. Saj je pred njim še marsikaj. Težke, vroče ure novih šihtov, novi žulji, tema v katero mežikajo le drobne lučke jamskih svetilk in neizkopani sloji premoga. Toda to je že zunaj. To je že opravljeno.
Tako je tudi v življenju prosvetnega delavca, ko si od časa do časa otre znoj z obraza in se nasmehne nad opravljenim delom.
Karel Malovrh spada med takšne ljudi. Saj je še mlad. Po srcu mlad in pridnosti in vztrajnosti pri delu. Njegova življenjska pot pa je dolga in opravlje-
no delo, kakor iskreči kupi premoga na malih vozičkih, kakor črno zlato v skladiščih fabrik in elektrarn.
Pred dnevi sem ga našel pri vaji dramske skupine Svobode Center v Trbovljah. Zadevo »Alt-mark« Hrvata Marodiča pripravlja. Nekam obotavljajoče je zapustil tovariše in sedel z menoj za mizo v sosednji sobi.
»Rad bi vedel kaj o tvojem dosedanjem delu v delavskih prosvetnih društvih«, sem butnil vanj kar brez uvoda.
Pogledal me je in pomolčal. Prsti desnice so nemirno bobnali po mizi.
»Kdaj si pravzaprav začel?« sem silil dalje vanj.
»Začel? Tega je že dolgo. Leta 1911. Bilo mi je deset let, ko sem se znašel v mladinski organizaciji socialdemokratske stranke v Hrastniku. Ta je imela nam-
reč tudi rudarski pevski zbor in »Prav imaš. V Hrastniku sem dramski odsek, kjer je bil moj sodeloval le, kadar sem bil na
počitnicah. Sicer sem bil pa član in funkcionar dramskega odseka Svobode v Šiški in tudi član in funkcionar SK Svobode. Po končanem šolanju sem dobil v Ljubljani tudi službo. Tako sem se rojstnemu Hrastniku odtujil in ves svoj prosti čas odslej posve-v Šiški in SK Svo-
oče predsednik. To leto sem prvič nastopil na odru. Leta 1915 sem pristopil k zboru, vendar pel nisem dolgo, ker je zbor zaradi vojne prenehal z delom. Takoj po vojni smo spet začeli z delom.
Pel nisem več, ker sem se v -letu 1919 preselil v Ljubljano v šolo. Bil pa sem še vedno član! čal Svobodi dramskega odseka in sem tam tudi še nastopal.«
»Se spominjaš, kaj ste v tem času igrali?«
»Največ ljudske igre. Dobro se še spomnim vloge Janeza v Finžgar jevi Verigi, nastopil sem tudi v Domnu in še nekaterih.«
»To tvoje sodelovanje v Hrastniku se je omejevalo najbrž le bolj na čas šolskih počitnic, če si, kot praviš, stanoval v Ljubljani. Kaj pa v Ljubljani? Si se tam tudi kje udejstvoval?«
skem gledališču v Ljubljani, igral I »Da. Za to tvoje delo vem-vlogo advokata Mešnika. «	Spominjam se te iz Glavnega do-
»Kdaj si pa prišel v Trbovlje?« bitka, kjer mi je bil tvoj di-»V letu 1937. Od takrat dalje, rektor prav všeč, še bolj Jošt razen med okupacijo, ko sem bil: v Kreftovih Celjskih grofih, potem pregnan na Hrvatsko, in zadnje T on g v Klabundovem Krogu s leto vojne, ko sem bil v partiza- kredo, naslovna vloga v
nih sem v Trbovljah«.
»Kaj pa v Trbovljah. Si se takoj vključil v delo?«
»Da. Toda pred vojno sem delal bolj pri športnem društvu. Bil
Ani Christie O Neila, župnik v Cankarjevih Hlapcih.
»Precej jih je bilo,« me je zamišljen prekinil.
»Še nekaj bi rad vedel. Kate-
sem^ podpredsednik SK Amaterja rr> delo in katera vloga ti je bile in že ta čas sem usmeril svoje najbolj všeč?« delo v' prvi vrsti na združitev »Delo? Brez pomislekov lahko športnih klubov v Trbovljah.«	rečem, da so to Cankarjevi Hlap-
»In po osvoboditvi?«	ci, ki sem jih predlanskim tudi
»Ko sem se vrnil domov, sem režiral.« se priključil športnikom in sode- »Zakaj?«
loval pri ustanovitvi Sindikalne- »Zakaj?« Zamislil se je za tre-ga športnega društva Rudar ter nutek> potem pa je kar bruhnilo
bil prvo leto tudi njegov predsednik. Vendar sem že naslednje leto to delo opustil, ker me je
N a j 1 e p š i da
Za bratom, ki je že dobrih de-<set let kopal — hudiča črnega, je še mene leta devetnajstega zaneslo v Trbovlje. Prve dni bi najraje zbežal. Vedel sem, da kna-povščina ni igrača, a to, kar sem prestal, to je bilo tudi zame, vajenega trdega dela in revščine, pretežko. Koliko strahu sem užil, kadar je v stropu zaškripalac zdelo se mi je, da bo polomljena tesarba vsak hip popustila, da se bodo debele plasti pretrgale, zrušile name in me zmečkale. Ce sem se ustrašil in zbežal z odkopa v rov, me je vselej spremljal kopačev krohot: »Kaj se bojiš, reva. Treska se prelomi, ti pa si že ves rumen.« Dražili in zbadali so me, kakor pač dražijo vsakega novinca, ki je dovolj zelen, da jim verjame in dovolj plašen, da napravi, kar mu ukažejo. Še danes me je sram, če se spomnim, kakšne neumnosti sem počel. Zasovražil sem vse te grobe posmehljive rudarje. Trma in pa želja, da bi jih za vse poplačal, so me zadržali. Kadar sem bil zbit kakor konj, ki ves dan orje, in tak odhajal z dela, sem zmeraj sklenil, da se bom s prvim zahvalil in odšel. Ce so me zdražili, sem stiskal zobe in se zaklinjal, da jim vse povrnem.
Neko zimsko popoldne pa me je brat popeljal v rudarski dom, češ da se bom tam ugladil, in da potem ne bom več tako štorast. Zameril sem bratu, da mi je to rekel. Dobrih deset let je bil zdoma, pa si je že domišljal, da je boljši od mene, da je bolj uglajen. No, šel sem pa vseeno in se vpisal v dramatsko družino.
Na prvi vaji sem se še s kakimi tridesetimi novinci prerival po pretesni sobi. Bili smo neučakani, radovedni, kako se i?o stvar razpletla. Pričakovali smo glavnega, tistega, ki bo vodil. Režiserja (ime sem si zapomnil šele kasneje) sem si zamišljal kot resnega moža z očali. Ne vem zakaj, ampak po mojem bi moral nositi očala in imeti rahlo sive lase. Namesto takšnega moža pa je vstopila ženska. Nisem se zmenil zanjo. Mislil sem pač, da bi tudi ona, kakor mi vsi, rada igrala. Ne vem, kakšen obraz sem napravil, — najbrž zelo bedast, — ko je povzela besedo. Ona da bo učila? Mene že ne, sem pomislil. Zenska, ne, dobiti si boš morala drugačnega cepca, da ga boš oštevala na odru. Če me ne bi bilo sram, bi jo takoj pobrisal. Kaj bodo vendar rekli knapje — ženska? Hm, ženska!
Ona pa je menda uganila, kaj mislimo. Govorila je, res, dobro je govorila. Vse raje sem jo poslušal. Sam ne vem, kdaj sem pozabil, da nam pravzaprav govori ženska.
Prav tako ne vem, še danes mi
ni povsem jasno, zakaj nekatere ljudi zlahka poslušam ure in ure, drugih pa sem sit, takoj ko od-
za, mi je Tončka potisnila za srajco šop letakov. Nato sva z eno od deklet odšla po Trbovljah ka-
prejo usta. Tončko Čečevo, to je kor mlad zaljubljen par in spo-bila naša režiserka, njo sem po- torna trosila letake. Zandarji so slušal z odprtimi usti. Na tem i patruljirali po naseljih, a niso prvem sestanku si menda nisem nikogar ujeli.
zapomnil niti ene besede. Čutil pa sem, da govori Tončka iz srca,-da so njene besede resnica. Zdaj mi še na misel ni prišlo, da bi zapustil igralsko družino. Zazde-
Zbudila me je rudarska godba. Ze zgodaj smo se zbirali po ulicah in cestah ter gledali rdeče zastave, ki so vihrale na obronkih Trbovelj. Zglasil sem se pri
lo se mi je, da bodo vse vaje lepe. Tončki, ki mi je dala šop majskih Sam ne vem, kdaj sem začel številk »Rdečega prapora«, ki sem prepevati delavske pesmi. Sprva ga prodajal rudarjem, Pred Prav-sem se sramoval svojega zamolk- dičem so se zbirali delavci na lega, grdega glasu; pel sem po- \ shod., Spet je govoril Salamon.
tihoma, a se je moj glas vseeno ločil od ostalih. Spominjam se tudi, da sem spočetka zmeraj zardel, kadar mi je Tončka popravila napačno izgovorjeno besedo. Brat je imel navsezadnje le
Tokrat sem ga z večjim zanimanjem poslušal. Govoril je proti vojnam in prelivanju krvi in o krivicah, ki se gode delavcem. Delavci so navdušeno ploskali. , Spominjam se, kako so žan- j
prav: bil sem res strašno nero- darji komaj čakati, da bi se Sala-den. Ker pa se mi ni nihče posmehoval, sem postal pogumen.
Nisem se več držal ob strani, kadar je beseda nanesla na naše
„	,	Salamon pa jim ni storil tega ve-
tezko življenje. Na vajah smo po- 1 se{ja.
gosto govorili o krivicah, ki nam
monu beseda zataknila, da bi spregovoril proti tedanji vladi in da bi lahko zborovanje preprečili, bodi. V letu 1927 je bil v Ljubem------—	-1—f'  ------ 1 ijani ustanovljen Delavski oder.
Janez Knez: Rudarji (lesorez)
jih delajo gospodje, Tončka je že znala tako zaobrniti besedo, da na vse to nismo pozabili.
Bližal se je prvi maj. In ne da bi se zavedali, smo se nanj pripravljali. »Na večer pred prvim,« je rekla, »bomo igrali dramo Jtu-darji‘.» Bili smo navdušeni posebno še, ko je tako zavzeto govorila o tem delavskem prazniku. Nekaj dni pred proslavo pa me je na samem vprašala, če bi pred prvim majem raztrosil po Trbovljah nekaj letakov. Povedala mi je še, da je to nevarno in da naj pač dobro premislim. Nič nisem premišljeval. Storil bi še marsikaj drugega, kot pa trosil letake. Zdaj se nisem več jezil na rudarje, Spoznal sem, da so moji sovražniki drugje, da me knapje dražijo le zato, ker sem neroden, ker med smehom pozabljajo na težko delo. Težko sem čakal, da bom prvič v življenju igral.
Pred prvim majem po smo imeli še poseben sestanek. Tončka je pripeljala s seboj še Franca Salamona. Oba sta nam govo-vorila o borbah delavskega razreda, da morajo vse proslave dobro uspeti in kaj mora vsakdo od nas za to storiti. Za našo igro, ki je bila napovedana za večer pred prvim majem, so bile vse vstopnice že prejšnji dan razprodane. Skoraj uro pred pričetkom je bila dvorana nabito polna. Tovariš Salamon je pred zaveso govoril o pomenu največjega delavskega praznika. Zdelo se mi je, da je njegov govor strašno dolg, kajti ta večer sem prvič nastopil in sem bil zato nestrpen. Ne vem kako sem igral, spominjam Se le, da sem se po igri čutil srečnega.
Ko sem si otrl šminko z obra-
Popoldne smo šli na izlet Ta Prvi maj se-mi še danes zdi najlepši dan v mojem življenju. Takrat sem našel svoje mesto!
Tudi jaz sem bU njegov član. Pri njem sem tudi igral in naslednje leto sem v Golouhovi Krizi, ki je prvega maja doživela svojo krstno predstavo v dram-
bode Center. Od takrat dalje delam samo tu in seveda v politični organizaciji«, je še pripomnil.
RDEČE ZASTAVE
Načrt Hitlerjevega generalštaba o osvojitvi Evrope in uničenju vsega naprednega je bil natančno zasnovan. V kratkih in srditih bitkah so zmagovali in osvajali države.
Evropa je trepetala.
Tudi Jugoslavija je prišla na vrsto. Valovi »štuk« so prinašali smrt nad Beograd in druga jugoslovanska mesta.
Potem, so prišle SS-enote in Gestapo. Sejali so strah in trepet, ubijali posamezno in množično, zakaj tudi strah igra v vojni važno vlogo.
Toda ljudstvo ni klonilo.
*
Raztrgali in na kose so si razdelili našo domovino. Iz noči so se dvignili izprijenci in postali okupatorjeve oprode.
Sirom po zemlji so nastajala taborišča smrti. Ljudi je bilo treba ustrahovati, da bi jim pregnali iz glav misel o odporu.
S posebnim dekretom iz Berlina so del Slovenije priključili k »Tretjemu Reichu«. Okupatorjevi hlapci so se globoko klanjali Fiihrerjevi naklonjenosti.
Delovni ljudje so krvavo občutili to »naklonjenost«. Iz Nemčije so prišli »gruppenfuhrerji«, ki so nadzorovali delo. Gestapovci so zasledovali »nezanesljive«, jih zapirali in pobijali.
Hitro, natanko tako, kot je bilo predvideno v Psihološkem oddelku nemškega generalštaba, se je rodil strah.
Vendar vsega ta odelek ni predvidel.
Komunistična partija Jugoslavije namreč ni poznala strahu. Sredi zasužnjene Evrope, ki se je že sprijaznila z usodo, se
bile ulice tihe in kljukasti križi so osamljeni viseli na črnih drogovih. Obriti in prazničo razpoloženi Nemci so zaman iskali domačine. Ti pa so bili v hišah in po svoje slavili prvi maj, v mislih o svobodi.
Nemci so bili osupli. Sele ob enajstih je prišlo na ulice nekaj mladincev z rdečimi nageljni v gumbnicah. Šli so enkrat po Delavski ulici, drugič pa so jih ustavili. Nekdo je pošepnil Nemcem> da je to demonstracija. Ljudje z mrtvaškimi glavami na kapah so se z volčjaki približali demonstrantom, jim trgali rdeče nageljne in jih pretepali. Vendar niso nikogar aretirali. Sami so proslavljali in zdaj niso vedeli pri čem so, čigav prvi maj slavijo slovenski delavci, svojega ali njihovega.
*
Osvobodilna fronta je delala pazljivo in skrbno. V železarni so se začele sabotaže. Ležaji in osi so pokale, plan ni bil izpolnjen-»Gruppenfuhrerji« so odhajali poročat v Nemčijo. Poparjeni prihajali nazaj v tovarno. Poleg njih so sedeli gestapovci in natančno opazovali delavce. Pri vratarju je bilo vedno več nedotaknjenih ploščic s številkami. V gore so odhali novi in novi! zapori so se polnili; otroci so ostajali brez očetov.
*
Dan pred prvim majem 1942. maja so se gorenjski partizani lotili drvarenja. Po gozdovih so zvenele sekire. Pripraviti je bil° treba šest velikih kresov nad Jesenicami. Polena so zložili v tri do štiri metre visoke sklade. Partizan s steklenico bencina i11
kj i c-m-c- (iooin-ojc i	rvv oc j t: is OUI IJLLzJIUlAAJ, K, CloULlU, de	v. i -r   „	7 • •	_ _	. n
je nekdo drznil upreti »novemu redu«. Beseda partizan je vzbu- *	™	/„e	. ^1,,
jala strah, toda ne med ljudstvom, temveč med tistimi, ki so grozo in strah hoteli med nje zasejati. Zaman mučenja, ubijanja. Ljudstvo je bilo močnejše, ker je vedelo, da ga zanesljiva roka vodi v svobodo. Za svobodo pa se je treba boriti.
*
Mrak lega nad dolino, obrobljeno s strmimi pobočji. Vijugasta cesta se beli skozi pomladno zelenje. Po cesti ropotajo težka oklop-na vozila. Golobrad, pegast vojak pridrvi mimo s svojim motorjem in zaničljivo zre na to lepo deželo, ki so jo pred kratkim priključili svoji »matični domovini Nemčiji«. Pri roki ima vedno pripravljeno
'V-r r\	7>* X~V sJ A# 1/vlt	n/wv\ ul	— — 7— :  7 _	___
svoje ure. Počasi se je nočilo. Vznemirjene oči jeseniških delavcev so iskale po Mežaklji, Jelenovem kamnu in drugih vrhovih.
Nenadoma je vzplamtela velika bakla. Potem druga za drug°\ vseh šest. Tema v dolini se je razredčila. Oči za zaprtimi okri so se smehljale. Nemci so bili kot iz uma. Noro so streljali afl kresove svobode. Uporniške krogle s planin so udarjale po pločnikih trga.
Drugega dne so objavili ustrelitev komunistov.
*
_______________________v____	__ Nemcem ni dobro kazalo. Zato so 1943. leta poskušali s pomoči0
brzostrelko, da lahko vsak hip poseje smrt med prebivalce »osvo- škofa Rožmana ustanoviti belo gardo. Trije jeseniški izdajalci s° bojene« dežele.	■	se odpravili v Ljubljano, kjer so sprejeli naloge in judeževe groše-
»Ortskomandatura« na Jesenicah je izdala povelje, značilno ^oda še preden so se vrnili v delavsko mesto, je Osvobodilna fronta za vse podjarmljene dežele. Red, delo, mir — in smrt za tiste, ki že bila o tem obveščena.
teh besed ne bi ubogali.	Kmalu potem so vsi trije okupatorjevi hlapci prejeli zaslužen0
Gestapovci so se š svojimi psi sprehajali po Delavski ulici in Plačilo. Uporniška pest jih je kaznovala. Duhovščina pa ni Qe* opazovali ljudi, ki so molče prihajali iz velike železarne. Nemški posfcušala najemati izdajalce na Jesenicah, podrepnik, »volksdeutscher«, jim je pravkar prebral povelje o	*
bodočem delu v železarni in obveznem miru. Niso ga hoteli razu- Slovenski rodoljubi so pred prvim majem '1943 izobesili P° meti, zato je bil prisiljen, da je (ikaz prebral v slovenščini. Jese- vseh večjih vrhovih okrog Jesenic velike rdeče in jugoslovanske niče, nekoč veselo delavsko mestece, je postalo mrtvo, preplavljeno zastave, ki so plahutale nad mestom in ga pozdravljale. Ljudje s° s kljukastimi križi in številnimi vojaki, ki so budno stražili to prišli na ulice, ogledovali zastave svobode in vznemirjene Nem°e;
ki so jih brezuspešno skušali sneti. Potem so vanje s številnih protiletalskih topov.
začeli streli0*-1
Prvega maja 1945 so bile Jesenice še vedno v okupatorjevih
France Mihelič: Partizanska kuhinja
vetiko železniško vozlišče.
*
Toda Jesenice niso bile mrtve. Delavci železarne se niso sprijaznili z mislijo, da so »sinovi Tretjega nemškega Reicha«. Dobro
so poznali fašizem. Skrite puške so bile pripravljene. Čakale so okovih. Toda proslava praznika''je'bila "nenavadno svečami'.' poziva. In poziv je prišel.	......	Tega dne so se skoraj vsi prebivalci mesta zbrali na Poljanah
Bližal se je prvi map Za zatemnjenimi okni je tiho zvenela kjer so partizani in terenska partijska organizacija priredili velik° pesem »Hej Slovani...« Prsi so se dvigale, oci so bile vlažne. proslavo z govori in kulturnoumetniškim sporedom. Praznovanj0 Delavsko ulico pa so krasili Nemci s svojimi zastavami. Tudi je trajalo ves dan in se zlilo v splošno veselje in radost. Pono°l oni so praznovali 1. maj m hoteli so, da bi bila proslava čimbolj je le malokdo spal. Pogledi jeseniških delavcev so objemali Ste' hrupna Prvi maj ao razglasili za dela prost dan.	vilne partizanske kresove, ki so goreli na bližnjih hribih in
Prišel je prvi maj. Umi kazalci so se neizprosno pomikali, znanjali, da je svoboda že povsem blizu.
Ikra je Wi« osem. Na ulici ni bilo nikogar. Ob devetih, desetih, so	M NIKOLIČ
iz njega: »Ker je tako človeško. Z vsemi njihovimi slabostmi. Ker tako jasno, brezobzirno odkrije in obsodi svetohlinsko licemernost, stremuštvo, hlapčevstvo, malomeščanščino v vseh njenih oblikah «
Obmolknil je. Jaz pa sem sko-ro boječe pretrgal ta molk:
»Ali nisi tudi poverjenik Prešernove družbe?«
»Tako je.«
»Imaš dosti naročnikov?«
»V našem tovarniškem kolek-tiku, ki šteje 350 članov, je 250 rednih naročnikov.«
»To je pa precej,« sem pripomnil.
Nasmehnil se je.
»Da. V okraju Trbovlje je to zaenkrat najvišji odstotek«.
»Lahko si ponosen,« sem ga pohvalil.
Zamahnil je z roko.
Čutil sem, da mu je dovoli zasliševanja. Dovolj je bilo tudi igralcem, ki so čakali na svojega režiserja. Prišli so ga iskat in on je odšel s tovariši, da nadaljuje prosvetno delo, skrito med štirimi stenami, v sobi, prenatrpani z odrskimi rekviziti in starim pohištvom, da vzklije in zraste ter kot zrel plod zaživi v vsej svoji lepoti pred gledalci na odru.
Topel veter je dihal od juga in v zraku je trepetalo klitje in brstenje pomladi. Tudi v mojih mislih je bila pomlad. Ne tista, ki vzcvete, se razbohoti in ovene v vročem julijskem soncu, temveč pomlad našega rodu, pomlad knapovskega, fabriškega in vseh drugih rodov, ki nosijo žuljave roke in na svojih ramah vso težo dela in življenja, pomlad, ki jo tovariši v težki zimi priprav-
ljajo, tovariši kakor je Karel želja po igranju spet pognala v Malovrh, tovariši, ki. so vse svoje dramsko družino, ki je delovala življenje in vse svoje znanje in
v okviru SKUDA Lojze Hohkraut, ------------ —" '•*'	------
današnje dramske družine Svo-
Ijubezen posvetili nabredlfu, delavski kulturi, kulturi, ki je tudi v najtežjih trenutkih uteha, upanje, barikada in orožje razredno zavednih ljudi. Janez Mohor
Na Krki je pozna pomlad. Drevje komaj brsti in zato Pokrajina ne odkriva še tistih lepot, ki jih sicer s tako polno roko tiplje v pozni pomladi in poletju. (Ne pravijo zastonj prebivalci dolenjskih Benetk, da je poleti pri njih najlepše. Verjamem.) Poleti te Krka odene s smaragdno zeleno barvo. Vrbe, podobne dolgim, zelenim solzam, spuščajo nad reko svoje veje. Bregovi so polni cvetja in zelenja in vriskanja otrok, ki čofotajo po mirni, spo-
to gotsko cerkev, ki jo je zob časa že načel, in seveda tudi v vinarsko zadrugo. V zadrugi se je počutil Bombica — desna roka režiserja Smrekarja — čisto domač. Govoril je z Likarjem, poslovodjem vinarske zadruge, sila zgovornim možakom, kot starim prijateljem. Likar je bister možak in dober trgovec, dolenjski cviček, gorjansko črnino tako zaneseno in prepričljivo hvali, da bi ga najraje vsega kupil: posebna aroma, zdravilnost, antibiotiki in Vi-
ko j ni reki. Pozimi in v zgodnji j lamini, organske in rudninske ki-
Pomladi iz gleda Kostanjevica mal ce puščobna. Ozke, prašne ceste, majhne, staroveške trške hiše, neurejeni vrtovi, podobni dvoriščem, po katerih se podijo kokoši, navdajajo popotnike z otožnostjo. Ce pa ima dovolj živo domišljijo 'a lahko poveže mestece z oko-
sline, zahvalna pisma in še in še... Z Bombico pokušava njihove dobrote. In res, to ni tisti rdeči dolenjc, ob katerem človeka zaskeli za ušesom, dolenjc, ki menda pregrizne v spanju želodec vsem nesrečnikom, ki po njem mirno zaspijo. Gostilne in birti,
Kostanjeviški grad, v katerem je zdaj nameščena vinarska zadruga.
Uco, s pomladjo in poletjem, mu Je stara Kostanjevica tudi v teh mesecih zanimiv kraj.
Ko sem se vozil po prašni dolenjski cesti proti Kostanjevici, se mi je zazdelo predavanje o vlogi prosvetnega delavca o socialistični družbi preprosto in lahko. V čitalnici pa, kjer je bilo zbranih skoraj petdeset ljudi, mi je po-stalno tesno. Res, mnogo govorilno o tem, kako in kaj naj dela Prosvetni delavec. Toda običajno Sooorimo o tem z znanci, ko se srečujemo na prosvetnih zborova-njih. V Kostanjevici pa — kdo bi Pravzaprav vedel, kakšni ljudje sivijo v tem starodavnem mestecu. Zadnje čase smo v časnikih Zasledili skromne vesti o njihovi igralski družini. Dosti več pa o njih ne vemo. Proslava ob sedem-stoletnici ustanovitve mesta je sicer dvignila nekaj prahu. Toda s proslavami je pač tako kot z raketami:	nenadoma razsvetlijo
iemo, nato pa ugasnejo in spet je kot prej.
Še zmerom ne vem, kako bi Jučel. Zdi se mi, da moram tem ljudem govoriti drugače kot obi-cajno. To so meščani, potomci svobodnjakov, priseljenci, delav-*ji> kmetje in izobraženci. Pisana uružba ljudi, ki jih skoraj ne ponvam ... O pač, z Ivanom Mla-*arjem, z Bombico, tako ga imenujejo, z njim sem se že spopri-luteljil. Peljal me je v bivši ko-stanjeviški samostan, kjer sva si °gledala freske, pokazal z nameni-
kaj vse moramo popiti na račun cvička -- J
Le stežka sem pregovoril Bom-dico, da sva zapustila vinarsko zadrugo in zgovornega Likarja,
ki bi menda lahko trem ljudem naenkrat odgovarjal. Spotoma mi Bombica pripoveduje zgodbo iz svojega življenja. Marsikaj je izkusil, več slabega kot dobrega. S štirinajstim letom je odšel v Zagreb, kjer se je izučil za krojača. Ponosen mi pripoveduje, da je v dobrem letu opravil ves tri razrede obrtne šole, da v drugi in tretji razred sploh ni hodil, ker je brez tega opravil izpit. Nato je delal o raznih krajih. Vojna ga je spet zanesla v Kostanjevico, kjer so ga Italijani kmalu vtaknili v bunker. Tega jim ni pozabil. Kmalu je odšel o gorjanske gozdove, postal je partizan. Po vojni ni dolgo zdržal d Ljubljani. Vleklo ga je v Kostanjevico, k domačim, k igralski družini. —
Spomnil sem se treh gledaliških listov. Tone Čufar — Ameriška tatvina, Bratko Kreft — Celjski grofje in Hans Tiemeyer — Mladost pred sodiščem. Vsepovsod je med igralci na prvem mestu njegovo ime. Peter Hanžič, Herman, grof celjski in sodnik za mladoletne. — Na kostanjeviškem odru je postal tako priljubljen, da si brez njega igre skoraj zamisliti ne morejo. Zgodilo se je, da zaradi bolezni ni mogel nastopiti. Ko pa je v drami Mladost pred sodiščem stopil na oder, so gledalci v dvorani navdušeno ploskali: Bombica, pozdravljen ...
Pripoveduje mi tudi zgodbe o Kostanjevici in njenih ljudeh. O »županu«, ki si je zgradil vilo z dokaj čudno pomočjo in bo zato sedel, o turističnem društvu, ki je najprej zgradilo >most tercijalk« (tako ga imenuje Bombica, ker pomeni za tercijalke bližnjico v cerkev, drugega pomena pa nima), o zarjavelih strojih v usnjar-ni, ki čakajo na delavce, o tem, da bo potrebno urediti tovarno sadnih sokov, in še o marsičem. Posebno navdušen je za turizem.
Pepca Kavčičeva, priljubljena igralka kostanjeviške igralske
družine
tak človek, ki združuje o sebi vse te odlike, je društvu najbolj potreben. V oddaljenejših trških krajih, v starih mestecih, kaj rad zazija prepad med delavci in izobražencu V Kostanjevici pa tega prepada skoraj ni. Zato pa ima veliko zaslug ravnatelj nižje gimnazije Lado Smrekar. On je pravzaprav razgibal malce zaspane Kostanjičane.
Igralska družina, osrednja sek-
■ - . - -
kuhinjo; pomenkujemo se o kulturi, o Ljubljani in Kostanjevici. K meni se skloni dr. Sever, sivolasi zdravnik, domačin in na pol Zagrebčan. Oči mu sijejo, ko mi pripoveduje o delu društva Slovenski dom v Zagrebu, o režiserju Hinku Nučiču, ki kljub svojim triinsedemdesetim letom še vedno režira. Prišel je celo v Kostanjevico, kjer je predaval in pomagal režiserju z nasveti pri vajah za Kloštrskega Žolnirja.
»Veste, Smrekar je dober, odličen,« mi pripoveduje. »Režiser, organizator, pesnik. Odkar je on pri nas, je vse drugače, nekam bolj živo, veselo...«
Morda bi se zelo pozno razšli, če bi v gostilni premogli tudi pravo kavo, najljubšo pijačo doktorja Severja in še nekaterih iz naše družbe. Tako pa smo kmalu vstali in se razšli. Še v postelji dolgo
razmišljam o vtisih, o prvem srečanju s Kostanjevičani, ki pa zatrdno ne bo zadnje.
Naslednji dan sva z Bombico obiskala še Pepco Kačičevo, ki jo vidite na sliki. Prikupen, otožen, rahla zasanjan obraz, ki spominja na Rafaelove podobe. Nekam plaho zre v svet. Pepca pa je o resnici pogumnejša. Vzljubila je gledališče, v njem je odkrila lepoto, ki se ji predaja z oso ljubeznijo. Pisarna zadruge, kjer je v službi, je prepuščoben kraj, da bi se v njej lahko pogovarjala o gledališču, da bi povedala, kaj jo je tako navdušilo, da prebije večer za večerom na vajah. Morda pa mi tudi drugje tega ne bi znala povedati. Lepoto je treba občutiti. Če bi jo videl na odru kot Ano Daalders, takrat bi videl, kako dobra igralka je skromna Pepca.
Zapisal sem že, da je igralska družina osrednja sekcija o društvu. S svojo delavnostjo, zaradi izredne skromnosti igralcev, lahko zasilno vzdržuje društvo. Seveda pa se ta pomoč ostalim sekcijam pozna v tehnični opremi odra, ki je o primeri z lepo dvorano zelo siromašen. Dnevnic v društvu ne poznajo. Ko so gostovali v Čatežu, so krili igralci vse stroške iz svojih žepov. Res ni naš ideal, da bi igralci ali tudi drugi prosvetni delavci sami plačevali stroške. Toda hkrati nam je ta pripravljenost všeč, posebno še, če pomislimo, da hočejo imeti nekateri plačane celo vaje. Le s takšno ljubeznijo, le s pripravljenostjo na žrtve, z resnim in vztrajnim delom rastejo uspehi, v ljudeh pa rase najlepše — neskaljeno hrepenenje po odkrivanju lepot in hotenje, da bi vse lepo posredovali tudi drugim.
V Kostanjevici so skromni. V treh letih so dobili borih 60.000 dinarjev pomoči. S tako majhnimi sredstvi pa ne morejo kriti niti najnujnejših izdatkov za razvoj društva. Le delavnost, skromnost in iznajdljivost jim lahko pomagajo iz neprestanih denarnih zadreg.
In nič čudno ni, da imajo Ko-stanajeoičani najbolj nenavadno, najbolj domiselno organizirano Čitalnico, kar jih poznam. Organizacija Zveze komunistov, Socialistična zveza, Občinski ljudski odbor, Kmetijska in Vinarska zadruga, šola, posamezniki odsto-

Prizor iz »Mladosti pred sodiščem«, ki jo je uprizorila Svoboda Zgornja Šiška. To dramo so uspelo
zaigrali tudi v Kostanjevici
r
LADO SMREKAR:
Pomlad v Kostanjevici
Pomlad je razprostrla svoja krila in veje vrb se sklanjajo v vodo, vrtove v pajčolane je zavila, glej, tulipani rdeči spet cveto
Ves otok je odet v pomladne sanje, saj nove sile v njem se spet budč, to je mladosti tiho šepetanje, ki čuti le svetišče ga — srce.
Oblački kakor ptice po sinjini v široko daljo brez glasu hite, bežijo in se vtapljajo v modrini in se v daljavah znova prerode.
Glej, sinek dragi, tako je življenje in tole tvoja prva je pomlad, ko v žilah mojih bil si hrepenenje, sem mislil nate in sem bil bogat.
Zdaj delaš plaho prve že korake in mamica še vsa trepeče zdte, pomlad je tu. glej cvetje in oblake, sva kal nesmrtnosti dahnila vate.
Pomlad je razprostrla svoja krila in veje vrb se sklanjajo v vodo, vrtove v pajčolane je zavila in tulipani rdeči spet cvetd.
Pripoveduje mi o lepotah Krke, o postrvih v Studeni, o lepih kapnikih v neraziskani kostanjeviški jami, ki po njegovem pripovedovanju ne zaostajajo za kapniki v znanih slovenskih jamah, o izviru tople zdravilne vode, ki se nekoristno steka o potok, o izobi-lici sadja, o izletih na Gorjance, skratka, toliko lepot ni združenih nikjer. Največja težava pa je o tem, da v mestecu skorajda ni dobiti prenočišča. »Bombardiram jih,« pravi Bombica, »a moje besede premalo zaležejo. Potrebno bi bilo nekaj zgledov in potem bi Kostanjevica zagotovo postala znamenit turističen kraj.«
Bombica je res bister mož in načitan. Tu in tam sem ga skušal »potipati«, če je v stvareh res poučen, pa se veseljak ni dal. Dobro se spominja vseh pomembnejših člankov, ki jih objavljajo naši listi.
Da, da, Bombico poznam. In Lada Smrekarja, predsednika društva Lojze Košak, organizatorja vsega prosvetnega življenja v mestu? Lado je bolj zaprt, ne govori rad o sebi. Skoraj preskromen je. Človek ima o razgovoru z njim prijeten občutek; toplina, prisrčnost, neposrednost veje iz njegovih besed. In pa — volja za delo. K njemu vodijo vse niti društvenega in družbenega življenja v Kostanjevici. Enako prisrčen, neposreden je v razgovoru z delavcem kakor z zdravnikom. In prav I
cija društva, združuje približno ' 50 članov. Njihova vnema se najlepše kaže v tem, da bodo v tej sezoni uprizorili 6 iger: Ameriška tatvina, Celjski grofje, Mladost pred sodiščem so že doživele številne uprizoritve. Kloširski Žolnir o priredbi Lada Smrekarja, Mire Pucooe Ogenj in pepel in Paola Golie Srce igračk pa študirajo.
S svojim predavanjem nisem bil zadovoljen; nisem povedal vsega tistega, kar sem mislil, niti ne tako, kot sem želel.
Poparjen grem z nekaterimi poslušalci v prijazno gostilniško
i
V Kostanjevici tudi zelo skrbijo za izobraževanje. Zavedajo se, da je le od razgledanosti ljudi odvisen nadaljnji razvoj vsega društvenega in družbenega življenja. Morda je dan premočan poudarek praktičnim - - -*	1 • — -- ---—- —1—*-------1- ‘-j- x- —~:Mimo, da je prosvetno
gospodarskim panogam izobraževanja, toda če pom is	.
društvo razgibano, da ima v svojih vrstah precej sposobnih organizatorjev, potem je celo prav, da za zdaj društvo prireja tudi čisto gospodarske tečaje in seminarje. Tako so v tej sezoni priredili tele tečaje: knjigovodski (16), nemški (36), gospodinjski (20), Rdeči križ (42) in dramski (46). Če upoštevamo njihove razmere, potem smo lahko tudi s številom udeležencev zadovoljni. Razen teh tečajev pa so priredili dvodnevni kmetijski tečaj z internatsko ureditvijo, ki je bil dobro obiskan.
Prezreti ne smemo predavanj: slavist in trdinoslovec profesor Karlo BaČer iz novomeškega učiteljišča je nad 250 poslušalcem predaval o življenju in delu pisatelja Trdine. Profesor Tone Aškerc iz Celja je predaval o pesniku Antonu Aškercu. Hinko Nučič, režiser iz Zagreba, je govoril o zgodovini slovenskega gledališča, dramaturg Herbert Griin iz celjskega mestnega gledališča pa o razvoju religije, to je bilo po mnenju poslušalcev najbolj kvalitetno predavanje v Kostanjevici, vmes pa so še novinarji priredili »ustni časopis«, društvo je priredilo predavanje o raku, izseljencih, prometu, enakopravnosti žena, komunah, vzponu na Mont Everest, Združenih narodih in raznih kmetijskih panogah. Izobraževanje, ki je s 14 predavanji zajelo 3138 ljudi, je bilo mogoče tako razširiti tudi zato, ker tečaje in predavanja podpirajo občinski ljudski odbor, kmetijska in vinarska zadruga, kar znatno razbremenjuje društveno blagajno. S takšno izobraževalno dejavnostjo se lahko pohvali le malokatero prosvetno društvo na Slovenskem. Za občinski praznik so priredili literarno glasbeni večer, na katerem so poleg pesnikov domačinov Franceta Kuharja in Lada Smrekarja nastopili če pesnik Severin Šali iz Novega mesta, pisatelj Jože Dular iz Metlike, operna pevka Marjanca Kalanova in pianist Stane Fink ter domača violinistka Jankovičeva. Literarno-glasbeni večer, prva prireditev te vrste v Kostanjevici, je uspela. Nastopajoči so izjavili, da na tako hvaležno občinstvo Se niso naleteli.
Knjižnica premore 865 zvezkov, ki Jih je sprejela kot dediščino bivših liberalcev. Letni prirastek Je komaj 20 knjig, zakaj v društvu nimajo na razpolago dovolj denarja, da bi lahko kupili vse nove knjige, ki jih izdajo naše založbe. Zato ima knjižnica samo 76 stolnih izposojevalcev. Knjižničarka Verena Kosjok pripoveduje, da si bralci najraje izposojalo sodobna dela, radi pa prebirajo tudi Tavčarja, Jurčiča in druge naše klasike. Od tujih avtorjev je posebno brana knjiga Upor na ladji Caine, Pravljice o Shakespearu, Saga o Forsytih in pa skoraj vsa DICkensonova dela. Zaradi pomanjkanja izrezuje knjižničarka iz časopisov romane v nadaljevanjih, jih povezuje v snope in izposoja. Njena razgledanost ji omogoča, da izposojevalcem svetuje, katera dela na) sl Izposodijo, žal pa v knjižnico ni tolikšnega dotoka novih del, da bi bila knjižničarka in bralci zadovoljni.
* ™
Slavnostno zborovanje ob otvoritvi Doma kulture leta 1952. ob 700. obletnici ustanovitve mesta Kostanjevice
pajo čitalnici revije in časnike. Zaradi takšnega razumevanja je čitalnica založena z vsemi revijami in pomembnimi časniki.
Kadar smo >zadovoljni, srečni, takrat čas neznansko hiti. Zdi se, kot da je minila šele ura, pa je za nami že dopoldne. Tudi moj obisk gre, žal, h kraju. Vsega, kar bi rad, si ne morem ogledati. Z vsemi pomembnimi ljudmi se ne morem seznaniti. Odhajam pa z veselim srcem. Pod Gorjanci brsti pomlad, o srcih pridnih Ko-sianjevičanov je mladost, ki hoče oblikovati življenje. Njihov pogled ni uprt samo v preteklost, v sedem stoletij: uprt je v bodočnost, ki bo svetlejša in lepša. V starodavnem mestecu klije mladost, življenje, ki bo deželici pod Gorjanci nadelo nov, lepši obraz.
rrmko Trinkaus
V,
semu delovnemu ljudstvu Jugoslavije čestita za Praznik dela — 1. maj
kolektiv
©
Tovarne usnja
Mamnlh
£4*
Cllll
IliHIllllllllllllllllllliniinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHIIIIM
- ^ 1
OBČINSKI SINDIKALNI SVET. |
OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDLJ IN
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MARIBOR-TABOR
|
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU
llllllillllffllllllllllllBIIIEIIEIIIllllllilillieillllESlilllllEfllllEIBlEllIffl
Manufaktura — Konfekcija
★
,/p.Kt JCh.ati.jcu"

Kranj
čestita za Praznik dela — 1. maj vsem delovnim ljudem
PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA TEKSTILNIH IN USNJARSKIH DELAVCEV
SLOVENIJE
čestita vsem delovnim kolektivom tekstilne in usnjarske stroke kakor tudi vsem delovnim ljudem naše domovine za delavski praznik 1. maj ter želi mnogo uspehov v delavskem samoupravljanju
Republiški odbor sindikata komunalnih in obrtnih delavcev za Slovenijo
želi za praznik dela vsem svojim članom in delovnim ljudem obilo uspehov pri razvijanju socialističnih odnosov


£|lllll!!!lllll!l!lilllllllllllll!lllllll!UIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIUIi!ll!lil!lllll!l!lllll!ll!lllllll!!lllllllllllllllll!!lllll!llllllllll!!llllllllllllll!l!!!lll!ll!!llllllllllllllllll!llllllllil!
KOLEKTIV
l!!!l!llllll!lllllllll!llllllill!l!lllilllllllllllllll!llllllllll!l!llilllll!lllllll!lllllllllll!illlll!lllllllllll!l!llllll!llllllllll!lllllllll!!l!lllllllllillllll!llll!IIIIIIIIIIIIUIIIIIIII!lllllllll
llll!l!l!lll!llllliillll!lllllll!llll!llli!!lllll:i!llllllli™ ...............................................Illllllllll.........................................Illlilll........
š
ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE DOMOVINE
ZA NAJVEČJI DELAVSKI PRAZNIK PRVI MAJ IN POŠILJA RORBENE POZDRAVE TER JIM ŽELI VELIKO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU!
S
llllllllllIltllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllliillllllllllllllltllllllNN
POGOVORIVA SE
(Nadaljevanje s 4. strani)
1953. je proizvodnja za dobro tretjino večja in bo letos še porasla. Elektrike bomo proizvedli v naši republiki za dobro petino več kot lani.
Ko sva že pri številkah, poglejva, kaj nam obeta letošnje leto, seve, če se bomo do potankosti držali družbenega plana, predpisov in če ne bomo pustili, da bi nam kdo drug s svojo sebičnostjo zmešal račune.
Industrijska proizvodnja bo letos za 7% večja kot lani ali za 35% večja kot leta 1953, kot sva že rekla. Rudarji bodo nakopali za 15% več premoga kot lani, za široko potrošnjo ga bo za 18°/o več, nafte pa za četrtino več. Zemeljskega plina bi lahko porabili doma veliko več, pa ni dovolj jeklenk, da bi ga lahko pošiljali gospodinjam. Tudi plinarne še niso tako urejene, da bi ga lahko uporabljale. Zato ga dve tretjini proizvodnje izvažamo.
Tovornih avtomobilov in avtobusov bodo napravili 26% več, kar se bo poznalo zlasti v trgovini. Blago bodo hitreje prepeljali iz kraja v kraj, kvarilo se ne bo tako in več ga bo na trgu. Kolektiv tovarne »Rog« bo napravil letos 15.000 koles, kar je za 41% več kot lani. Pisalnih strojev bo kar pa 680% več, posode za 27%, kovinskega pohištva 22% itd. Motociklov bodo napravili v koprski tovarni tisoč, kar je že lepa številka. Pri proizvodnji avtomobilov uvozimo le še 3% delov iz tujine, če odštejemo gume, električne naprave in dekapirano pločevino, kar samo znese 7%. Kovinska predelovalna industrija je začela proizvajati precej novih predmetov, zlasti za gospodinjstva. Med njimi na-štejva le najvažnejše: serijsko bodo proizvajali hladilnike, pralne in sušilne stroje, kombinirane navadne štedilnike z električnimi, peči »lignit-ke«, pletilne stroje za gospodinjstvo, šivalne stroje itd.
Elektroindustrija bo napravila 130% več termičnih električnih aparatov za gospodinjstva in še enkrat več radijskih sprejemnikov. Zavoljo tega, ker bomo manj gradili, so podjetja že začela preusmerjati proizvodnjo in izdelujejo vedno več blaga za osebno potrošnjo. Letos bodo začeli izdelovati še sesalce za prah, aparate za čiščenje poda, veliko večja je že - proizvodnja
kinoprojektorjev zlasti za ozki film. Napravljene so že aparature za ultrakratkovalovne postaje. Institut za elektrozveze gradi manjšo televizijsko postajo in razvija proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. Kemična industrija daje vedno več umetnih gnojil, ki so poleg zaščitnih sredstev ?a rastline osnova za kemizacijo kmetijstva in zvečanje hektarskega donosa. Časopisnega papirja bodo proizvedli letos 325% več kot lani in ga bomo ob koncu leta lahko še izvažali.
Tudi tekstilnega blaga bo več kot lani, saj bo proizvodnja za 4% večja. Bombažne tkalnice so izdelale lani 7 in pol milijona kvadratnih metrov več blaga kot predlanskim. Usnjarska industrija in industrija obutve bo dala na trg 5% več blaga. Najbolj bo porasla proizvodnja krzna (47%) in umetnega usnja (190%), obutve pa bo za desetino več. Za živilsko industrijo je zapisano v družbenem planu, da bo desetino več proizvedla.
Kmetijstvo, kot že veš, je ena izmed naših najbolj bolečih točk, saj je precej zaostalo za industrijskim razvojem. Predvidevajo, da bo pridelek s prirejo vred za 8% večji kot lani, četudi bi vreme kaj nagajalo. Le ujme nas ne smejo zadeti. Ker je več živine in ker bolj uporabljajo umetno gnojila, je tudi zemlja rodovitne] ša. Če bo dovolj dobrega semenja in če se bo varstvo rastlin še naprej razvijalo, nam tudi slabše vreme ne bo dosti škodilo. Posebej bi bilo treba s stroji olajšati trošenje umetnih gnojil, prav tako pa tudi mehanizirati lokalna nahajališča apnenca za apnen j e polj. Druga stvar pa je mehanizacija kmetijstva. Pri nas je že precej traktorjev. Le opremiti bi jih bilo treba z različnimi priključki tako, da bi jih lahko uporabljali pri raznih poljskih delih. Zadruge naj bi si kupile več strojev tudi na vprego, zaradi česar naj bi se tudi manjša kovinska podjetja preusmerila na proizvodnjo takih strojev. Še to reciva, da bo investicijski sklad v kmetijstvu za petino večji kot lani.
Z gozdom še nismo prišli na zeleno vejo. V gozdovih je namreč komaj dobra polovica tistega lesa, ki bi lahko v gozdu stal ob naših podneb-
^i!!lillllllil!llltlllllllllllllllllU!llltlll!IIIUUI!!l!illiUUlUII!|[lll!ll!!ll!!!IHIHimill
I #
? i n vi I N
TOVARNA VIJAKOV IN ŽEBLJEV
KROPA
Delovni kolektiv čestita za Praznik dela, 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine
'.^Mimiinnifl«!iiiBiRin!iminniiBnnnnniiH[iHiiniii»HiinniiinRiHininNi
[■■■■■■■■■■■■HIBI
mre
Obveščamo vsa delavska kultumoprosvetna društva, da serijsko izdelujemo projekcijske aparate: diaprojektorje
n episkops, ki so neobhodno potrebni pri vsakem predavanju. Cene zmerne. Zahtevajte prospekte!
Vsem delovnim kolektivom čestita za Praznik deta
Tovarna optičnih in steklopihači! izdelkov
Ljubljana, Metelkova 15
nih prilikah. V zasebnih in zadružnih gozdovih ga je še petino manj.
Od večjih del na železnici omeniva t elektrifikacijo proge od karavanškega predora do jeseniške postaje in obnovo proge od Ljubljane do Zidanega mostu, kjer bodo vlaki lahko poslej hitreje vozili. Avtomatske telefonske centrale bodo dobile Trbovlje, Koper, Vrhnika, Medvode, Ruše in Nova Gorica.
O trgovini sva že dosti slišala in brala. Trgovina na drobno naj bi letos ustvarila za 16% večji promet. Je pa še veliko premalo poslovalnic. Od leta 1952 je promet za 77% večji, poslovalnic pa je le za 4% več. Trgovina je še slabo opremljena, manjka skladišč, hladilnic, dobrih in specialnih, prevoznih sredstev. Nekaj si bo z milijardo 546 milijoni dinarjev, ki so namenjeni za investicije, že pomagala. Za gradnjo stanovanj bomo dali letos za 20—30% več kot lani. Skladi za gradnjo stanovanj bodo znašali v naši republiki letos 5 milijard in 600 milijonov dinarjev, kar je precej zlasti, če bodo gradbena dela res za desetino cenejša, kot to predvideva republiški plan.
Tako. Na hitrico sva prelistala republišk1 družbeni plan. Upam, da te nisem preveč »zamoril« s številkami. Vidiš, saj drugače ne gre. 1° kaj sva videla? Stvar gre naprej. Že po tem, k31 lahko sam vidiš, moreš soditi, da se trg že ustali uje, da ni več takega skakanja cen in da se ponudba počasi vsklajuje s povpraševanjem. Z3 naju pa je glavno, da raste produktivnost domala v vseh proizvodnih panogah. To je glavno-saj veva: večja produktivnost, večja š tedni3, boljša organizacija dela — manjši proizvodu1 stroški, nižje cene. Potem bo tudi najina pl3®3 več zalegla in najine današnje želje bova čeZ čas morda tudi uresničila. Oba sva si na i3®' nem, da bo treba še krepko pljuniti v roke. N0, dela se ne bojiva, saj veva za kaj delava. S® je težko, kaj bi si tajila. Toda obrača se 33 bolje. Danes še ne bo, jutri pa prav gotovo. Z3 to, da bi se vse, kar sva si povedala, uresničil®’ trčiva zdaj ob našem prazniku. Jaz bom burgundca. Tebi bo rizling morda ljubši.
No, na zdravje! In srečno za prvi maj!

PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Zadnja pot Juha Toivola
Prinašamo odlomek iz romana finskega pisatelja, Nobelovega nagrajenca Pransa Eemila SHlanpaaa. Roman z naslovom »Trudno življenje« bo izdal v prevodu Branimira Kozinca Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Roman opisuje preprosto življenje finskega kočarja in kmečkega delavca Juha Toivole, človeka, ki vse življenje gara in se bojuje z revščino; šele na stara leta, ko seže na Finsko vihar Velike revolucije, mu v njegovih nekoliko počasnih možganih za-svita misel, da bi lahko bilo na svetu lepše, če bi se delovno ljudstvo iznebilo svojih izkoriščevalcev. Pridruži se rdeči zastavi, sodeluje pri krajevni vstaji m nazadnje, ko na finskih tleh spet zavlada gruntarsko-meščanski razred, pade kot upornik v skupni grob. Tako je finski pisatelj prikazal tragiko malega človeka, ki plača s smrtjo dejanje, h kateremu ga je privedel nagonski občutek družbene krivice. Toda tudi smrt revnega Juha Toivole ni bila zaman.
Narava ustvarja včasih, tako rekoč namenoma, tako neubrane razmere, kakor bi se hotela znebiti nekega dela svojih skrivnih, neizrekljivih resnic, da bi se ljudje preizkusili na njih. Proti večeru rta praznik Marijinega oznanenja sta se Jussiievi koči bližala dva mladeniča svežih lic in bleščeče belih zob; vodil ju je gospodar Pirjoia, ki je dobro poznal kraj. Jussi je trojico zagledal skozi hlevsko okno, ko so že prišli do vhoda na dvorišče. Od tem, kjer je stal je mogel mirno opazovati njihove obraze, ne da bi ga prihajajoči videli; čutil je, kako mu je kri v žilah ledenela. To je bilo nekaj čisto novega! Juha si ni bil ustvaril nobene natančne misli o sovražniku. Seveda je mislil na sinove posestnikov in na meščanske sinove, toda ni videl sovražnika kot celoto, videl je Kuno precej nenaravna posamezna bitja, omejene ljudi, ki stoje
ha drugem bregu. Ta dva pa Imata enaki kapi, enaka pasova in izmena čez ledja. Za njima stoji tako rekoč vsa tisto družba, ki j0 juha sovraži. Zdaj je torej v njihovih rokah, zdaj lahko ostane le še v hlevu, dokler ga ne iztaknejo. »Stel sem ha straži iti pazil na paitulskega gospoda; v kolnici imam pirjoksko seno...« Pirjoia je obstal pred stajo, in glej, res je rekel:
»Da, te krma je naša, da!«
»Ali vam jo je ukradel?« je tujec vprašal v cisti in trdi iz-
SOvorjavi.«	x
»Kakor ste rekli.«	,	,
Drugi tujec se je medtem mudil v šotor, tudi on je videl F*Vščino, vendar jo je gledal z drugimi očmi kakor Juha. Vprašal jč: »lije je oče?« — »Ne vem.« — »Zakaj ne veš?« Deklica na to Pri najboljši volji ni mogla odgovoriti.
Tujec se- je obrnil k dečku in vprašal njega: »Mar veš, kje je
oče?« __ »Ne.« — »Je bil tvoj oče še pred krotkim doma?« —
:'Qa.« — »No, zakaj pa potem ne veš, kje je?« ga je tujec nahruMl ki se mu približal. Deček se je pričel dreti. — »Ne tuli, saj te ne ®°*n požrl!«
Medtem je stal Juha v hlevu in se stisnil ob steno za vrati, Pirjoia, ko je vstopil, spočetka ni videl drugega kakor kravo, fttoalu pa je odkril krmežljave oči, ki so mu bile tolikanj zoprne 10 je vzkliknil z glasom, ki je izdajal sovraštvo in ošabnost hkrati: »Tu ga imamo v družbi še ene rdečke!«
. Tudi mož, ki je bil v izbi. se je zdaj pokazal med vrati. Juha opazil njegov zali obraz in lepo postavo ter slišal odločno Ogovorjene besede: »Stopite Ven!«
, Jussi je šel k vratom, a spet obstal, ker so mu drugi zapirali Ohod. Mlada Vojaka sita se spačila, kakor da imata opravka z ^isto živaljo. »No, bo kaj! Ali ne slišite? Stopite ven!«
Jussi pride z omahujočo glavo in široko odprtimi očmi. Pirjoia zaradi tujcev prijazno reče: »Pojdi z njima v štab, Jarme, r'e teorem pa jamčiti, kako se bo kaj zate izteklo!«
Med potjo je vprašal eden izmed obeh tujcev:
»Ste vi ubili gospoda Palmunoska?«
»Ne, nikakor ne, pa če me tudi na mestu ustrelite, jaz nisem.
s tem ... nobenega opravka >..« Juha se usekne.
»No, kje pa imate potem svojo puško?«
»Ta je tem, da, ampak jaz... jaz nisem bil tem.«
»Na štabu boste lahko zadevo podrobneje razložili.«
, Molče korakajo dalje. Juha računa v mislih, koliko kruha, /Shikov, drv in sena je ostalo doma; če Pirjoia krmo odpelje, ne to mogla krava vzdržati. A kaj bo z dečkom? Dekle se bo v svetu toekako prebilo. Spomnil se je usode svoje pokojne Hiltu in /j/to so se mu vlile. Umrl bo na tej poti; zdaj gre zadnjič po 3] ■ • ■ Z ničemer ni končal. Živel je z' ženo, imel je kočarijo v r/tepu, bil je socialist; vse to so stvari iste vrste. S tem se je v^terjal, ker je pač tako moralo biti, zdaj pa bo umrl, — a otroci tega ne razumejo. Saj pa tudi niso kakor otroci drugih ■to to so otroci moža, ki ni...
ju, Prišli so v bližino vasi in v nastajajočem večernem mraku je toa spet videl kmetije, kakor da je od zadnje noči preteklo 2et. Zdaj mu je postalo jasno, da ga bodo ustreltl-i. Neko )e</° čustvo mu je zmehčalo srce, iz starih oči in iz nosa mu je ‘eklo brez nehanja. Noge so bile trudne, toda zdaj je bila titru-^.°st nekam čudno opojna. Tako pretresen je imel v sebi mo-Ščafn tokčutek življenja, takšnega, kakršnega je preživel; pola-
v	črti iza locnnVino	C\r\ mli	filarAmolo TTin Hi
S6 ga je tesnobna zavest, da so mu roke ohromele. Ko bi n- tetos&tletni sin že davno pokojnega Penjaimija in nekdanje dekle in NlkkiiSji imel bolj razvito pamet, bi na teh poslednjih kilo-rih Svoie zemeltoke noti morda Utegnil na iti neko hladno za-
dovv svo-ie Zemeljske poti morda Utegnil najti neko hladno za-fgv °tostvo spričo dogodkov svojega življenja. Tako pa so mu teko toč odtekali s solzami vred.
Potjo so se pojavile nove kmetije. Na nekaterih so kar x,i>,g0Ieu vojaki. — Juha jih niti na tihem ni mogel imenovati
Z ene sanmi.
W'3Yce"- Nekaj ducatov konj je bilo privezanih za plot. Vg^^^to.tili so Juho in njegova spremljevalca odpeljali s
ko v? tooij čuti, da bi v svetu, kakršen je te, ne mogel več Živeti, ga i . hoteli brž opraviti, da bi ga ne mučili predolgo! Spet so r totoisli na otroka in kravo, kar naprej bi jokal... ki (Lutoa Toivola je stopil zadnji skozi vrata pokopališča. Drugi, konto telajši, so hiteli z naglim korakom, le trebušasti predstojnik ^Utea je zaostal in koračil Juhi ob strani
Mraz, lakota in nespečnost, vse to je Jussiju dobro storilo. Zbadanje v prsih in težko 'dihanje sta ga prenehala mučiti. Sicer ju je čutil, vendar se mu je dokaj olajšalo. Postal je neobčutljiv za svoje drgetanje in v njegovi zavesti je bil nekak kro-g, v katerem je tako rekoč vse mirovalo, medtem ko. je sic^r v njem neugnano vrtalo tisoče in tisoče ničevih drobnih domislekov. Tako mu je bilo pri duši, dokler so se dogajale tekoče stvari, dokler so normalno korakali in ni nihče ukazoval. Brž ko pa se je pripetilo kaj posebnega, četudi še tako malenkostnega: da je lovec odrinil eno krilo železnih vrat, ali se je obrnil in je cev njegove puške V temi opisala lok, — tokrat je Jussi občutil strašno grozo onemoglega obupa. Ni ga zbadala, bila je nekaj takega, kakor da bi dobil od znotraj z bikovko.
Prispeli so do izkopanega groba. Stoj! Prednji so se ustavili, zadnji pa so stopili še nekaj korakov naprej. Vsi so molčali, slišati je bilo kako dihajo, nekdo se je zrušil na roke in kolena, a nihče ni nič rekel. Krog v Juhovi zavesti se je zabrisal, začutil je močno potrebo, da bi legel, vendar je obstal. Zdaj je imel podoben občutek kakor nekoč poprej, ko je bil bolan in je prejel obhajilo. Mar se ni šele pred kratkim obhajal? Ne, živo se spominja, kako je v kolnici na Paituli stol v kotu; to je bilo nekje v nesrečni preteklosti, toda vse kar je poteklo od tiste ure do tega trenutka, se je izbrisalo v spominu. Pravica ali krivica, krivda ali nedolžnost, — to so popolnoma tuja vprašanja za te trenutke, za to siten j e zavesti; v tem hipu nimajo dostopa niti v najtemnejši kotiček zavesti. — Kakšno obleko je že imela pokojna Hiltu takrat, ko je odšla z doma, ob sončnem svitu? ... Takšna in takšna je bila obleka, takšni in takšni so bili čevlji... Juhovi čuti dojemajo, kaj se dogaja. Brez besede so debeluharja privedli z njegovega mesta v skupihi, mu ukazali, naj sleče obleko in sezuje čevlje, kar je pravkar storil. Sedaj stopa h grobu, pesek se malce metini pod njegovimi nogami Grozeča tišina. Raks — raks — taraks! Neskončno dolga tišina, v kateri daveči občutek nečesa nenaravnega doseže svoj vrh. Strel je prinesel veliko olajšanje. Ko je bilo prvo mirno, je šlo vse laže.
Tudi naslednji je dobil ukaz, da se sleče, stopi h grobu, in tako dalje. Streli so pokali, a zaman so se trudili da bi vznemirili omehčane duše. Trenutno ni Mo v tej skupini junaka. Ženske so se oglasile z drhtečim glasom, ki ni bil jok; najbrž je bfl praktik samice, kadar jo ločijo od mladiča. Vse svoje brezuspešne prošnje za milost in vsa klečanja so bile opravile že v jetniškem taborišču.
Tako se je primerilo, da je prišel naš stari, zoprni Juha zadnji na vrsto. Toliko je že bil pri zavesti, da je to sam ugotovil; celo neka motna predstava se je vzbudila v njem. Popolnoma je bil prepričan, da je nedavno prejel obhajilo, neugnano je mrmral predse: Gospod, sprejmi mojo dušo! — Imel je neke pomisleke zoper to, da bi bil slekel hlače, zakaj spodnje hlače ima hudo raztrgane; uboga para, kot je on, seveda ni imel priložnosti, da bi si bil vzel nove iz zaloge, ki jih je imela garda in vrhu tega so bile še okolnostim primemo malce... Vendar je odpel pas m spustil hlače.
Na dnu groba se je že nabrala precejšnja mlaka tople krvi, ko je Juha stopil vanj v svojih klobučevinastih nogavicah. Blažena utrujenost ga je zapeljala, da je po dolgem legel na kup mrličev. Robovi groba so se odbijali proti groznemu svodu nočnega neba. Toda neka mrzlična vročica mu je uničila prijetno utrujenost, od spodaj pa ga je tiščala v tilnik neka stisnjena pest.
Za hip je čisto pozabil, kaj ga čaka, še v tistem trenutku pa je zaslišal lovčev ukazujoči glas, ki mu je velel, da mora vstati. V takem napetem položaju človek kar nagonsko uboga dani ukaz. Juha se je torej z muko privil navzgor, dokler ni stal pokonci. In tedaj se je, držeč z rokami bedne spodnje hlače, zrušil v mogočno obče stenje smrti. Padel je brez vsakršne »poslednje misli«.
*
Njegovo trpljenje, ki je bilo V nevidnih računskih poročilih gotovo v prid ljudstvu, o čigar bitju kot celoti še vedel ni, to trpljenje je bilo daljše in hujše, kakor marsikaterega drugega, da, morda sploh kateregakoli izmed tistih, ki zdaj delajo obračun o njihovem trpljenju.
A lovec s svojimi možmi je že zapuščal pokopališče. Življenje Johana Abrahama se je naravno zaključilo; zdaj manjka le še običajna posmrtnica. Kar se pa tega tiče, je težko najti karkoli pomembnejšega, kar bi lahko povedali o njem, zakaj stari Juha je umrl prav tedaj, ko je čez Finsko besnel vihar in ko si je tudi ostalo človeštvo zagrizeno prizadevalo spoznati, v čem je pravzaprav tista sreča, ki se je s tolikim trpljenjem gnalo za njo- Ce bi bil kdo jasnovidec, bi se mu nemara odprle oči, ko bi s V tej tihi noči splazil na pokopališče, sedel v grob zraven krvave mlake in kupa mrličev ter prisluškoval v tišino, ki je vladala vsenaokrog. Niti ni rečeno, da bi bila pri tem groza njegov najmočnejši občutek. Že je slutiti pomlad v drevju in v zraku nad pokopališčem; spet se obete ptičje petje in vonj cvetic in radosti polni dnevi za doraščajoče ljudi. Bolj in bolj se bližajo sreči, ki so o njeni vsebini zaman razglabljali od stoletja do stoletja. Danes mislijo, da je človek s svojimi telesnimi potrebami in z njim človeško občestvo najbližje tej sreči. No, denimo, da smo v tem pogledu še na primitivnem stališču; tudi dan ima svojo dolžino. Tako daleč pa smo vendarle prišli, da večina posameznih bitij doživi ob smrti ure vsaj za hip svojo srečo. In prav to je tisto, kar daje nočnemu pokopališču njegovo pravo razpoloženje: da to slutimo. In /gotovo bo to spoznanje nekoč v razvoju človeštva prodrlo tudi v kraljestvo živih...
Jča&httta ut pKavžjica
Velik in močan stoji pri oknu. Z roko, naslonjeno na zid, m x glavo, oprto ob dlan, strmi predse. Ledeno mrzli jutranji veter uhaja skozi okno o sobo in mu razgrinja srajco nad kosmatimi prsmi. Vendar mož ne čuti, kako se mu krči koža v mrazu in kako mu veter opleta s praznini rokavom. Tovarno tam spodaj gleda.
Prvi maj je. Zunaj je še prsten mrak, ki ne daje slutiti svetle prazničnosti tega dne. Grozeče in v svoji temačni negibnosti skrivnostno kipe dimniki o svinčeno nebo.
Kot kip sloni mož ob oknu, In veter opleta s praznim rokavom njegove leve roke. Tedaj pa v njegovem srcu nenadoma zasije svetal spomin, kot žarek, kot luč, ki se razlije čez ves svet. Sedanjost zbledi in Kazimir je spet otrok, kakršen je bil pred tridesetimi leti.
Mati je svojemu petletnemu sinku pristavila stol, da bi mogel udobno gledati skozi okno.
»Pa ne sklanjaj se predaleč ven,« ga je posvarila in še rekla: »Ravnotežje zgubiš in potem ne bom imela več svojega cigančka!«
Pomirjujoče jo je pogledal s svojimi velikimi temnimi očmi In obljubil: >Ne, mama!« pa se navzlic temu stegnil čez okensko polico.
Drobcene čeljusti so se mu napele, ko jih je podprl s pestmi ih čakal.,.
Le kaj se dogaja tam za vrati? Kako rad bi bil Kazimir zdajle Ali Baba, o katerem mu je mama sinoči pravila tako lepo prigodico! Ne da bi mislil zares, je zamrmral ob spominu na pravljico: »Sezam, odpri se!« Kako pa so se razširile njegove oči, ko so se ravno o tistem trenutku počasi odprla vrata 'tovarne.
»Mama, mama!« je zavpil tako vzhičeno, da je mati brez sape prihitela iz kuhinje.
Zdaj so bila vrata že na stežaj odprta. In pogled nanje je bil tako čudovit, da bi ne mogel biti lepši v nobeni knjigi pravljic. Kakor vroče življenje se je tam zadaj prelivala rdeča barva zastav, ki se je z njimi poigraval veter. Nedeljsko oblečeni ljudje z vedrimi obrazi, s katerih so izginile vsakdanje skrbi, so se smejati drug drugemu. Prikimavali so si in se drenjali — iznenada pa so že stali d vrstah tesno skupaj. V soncu so se iskrili instrumenti delavske godbe in med vsem tem valovanjem in nad njim je zelenela pomlad .., Praznik dela, praznik pomladi.
»Kako lepo!«
Oba hkrati sta zaklicala. Otrok od začudenja nad to pravljično sliko, mati iz ponosne zavesti, da sodi k njim, ki korakajo tam spodaj.
»Poglej, poglej,« je šepnila. »Oče nama maha.«
Saj res, tam je stopal oče. Velik in širok. In veter mu je pahljal lase. In zastava mu je slonela na levi rami. Fanta je oblila tolikšna sreča, da se niti zganiti ni mogel. Delavci so z godbo že zdavnaj odkorakali mimo, ko je pridušeno vprašal mater:
»Ali bom tudi jaz kdaj tak, kot je oče?«
Ganjena ga je pogladila po laseh: »Seveda, ciganček, seveda ...«
In tedaj se je v otroku prvič zganila želja, da bi bil delavec, delavec v tovarni tam, spodaj, da bi smel nositi zastavo in korakati za godbo, kakor je korakal njegov oče. Da, fantek, le kako bi mogel vedeti, da življenje ni pravljica?
* * '*
Ob devetih dopoldne tega prvega maja je stal Kazimir pred hišnimi vrati. Zeblo ga je in vendar je stal tam in gledal tovarniška vrata. Med krvavimi februarskimi dnevi so mu zaprli očeta. Niso ga še izpustili. Tudi vrata tamle bodo danes ostala zaprta. In Četudi bi bil oče tu in bi bila vrata odprta ,bi tovarna ostala prazna in pusta. Praznovanja ne bi bilo ...
Zgoraj je mati ležala bolna in ji ni mogel pomagati. Da, če bi smel delati! Tovarne pa zapirajo in brezposelnih je Zmeraj več. Življenje res ni pravljica.
Po cesti je prišel fant njegovih let. Vstavil se je pred njim in kar tako mimogrede vprašal: »Kaj pa ti, ne greš na stadion?«
Na stadion? Zakaj pa ravno danes na stadion?
In oni se je spet porogal: »Ah, saj res, tvoj oče je rdeči Kajpak ne smeš na stadion!«
Kazimirju so se napele žile na sencih. Ni utegnil pograbiti zasmehljivca — od zgoraj je slišal slaboten materin glas,
»Cigan, pridi gor,« je prožila hripavo. Osramočen je stisnil glavo med ramena in stekel na hodnik.
Tega dne je kancler Dollfuss vsilil avstrijskemu ljudstvu svojo ustavo. V imenu boga, ki deli pravico...
Iti .spet je prvi maj — pišemo leto 1944. Hitlerjeva oboroževalna industrija dela Z zadnjo silo obupa. Za praznovanje ni časa. Ta prvi maj naj bi dokazal, da je nemški delavec v prepričanju zmage pripravljen dati vse iz sebe. Prostovoljno!
utrujen in neprespan je stal Kazimir ob stroju. Kako dolgo bo vse to še trajalo? Ko le ne> bi bilo skrbi za očeta! Oče ni in ni hotel biti previden, se huje, to; česar se je lotil te noči, je bilo že blazno .,.
Prestrašen se je zdrznil it temačnih misli. Pogledal je grbavca pri sosednjem stroju. Pri vratih je bila gneča.
»Kaj pa je?«
»Tvojega očeta so zgrabiti!«
Hrup o tovarni se je nenadoma podvojil, potrojil in v ušesih je bobnelo, kot da bi mu hotelo raztrgati bobnič.
»Ostani miren!« je siknil grbavec, »opazujejo te iz pisarne!«
Kako, miren naj ostane, zdaj, ko je njegov oče v takšni nevarnosti, zdaj, ko mu gre za življenje? Zaškrtal je z zobmi, se vzpel — potem pa kakor pokošen povesil roke. Ne bo mu mogel pomagati. In kje je sploh oče?
Zdaj šele se je spotnhil matere in ustnice so mu posinjele. Z vlažnimi očmi je strmel O rezkalo in še preden se je zavedel, kaj dela, je njegova levica zagrabila vzvod, da bi ustavila stroj. Toda stroj se je vrtel dalje in kakor skoti meglo je Kazimir zagledal kri, ki se je razlila po tleh. Ni še začutil bolečine, ko se je stemnilo okrog njega.
Na stopnišču sta se gestapovca, ki sta prišla preiskovat stanovanje, pomenljivo Spogledala, ko sta vzela dopisnico pismonoši. »Tako, tako, zdaj bo mladi le Izginil na fronto!« sta menila.
Pa ga niso vzeli, Kazimirja, na fronto — odrezali so mu leoico ih kaj bi s takim na fronti.
Tistega dne, ko je izgubil roko. je izgubil tudi. očeta. O Grku, ki ga je pomagal skriti, niso nikoli več slišati. O očetu pa so po dveh tednih slišali le to, do. je pokopan v neki jami.
* * *
Velik in močan stoji Kazimir ob okrni. Z roko se opira ob zid. in veter mu kušira lase. Spomini so mu legli o srce in se zariti globoko, Čisto na dno.
In ko se tako prepušča žalosti, ga zdrami topla materina beseda: »Opravke imam, ne budi je, zdaj mora spati.. .*
Ah, te matere, kakšen čudež so! Globoko Osrečen se nasmehne ob njeni skrbi in medtem ko se ozreta na posteljo, od koder prihaja globoko, enakomerno dihanje, si misli: mati bo imela njegovo ženo kmalu raje kot njega.
Tedaj se mati spomni: »Ti,« mu reče in ga potegne tesno k oknu, »le veš, kako sl čisto majčken gledal povorko?«
»Da,« jo prekine stil grenko, »in si domišljal, da vidim pravljico!«
»Mar ni bila?«
»Nemara. Pa vse tisto, kar je prišlo potem?«
Mati pa: »Poslušaj, cigan! To je minilo. Vse je minilo. In tak medved, kot si ti, boš menda že znal preprečiti, da se kaj takega nikoli več ne bo ponovilo!«
Zdaj se mora nasmehniti in kot bi padla Osa teža z njega, globoko zadiha.
»Veš, fante,« pravi mati spet toplo, »s svojo pravljico si me takrat prav zares okužil. Mislim, da bo tudi moj vnuček nekoč svojega očeta okužil s tako vero ...«
Prvi sončni žarek ravno posije na tovarniško streho, ko se izvije mogočna krvaoordeča zastava iz vrat. Saj to je pomlad, prava pomlad. In veliki mož se skloni k materi in oprezno položi svojo desnico na njen upognjeni tilnik.
Banns Tremi
•DELAVSKA ENOTNOST.
------W-------
ŽIVEL P n V I MAJ!
27. APRILA 1956 % ST. 18-19
Prvi maj je danes, praznik proletariata. Rdeče zastave vihrajo in milijoni se zlivajo v veličastne sprevode dela, boja in zmag. Prvi maj je danes... Rodil se je v krvi, preliti za proletarsko svobodo, pred sedemdesetimi leti na trgu Haf/market v Chicagu, kot dan solidarnosti izkoriščanih in praznik boja za razredno osvoboditev proletariata. Postal je simbol moči delavskega razreda in simbol njegovih zmag. Proslavljali smo ga z zborovanji, stavkami in demonstracijami, z juriši in ofenzivami — in danes ga marsikje še vedno proslavljajo tako. V mnogih deželah pa smo si delavci že izbojevali pravice, ki so jih naši dedje in očetje zapisali na prve prvomajske proglase. Rdeči prapori danes svobodno vihrajo na naših parlamentih in vladnih palačah, na naših tovarnah, vihrajo in oznanjajo vsemu svetu, da proletariat zmaguje in da ni tako daleč dan. ko bodo zastave dela plapolale na oseh parlamentih in vladnih palačah, na vseh tovarnah.
Pokol na trgu Hajmarket
V	drugi polovici minulega stoletja, zlasti pa v zadnjih treh desetletjih, v obdobju tako imenovanega mirnega razvoja kapitalizma, za katerega je značilen hiter tempo industrializacije, je bil položaj delavskega razreda izredno težak. Delovni čas ni bil omejen, mezde so bile sramotno nizke, delovni pogoji težki; delavci niso imeli nobenih političnih pravic, buržoazija je preganjala njih organizacije. Razredna nasprotja so bila zelo ostra. Delavci so si morali sleherno pridobitev izbojevati s trdim bojem, poslužujoč se parlamentarnih in revolucionarnih oblik. V boju za osnovne življenjske in politične- pravice delavstva (osemurni delavnik, splošna in enaka volilna pravica, pravica do združevanja itd.) so se krepile delavske politične stranke in sindikalne organizacije. Delavski razred je postajal razredno zavedna sila.
Eno glavnih gesel, ki je v tem obdobju mobiliziralo množice delavcev in prebudilo v njih razredno zavest, je bilo: boj za osemurni delavnik in boljše delovne pogoje.
V	Združenik ameriških državah je tedaj delovala sindikalna organizacija, ki se je imenovala Vitezi dela. To je bila enotna organizacija delavcev vseh strok (za razliko od prejšnjih cehovskih sindikatov), ki je združevala kvalificirane, nekvalificirane, belce in črnce, delavce in delavke, domačine in priseljence. Čeprav je njeno vodstvo obsojalo stavke, vendar je med članstvom vladalo revolucionarno razpoloženje. Delavci so mnogokrat stavkali, in nemalo je bilo stavk, ki so se uspešno končale. Leta 1872 je v New Torku stavkalo 100.000 gradbenih delavcev, ki so delali nad 14 ur dnevno. V jeseni
delavec ne bo delal več kot osem ur!« »Osem ur dela, osem ur počitka, osem ur kulturnega življenja 'in razvedrila.«
Ogromna moč, ki so jo delavci pokazali tega dne, je prestrašila delodajalce. Že istega dne je kakih 200.000 delavcev izbojevalo osemurni delavnik. Ta uspeh je vzpodbudno vplival tudi na delavska gibanja v drugih državah.
Zgodovina prvega maja pa se pravzaprav začne šele s krvavimi chicaškimi dogodki 5. in 4. maja leta 1886.
Prvega maja 1886 je v Chicagu stavkalo 40.000 delavcev, naslednjega dne pa se je stavkajočim pridružilo še 25.000 delavcev. Dne 2. maja zvečer je prišlo do spopada. Stavkokazi in agenti delodajalcev so napadli delavce, ki so zborovali pred tovarno kmetijskih strojev. Policaji so streljali. Padlo je šest delavcev, nad 50 jih je bilo ranjenih.
Drugega dne se je na trgu Havmarket zbralo 30.000 delavcev, ki so protestirali proti nasilju, policije in delodajalcev. Čeprav so anarhisti v svojem glasilu »Delavski list« pozivali delavce, naj se oborože, vendar je kazalo, da se bo zborovanje mirno končalo. Delavci so poslušali govornike in jim pritrjevali, vzklikali in peli, potem pa so se začeli razhajati. Ko je na trgu ostalo le kakih 500 ljudi, je policijski inšpektor ukazal policajem, naj jih razženejo. Tedaj je eksplodirala bomba. Policaji so začeli streljati: delavci, ki so bili oboroženi, so se branili. Nastal je strahoten pokol. Nihče ne ve, koliko delavcev je padlo (nad 200 jih je bilo ranjenih), nemogoče* pa je tudi ugotoviti, kdo je vrgel bombo. Prevladuje prepričanje, da je bil atentator plačani agent delodajalcev, kajti chicaški tovarnarji in bankirji so že dolgo želeli, da bi se zgodilo nekaj, s čimer bi lahko opravičili napad na organizirano delavsko gibanje.	»
Po zločinu na trgu Haymdrket so v Chicagn proglasili obsedno stanje. Vojska je zasedla delavske četrti. Veliko delavcev so zaprli. Pet delavskih voditeljev pa so na procesu, ki so ga vnaprej pripravili in podkrepili z lažnimi pričami — obsodili na smrt.
Sindikat Vitezov dela je po krvavih chicaških dogodkih začel razpadati. Delavci so izstopali iz te organizacije, ker so bili razočarani nad neodločnostjo vodstva, in zbirali so se okrog Ameriške federacije dela, ki je kmalu postala vodilna sila v ameriškem sindikalnem gibanju.
Leta 1888 je kongres AFL zahteval, naj 1. maja 1890 uvedejo v ZDA osemurni delavnik. Kongres je tudi sklenil, da bo ameriško delavsko gibanje vsako leto v spomin na chicaške dogodke organiziralo 1. maja množične manifestacije in stavke za zaščito interesov delavskega razreda.
»Ena vojska, ena zastava, en cilj«
Leta 1889 je Druga internacionala na svojem Ustanovnem kongresu, ki je bil od 14. do 20. julija v Parizu, proglasila prvi maj za mednarodni praznik delavskega razreda. V resoluciji, s katero Internacionala poziva proletariat vsega sveta, naj proslavlja prvi maj v znamenju boja za osemurni delovni dan, je rečeno:

Kiithe Kolltoitz: Jetniki
leta 1876 so v St. Louisu oboroženi delavci prevzeli oblast in se umaknili šele po krvavem boju z vladnimi četami. V stavkah od leta 1857 do 1877 je padlo nad sto delavcev, kakih tisoč jih je bilo ranjenih, deset voditeljev stavke pennsvlvanskih rudarjev pa so obsodili na smrt in obesili.
Novembra 1881 je nekaj sindikalnih voditeljev, ki so bili nezadovoljni z delovanjem Vitezov dela, ustanovilo v Pittsburgu Federacijo strokovnih sindikatov, ki se je pet let kasneje preimenovala v Ameriško federacijo dela. Na svojem prvem kongresu je Federacija zahtevala, naj v vsej državi uvedejo osemurni delovni dan. Na četrtem kongresu novembra 1884 pa je pozvala vse sindikalne organizacije v boj za uvedbo osemurnega delovnega dne, ki naj bi ga uveljavili v vseh tovarnah prvega maja leta 1886.
Zadnje dni aprila leta 1886 so se med delavci razširili glasovi o splošni prvomajski stavki. Voditelji Vitezov dela (tedaj še vedno najmočnejše sindikalne organizacije) so sicer stavki nasprotovali, toda delavci za to niso vedeli. Na prvega majnika dan je stavkalo 340.000 delavcev. To je bil uspeh, o katerem pravi Engels, da je »do temeljev pretresel ameriško celino«. Delavci so demonstrirali po ulicah gosposkih te trti in vzklikali: »Od današnjega dne noben
»Potrebno je, da se določenega dne organizira velika mednarodna manifestacija, tako da bi tega dne v vseh deželah in vseh mestih poslali delavci državnim oblastem zahteve, naj uvedejo osemurni delovni dan in uveljavijo sklepe mednarodnega kongresa v Parizu.
Ker je Ameriška federacija dela na svojem kongresu v St. Louisu decembra 1888 sklenila, da bo podobno manifestacijo organizirala 1. maja 1890, sprejmemo ta dan kot dan mednarodnih manifestacij.
Delavci posameznih dežel naj organizirajo to manifestacijo na način, kakršnega jim dovoljujejo pogoji, ki vladajo v njihovi deželi.«
Sklep pariškega kongresa Druge internacionale o praznovanju prvega maja kot dneva boja za uvedbo osemurnega delovnega dne, so
v mednarodnem delavskem gibanju v glavnem navdušeno sprejeli. Zlasti so se zavedali, da si bo proletariat le z enotnim nastopom priboril več političnih in ekonomskih pravic. Oportunistični voditelji nekaterih evropskih socialnodemokratskih strank pa so že tedaj menili, da bi morebiti bilo bolje, če bi delavci proslavljali svoj praznik prvo nedeljo v maju, ker bi se tako izognili ostrim spopadom z delodajalci. Internacionala je sicer njihove predloge zavrnila, toda oportunistično stališče, ki so ga vztrajno zagovarjali, je kmalu povzročilo precejšnjo škodo.
Čeprav so se v nekaterih socialnodemokratskih strankah kar močno zakoreninili oportu-nični vplivi, vendar je proletariat že prva leta proslavljal prvi maj kot praznik boja za raz-
redno osvoboditev in ne le kot . dan boja za uvedbo osemurnega delovnega dne.
Prvfega maja leta 1890, ko so delavci številnih evropskih in ameriških dežel prvič proslavljali svoj praznik, je Engels v Londonu pisal:
»Danes, ko pišem te vrstice, pregledujeta evropski in ameriški proletariat svoje prvič mobilizirane borbene sile, mobilizirane kot ena vojska, pod eno zastavo in za e n bližnji dl j: za zakonsko potrditev osemurnega normalnega delovnega dne, ki ga je proglasil že ženevski kongres (Prve) Internacionale 1866 in ponovno pariški delavski kongres 1889. Današnji dan bo odprl oči kapitalistom in veleposestnikom vseh dežel — spoznali bodo, da so proletarci res združeni. Ko bi le Marx stal pri meni in gledal to s svojimi očmi!«
Prvega maja leta 1890 je proletariat Evrope in Amerike prvič enotno nastopil. Buržoazijo je zajela panika. Avstrijski kapitalisti so na primer dvigali vloge iz bailk in pošiljali družine iz mest na deželo. Policaji so zapirali socialiste in sindikalne voditelje ter razganjali delavska zborovanja.
V Parizu je zborovalo 100.000 delavcev. V Marseillu je proslavljalo svoj praznik 50.000 delavcev, v Lillu 20.000, v Lyonu 49.000, v Calaisu 15.000. V Roubaixu je stavkalo 50.000 delavcev. Na Dunaju je bilo dopoldne 60 zborovanj, zvečer pa se je zbralo v Fratru 40.000 delavcev. V Pragi in Brnu so bile velike demonstracije. Zborovali so tudi delavci v Ljubljani. V Budim-šti je bilo v sprevodu 50.000 delavcev, ki so nosili eče zastave. V Bukarešti je zborovalo 8000 delavcev, v Ziirichu 4000, nekaj man j v Bernu, Ženevi in Losanni.
V	belgijskih rudarskih bazenih je stavkalo več tisoč rudarjev. V Bruslju so delavci organizirali zborovanje in sprevod, v Gandu so zborovali v dvoranah. Na Nizozemskem, Portugalskem in Poljskem je bilo več stavk, demonstracij in manifestacij. Tudi italijanski delavci so proslavili prvi maj, čeprav so oblasti prepovedale javna zborovanja; spopadli so se s policijo v Milanu, Livornu in Torinu. V Stockholmu je zborovalo 20.000 delavcev. V Oslu je 3500 delavcev izročilo predstavnikom parlamenta spomenico, v kateri so zahtevali uvedbo osemurnega delovnega dne. V Kjobenhavnu je demonstriralo 30.000 delavcev. V Nemčiji so socialnodemokratski voditelji poslali delavcem ob prvem maju proglas, v katerem so jim svetovali, naj zborujejo in pošiljajo oblastem množične vloge, s katerimi naj zahtevajo uveljavljanje sklepov pariškega delavskega kongresa. V Španiji in Angliji so delavci proslavljali prvo nedeljo v maju. V Londonu je zborovalo 300.000 ljudi. V štiridesetih španskih mestih so delavci stavkali.
V	Barceloni je bilo v sprevodu 100.000 delavcev.
V	naslednjih letih se je praznovanje prvega maja razširilo po vsem svetu in postalo simbol revolucionarne moči delavskega razreda v boju za končni cilj proletariata — za uničenje izkoriščevalcev in odpravo izkoriščanja.
PRVI MAJ 1991. V Parizu je spet zborovalo nad
100.000	delavcev, v Severni Franciji pa so padle prve žrtve. V Fourmiesu so policaji zverinsko ubili 10 mladih delavcev in delavk. V Cliehyju so žandarji in policijski agenti razgnali prvomajski sprevod in vdrli v kavarno, kjer so delavci zborovali. Več delavcev je bilo ranjenih itd, tri pa so aretirali in jih tako mučili, da so jih lahko šele po nekaj mesecih postavili pred sodišče. V Rimu so vojaki napadli stavkajoče, kar je delavce tako ogorčilo, da so zažgali nekaj vojašnic.
V	Milanu je-bilo več zborovanj. V Belgiji so delavci minirali neko skladišče, na Madžarskem so stavkali, v Španiij so se bojevali na barikadah. Nemški in angleški delavci so praznovali prvo nedeljo v maju.
V	Londonu je spet zborovalo 300.000 delavcev, veliko zborovanj pa je bilo tudi v Nemčiji.
PRVI MAJ 1892. V Chicagu je policija zaplenila prapore delavskih organizacij. V Braziliji so se delavci spopadli s policaji, ki so skušali razgnati njihove sprevode. V Londonu se je zbralo pol milijona delavcev. * Belgijski delavci so v sprevodih zahtevali splošno volilno pravico in uvedbo osemurnega delovnega dne.
V	Madridu so si delavke pripele na prsi napise: »Za osemurni delovni dan«. Na Dunaju je bilo dopoldne 33 prvomajskih shodov, zvečer pa se je zbralo v Fratru
20.000	delavcev. V Budimpešti je policija zasedla dvorane, zato so delavci zborovali v parku. Romunski delavci so demonstrirali v Bukarešti, Craiovi, Ploeštiju in Galacu. V Sydneyu (Avstralija) je demonstriralo nekaj tisoč brezposelnih. Poljski kapitalisti so z nasiljem skušali razbiti stavko, ki se je širila iz Lodza. Nad 140 delavcev je bilo ubitih in ranjenih. Sodišča so obsodila 200 stavkajočih, delodajalci pa so jih več sto vrgli na cesto. Šele 9. maja so se delavci vrnili na delo.
Prvomajske proslave v letih 1890 do 1892 so močno okrepile razredno zavest proletariata in združile okrog delavskih strank (zlasti okrog revolucionarnih kril v teh strankah) nove množice delavcev, ki do teda j niso sodelovali v delavskem gibanju. Na teh proslavah je proletariat prvič organizirano nastopil in dokazal, da se pričenja zavedati svoje moči. svojih pravic in svojega poslanstva. Ž odločnimi nastopi je prestrašil buržoazijo; ki se je v strahu za »sveto« zasebno lastnino zatekla k nasilju.
Revolucionarno navdušenje delavskega razreda pa so neugodno sprejeli tudi nekateri oportunistični elementi v evropskih socialnodemokratskih strankah, ki so odklanjali revolucionarne akcije kot škodljivo obliko proletarskega boja. Svoja stališča so začeli na ves glas razglašati, z, njimi pa so hoteli prodreti tudi v Drugo internacionalo.
Prvi maj in Draga internacionala
Na kongresu Druge internacionale, ki je bil od 16. do 22. avgusta 1891 v Bruslju, so nemški in angleški predstavniki predlagali, naj delavci proslavljajo svoj praznik prvo nedeljo v maju, ker delodajalci nedeljskim proslavam ne bi tako odločno nasprotovali. Številni delegati so se uprli tej zahtevi. Ob koncu je kongres sprejel kompromisno resolucijo:
.Prvi maj je skupni praznik vseh dežel, s katerim naj delavci manifestirajo enotnost svojih zahtev in svojo solidarnost. Ta praznik naj bo dan počitka, razen če tega ni mogoče izvesti zaradi pogojev v posameznih državah.«
S to resolucijo so se strinjali tudi voditelji angleške in nemške socialnodemokratske stranke (Nemci so celo obljubili, da bodo proslavljali prvi maj, leta 1892 pa so organizirali delavske manifestacije tako, kot so predlagali — prvo nedeljo v maju. Istega leta je Engels pisal Bebelu, voditelju nemških socialnih demokratov:
»Ob proslavi prvega maja ste napravili veliko napako, vendar ne v Berlinu, ampak v Bruslju. Vedeti bi motali, kaj lahko obljubite in tudi izpolnite. .,
Rad ti verjamem, da bi v Nemčiji izostanek od dela zahteval žrtve, ki bi bile v nesorazmerju z doseženim uspehom. Toda kadar naenkrat največja stranka na svetu da znak za umik, tedaj to povzroča povsod zelo slab vtis. Vi ste borbeni odred sodobnega delavskega gibanja, in kar ste obljubili v Bruslju, bi morali izpolniti . . . Takšne moralne škode si ne smete ponovno povzročiti, torej bodite v Ziirichu hrabri, branite svoje lastno mišljenje in odkrito povejte, da se ne morete vezati s sklepom o izostanku od dela — tedaj se vsaj lahko na vas jezimo, vendar vas ne moremo obtožiti, da niste izpolnili obljube in da ste se umaknili. Nesmiselno je težiti, da bi gibanju v vseh deželah vsilili enotno obliko. Avstrijci, ki jim je potrebno, da prvega maja ne pridejo na delo in ki so zato pripravljeni na žrtve, katerim se vi v vaših pogojih z vso pravico odpovedujete, so našli prav tako pravilno obliko akcije kot vi v svojih pogojih.«
PRVI MAJ 1891 V FURMIESU
Ne bomo pozabili
Zgodilo se je
pred 65 leti, na prvega majnika francoskem mestecu Furmiesu,
dan leta 1891, okrožje Avesnes.
Delavci so najprej zborovali pred tovarnami, potem pa so spremljali delegacijo, ki je odhajala v občino, da bi županu sporočila: »Proletariat zahteva uvedbo osemurnega delavnika . . .« Žandarji so patruljirali po ulicah. Tovarnarji so se zaprli v svoje vile, ki so jih stražili vojaki. Delavci pa se niso ozirali na žandarje in vojake; mirno so korakali in prepevali pesmi o delu in proletarskih pravicah, o osemurnem delavniku.
Tedaj pa . . . Pred tovarno »La Sanspareille« so žandarji napadli delavce. Streli. Neki delavec je bil ranjen. Fantiček, ki je spremljal očeta, je obležal na pločniku. Delavci so onemeti in se ustavili, toda le za hip, potem pa so prijeli za kamenje in napadli. Spet je bilo nekaj ran jenih. Žandarji so zaprli štiri delavce in množico razgnali.
Popoldne so se delavci zbrali na glavnem trgu
Voj:
kolili. In tedaj je nekdo ukazal: »Ogenj!«
Deset mrtvih ' in 70 ranjenih . . .
Zgodilo se je v Furmiesu, na prvega majnika dan leta 1891. Od tedaj je minilo 65 let, vendar Fnrmiesa proletariat ni pozabil. Furmies je postal simbol boja proti nasilju izkoriščevalcev, boja za pravično ureditev.

Engels je nekaj mesecev kasneje spet pisal o prvomajskih proslavah, tokrat v pismu, ki ga je 14. aprila leta 1893 poslal prijateljem r
Francijo:
»Morda se varam, toda vse kaže, da to leto ne bo prvi maj odigral tiste pomembne vloge v življenju mednarodnega proletariata kot v minulih letih. Kaže, da je Avstrija edina med velikimi evropskimi deželami, kjer želijo organizirati proslavo. Tam res ni drugih akcijskih sredstev. Prav gotovo v Franciji, zelo verjetno v Nemčiji, morda pa tudi v Angliji — bo pomen letošnjega prvega maja zasenčen s pomenom splošnih volitev, s katerimi bo proletariat pozvan, da izbojuje nove pozicije in s katerimi jih bo tudi nedvomno izbojeval.«
Engelsove napovedi so se uresničile. Prvi maj leta 1893 so v Evropi proslavljali manj revolucionarno kot prejšnja leta. V Londonu se je število manifestantov zmanjšalo za polovico. V Franciji in Belgiji so organizirali nekaj proslav, ki pa niso bile tako pomembne kot prejšnje. Le na Avstrijskem in Nizozemskem so delavci množično prišli na ulice in zahtevali svoje pravice.
Od 6. do 12. avgusta leta 1893 je bil v Ziirichu kongres Druge internacionale, o katerem je govoril Engels v svojem pismu Bebelu. Bebci je na tem kongresu zagovarjal stališče, da bj prvomajske proslave v Nemčiji terjale preveč žrtev, rezultati pa bi bili majhni. Vodja avstrijskih socialnih demokratov Adler pa se je zavzemal za enotno prvomajsko akcijo vsega proletariata. Predlagal je, naj delavci tega dne ne gredo na delo, ker lahko samo to vtisne prvemu maju pečat proletarske in revolucionarne demonstracije. Adler je ostro grajal nemške io angleške socialnodemokratske vrhove in jik opozoril na razliko med trenutnimi možnostmi in upornim bojem za dosego boljših možnosti-Kongres je ob koncu odobril dvolično resolucijo kongresa in ji dodal:
»Socialna demokracija vsake dežele je dolžna, da s® bori za prvi maj kot dela prost dan . . . Proslava prveg* maja kot dneva boja za osemurni delovni dan, naj b° istočasno tudi manifestacija trdne volje delavskega raZ' reda, da s socialno revolucijo odpravi razredne razlik® in tako hodi po poti, ki vodi do miru v vsakem narodu in do svetovnega miru.«
Po kongresu v Ziirichu se položaj ni bistveno spremenil. Prvomajske proslave so v večini dežel organizirali mirno; izogibali so se stav-kam in spopadom, pa tudi revolucionarnih zahtev proletariata niso radi omenjali. Boj za osemurni delavnik je izgubljal politično ost-Bile pa so tudi izjeme. Leta 1894 so na primer ameriški delavci, ki so živeli v zelo težavnih razmerah, organizirali številna zborovanja i® tako imenovane sprevode lačnih. Leta 1895 Pa je na Dunaju demonstriralo 150.000 delavce^, ki so zahtevali uvedbo osemurnega delovnega dne in splošno volilno pravico.
★
V	prvih letih dvajsetega stoletja so se * v
Evropi in Ameriki tako povečala razredna nasprotja (buržoazija se je tedaj že pripravljal® na vojno), da so prvomajske proslave, kiju" oportunizmu voditeljev nekaterih strank Dru£6 internacionale, postajale vedno bolj revoluci0' narne. Leta 1900 je bilo na Francoskem dvakrat več stavk kot prejšnje leto. Na Dunaju le prvega maja zborovalo 100.000 delavcev. >3® newyorških ulicah je spet demonstriral Pr?' letariat. Leta 1901 je na Francoskem stavka*0 nad 220.000 delavcev.	,•
V	začetku dvajsetega stoletja pa so tud ruski delavci prvič javno proslavljali prvi m®L Do tedaj so ga namreč proslavljali tajno, v r°' zdovih in na ilegalnih sestankih, ali pa s P?saJ meznimi stavkami. Leta 1900 so se rta ulica ruskih mest pojavili prvomajski sprevodi. P°*L čaji so jih skušali razgnati in v mnogih mesti ^ je prišlo do spopadov. Veliko delavcev so ar°'
^ APRILA 1956 • ST. 18-19
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
»DELAVSKA ENOTNOST«
'rali; skoraj vse, ki so sodelovali v teh spre-°dih, so odpustili. Leto dni kasneje pa so aski delavci spet demonstrirali. Lenin je skrb-?° pripravljal prvomajske demonstracije in rusil njihovo politično ost. V pismu, ki ga je Prila leta 1902 poslal Severni zvezi, v katerem Je razmišljal o programu Zveze, je med drugim tl(» napisal:
»Potrebno je dodati, da mora prvi maj postati pri nas demonstracija proti absolutizmu, z zahtevami po Politični svobodi. Ni dovolj poudarjati le internacionalni pomen praznika, potrebno je združiti z njim tudi b°j za najosnovnejše nacionalne politične zahteve.«
Ob prvomajskih demonstracijah leta 1902 so 'Uski socialni demokrati razdelili več milijonov ,eJakov, s katerimi so pozivali vojake, naj od-: °ze orožje, če jih bo vlada poslala proti delav-Cem. Sodišče je nekaj tednov kasneje obsodilo Organizatorje demonstracij v Saratovu in Sor-!P°vu, v Vilni pa so skupino demonstrantov | isvno bičali.
j, V prvih letih tega stoletja se je torej sre-“tšče revolucionarnih idej in dejanj, ki se je !. Prejšnjem stoletju selilo iz Francije v Nem-| "•jo in Anglijo ter spet nazaj, začelo prenašati carsko Rusijo, ki je po besedah Kautskega ?sPrejela z Zahoda toliko revolucionarne po-ie ze	»tudi sama pripravljena
1 južiti Zahodu kot izvor revolucionarne moči«. Jbenem s tem zgodovinskim procesom in tudi hitro rastjo imperialističnih teženj finančne I “hgarhije in monopolov, pa so se v številnih ,°dilnih strankah Druge internacionale vedno uveljavljale oportunistične težnje, ki so 'h nekateri voditelji teh strank zagovarjali na amsterdamskem kongresu Internacio-“»le.
Na amsterdamskem kongresu, ki je zasedal u 14. do 20. avgusta 1904, so precej govorili i ® Prvomajskih proslavah. Oportunisti so na-■ ,’°pili proti prvomajskim stavkam, in s svo-I h mi predlogi hoteli spremeniti prvi maj v »mir-S° demonstracijo«, v nekakšen izletniški dan. ,'evolucionarji pa so odločno nasprotovali n j i-j°vim poizkusom (zlasti se je uveljavila Roza | ^Uxemburg). in zahtevali, naj proletariat pro-Mja prvi maj z bojem za svoje politične in *°nomske pravice. Njim gre zasluga, da je I ^sterdamski kongres sprejel resolucijo o pr-,ern maju, ki je jasnejša in bolj revolucionarna prejšnje, čeprav lahko v njej še vedno ! yajdemo nekaj starega oportunističnega duha. tej resoluciji je rečeno:
»V prepričanju, da je namen prvomajske delavske demonstracije, da v vseh deželah z modernim delavskim gibanjem enotno nastopi z delavskimi zahtevami, zlasti za zaščito delavcev, za osemurni delavnik, za Razredne zahteve delavstva in svetovni mir, da bi se Oa ta način dokazala enotnost - gibanja in da bi predložili zahteve delavcev iz vseh dežel; zato, ker še ni bilo enotne demonstracije, kajti v posameznih deželah biso demonstrirali prvega maja, pač pa prvo nedeljo * mesecu maju, je kongres sklenil:
V zvezi s sklepi mednarodnih kongresov v Parizu 1889, Bruslju 1891, Ziirichu 1893 in Parizu 1900 mednarodni kongres v Amsterdamu odločno poziva socialnodemokratske partijske organizacije in sindikate vseh dežel, da vsako leto prvega maja demonstrirajo za zakonsko uvedbo osemurnega delavnika, za razredne Zahteve proletariata in za svetovni mir. Najbolj učinkovita prvomajska demonstracija je prenehanje dela. Zato kongres naroča vsem proletarskim organizacijam ^seh dežel, naj se trudijo, da prvega maja ustavijo delavci — —- ' ■
delo
kjer
pridejo
to mogoče brez škode
ega i na delo za delavs:
povsod ke in te
interese.«
To je bil zadnji kongres Druge internacio-
Mokratških strankah še bolj zaostril in mar-*kdaj se je zgodilo, da so delavci na prvega Tajnika dan demonstrirali in stavkali kljub Spovedi socialnodemokratskih voditeljev.
Ruski delavci so se pripravljali na prvomajsko proslavo leta 1905 z geslom o oboroženi vstaji. V prvomajskem proglasu, ki ga je napisal Lenin, je iped drugim rečeno:
»Organizirajte tajne sestanke, sestavljajte družine, Priskrbite si razno orožje, pošljite zaupne ljudi, da se bodo posvetovali z Rusko socialistično delavsko stran-*°* Naj bo letošnji prvi maj za nas praznik ljudske v.staJe — pripraviti se hočemo nanjo, čakali bomo 8lgnal za odločen napad na tirana.«
Prvega maja so ruski delavci demonstrirali v 177 *?estih in industrijskih središčih. Delavcem so se pri-Qružili tudi kmetje, mornarji in vojaki.
*
, Septembra leta 1904 je sedmi kongres Generalne konfederacije dela Francije zahteval, naj s prvim ma-J®tn 1906 uvedejo v vsej Franciji osemurni delovni dan.
L . „   1 - • L: 1. . 1 ^	n c r\	I i _   :
Ponosno. V Parizu se je proslava začela z aretacijami.
devetih dopoldne se je mesto spremenilo v vojaško ‘abbrišče. Delavci pa so le zborovali. Popoldne je bil Ves Pariz na ulican. Vojaki in policaji so hoteli razdati množico, delavci pa so postavili barikade. Tega tine so samo v Parizu zaprli 800 delavcev.
Drugega maja je v Parizu stavkalo 150.000 delavci v okolici mesta pa še 50.000. Stavkali so tudi de-avci v Bordeauxu, Nizi in drugih mestih. V demonstracijah in stavkah je sodelovalo tako veliko delav-f^v» da so bili presenečeni celo delavski voditelji, “nržoazija je mprala popustiti. Že julija je parlament ^Prejel zakon o letnih dopustih, vlada pa se je zavzela
san
zmanjšanje delovnega Časa, zvišanje mezd in zbolj-1 »lovni!
nJe delovnih pogojev.
Proti vojni
jj jPb začetku prve svetovne vojne so voditelji j-aterih naj večji h strank Druge internacio-j, ® v skladu s svojimi splošno znanimi pogledi Prn i svetovno morijo ukinili tudi prvomajske L°.ve. Pred prvim majem 1915 je Centralni dal*11*6 nemške socialnodemokratske stranke iz-6e Proglas, v katerem je pozival delavce, naj Proslavljajo prvega maja. Centralni komite
francoske socialistične stranke je obljubil bur-žoaziji, da delavci prvega maja ne bodo demonstrirali. Podobno so storili tudi angleški laburisti. Tako so tri največje stranke Druge internacionale zamenjale borbena gesla prvega maja s taktiko »razrednega miru« in »sodelovanja z buržoazijo«. Le ruski socialisti (in nekatere skupine revolucionarnih marksistov in internacionalistov v zahodnoevropskih deželah, zlasti Karl Liebknecht in Roza Luxemburg) so hoteli tudi v vojnem obdobju ohraniti revolucionarni pomen prvega maja in dosledno izvajati taktiko spreminjanja imperialistične vojne v državljansko vojno, ki naj bi se končala z zmago proletariata v vseh vojskujočih se državah. Njihova prizadevanja pa so podpirali številni evropski delavci. Nobeno nasilje, pa naj je bilo še tako krvavo, ni moglo zadušiti rastočega nezadovoljstva proletariata, ki je nosil na svojih plečih vsa bremena imperialistične vojne.
Prvega maja 1916 je Liebknecht organiziral v Berlinu demonstracije proti vojni in vladi ter pozival delavce, naj »brnejo orožje proti izkoriščevalcem nemškega proletariata. Leve socialistične skupine so organizirale prvomajske stavke tudi v Franciji, Italiji, na Dunaju, v Pragi in Ziirichu. V Moskvi so stavkali delavci zasebnih in vojnih podjetij. Stavkali so tudi delavci v Tiflisu, tovarne topov v Permu in vojnih podjetij v Donbasu.
Leta 1917 so ruski delavci prvič svobodno proslavili prvi maj. Pridružili so se jim tudi kmetje. V njihovih rvomajskih sprevodih je bilo več milijonov ljudi, i so nosili zastave revolucije in vzklikali: »Živela svetovna revolucija! Dol z imperialistično vojno! Vso oblast sovjetom! Mir, kruh, zemlja!«
Prvomajske proslaVe, ki so jih med prvo svetovno vojno organizirali ruski socialisti in revolucionarni elementi v ostalih evropskih socialističnih strankah, so razkrivale ozadje imperialistične vojne, mobilizirale proletariat za boj proti vojni in buržoaznim vladam, obenem pa tudi že celile rane, ki so jih mednarodnemu delavskemu gibanju zadali oportunistični voditelji Druge internacionale.
V	siju revolucije
Zmagovita Oktobrska revolucija in revolucionarni dogodki, ki so ji sledili v številnih deželah sveta, so vtisnili svoj pečat tudi prvomajskim proslavam v letih po prvi svetovni vojni. Na Ustanovnem kongresu Tretje internacionale (Kominterne) spomladi 1919 so predstavniki levih struj v socialističnih in socialnodemokratskih strankah, ki so se odcepile od teh strank in se večinoma preimenovale v komunistične partije, sklenili: »Komunistična internacionala prevzema v svoje roke organizacijo mednarodnega proslavljanja prvega maja.« Istega leta je Lenin dejal:
»Ni se samo pri nas spremenila slika proslavljanja rvega maja. V vseh deželah so delavci stopili na pot oja proti imperializmu. Osvobojeni proletariat zmagovito pripravlja svoj dan, svobodno in odkrito, ne samo v sovjetski Rusiji, temveč tudi v sovjetski Madžarski, sovjetski Bavarski ... V vseh velikih proletarskih središčih^ govore ‘delavci o pomenu sovjetske oblasti in o bližnji zmagi proletariata.
V	tistih revolucionarnih letih je delavsko gibanje res zelo odločno (kljub težavam, ki so nastale v njem zaradi razcepa med socialisti in komunisti) nastopilo proti izkoriščanju in nasilju buržoazije. Delavci so z množičnimi revolucionarnimi akcijami prisilili kapitaliste, da so popustili in sprejeli mnoge njihove zahteve.
V	številnih deželah so uzakonili osemurni delovni dan; s tem je bila izpolnjena dolgoletna težnja delavskega razreda, toda proletariat je zahteval že veliko več: popolno svobodo organiziranja, nacionalizacijo najvažnejše industrije, priznanje pravice neposrednega sodelovanja in kontrole v gospodarstvu, uvedbo širokega sistema socialnega zavarovanja, povečanje mezd itd. Razen tega je proletariat tudi zahteval, naj vlade takoj umaknejo intervencijske čete iz mlade sovjetske republike.
Leto 1919. Francoska vlada je že 20. aprila poklicala v Pariz številne vojaške enote. Policija je zaprla nad sto delavskih voditeljev. Pariški delavci pa prvega maja le niso delali. Zborovali so, prepevali in nekajkrat pognali v beg policaje, ki so jih napadli. Iz poročila, ki ga je po prvem maju objavila pariška prefektura, je razvidno, da je bilo v spopadih ranjenih 428 policajev.
Leto 1920. V Angliji je stavkalo več milijonov delavcev. Samo na zborovanjih v Londonu se je zbralo nad milijon ljudi. V Franciji je bila pomembna zlasti stavka 220.000 železničarjev, ki so se vrnili na delo žele 28. maja.
Leto 1921. V Nemčiji je demonstriralo več milijonov delavcev. Prvomajska stavka je zajela vso Italijo. Japonski delavci so prvič proslavljali prvi maj.
Leto 1922. Burne demonstracije v Bolgariji.
Leto 1923. Tretja internacionala je prvega maja organizirala v Berlinu mednarodni delavski dan. Zbralo se je 500.000 delavcev.
V	naslednjih letih se je prebudila Azija. Leta 1924 so bile na Japonskem množične prvomajske demonstracije. Od leta 1925 do 1927 je na Kitajskem proslavljalo prvi maj več milijonov delavcev in revnih kmetov. Leta 1928 so zborovali indijski delavci.
V	letih svetovne gospodarske krize, ko so delodajalci odpustili ogromno delavcev in ko so milijoni od lakote umirali, je proletariat proslavljal svoj praznik v ostrih spopadih z izkoriščevalskim razredom in njegovo vladavino.
V	Parizu je prvega maja leta 1950 demonstriralo nad 300.000 ljudi, v Berlinu 200.000, v New
Kdthe Kollvntz: Vstaja tkalcev
Yorku 150.000. Pomembne so bile tudi prvomajske proslave v Bolgariji, Romuniji, in številnih kolonialnih in polkolonialnih deželah. V Darwinu (Avstralija) so brezposelni delavci napadli guvernerjevo palačo in izobesili proletarsko zastavo na mestni hiši. Leta 1932 je nemški proletariat zadnjič proslavljal svoj praznik.
Grozeče sence fašizma
Hitler je prišel na oblast januarja leta 1933. Neznansko lahko in hitro. Nemško delavsko gibanje se je znašlo pred fašistično nevarnostjo nepripravljeno, nesposobno za boj. Oportunistični socialnodemokratski vrhovi so kapitulirali pred nacističnim pritiskom, komunisti pa so sektašili, razbijali enotnost delavskega razreda in podcenjevali nacizem. Marca leta 1933 je Hitler z volitvami, ki jih je spremljalo nasilje, utrdil svojo diktaturo. Nekaj tednov kasneje je spremenil prvi maj, praznik razrednega boja, v »nacionalni dan dela«, dan sodelovanja med razredi.
Socialni demokrati so v svoji zaslepljenosti pozdravili to Hitlerjevo odločitev, jo pohvalili kot »izredno važno« in pozvali člane socialnodemokratskih sindikatov, naj proslavljajo prvi maj tako, kakor je uka-
r	x
PRVI MAJ 1916
Rdeči Berlin
»Ob osmih zjutraj se je zbrala množica delavcev, skoro 10.000, na trgu, ki ga je že mnogo prej zasedla policija. Med demonstranti sta bila tudi Karel Liebknecht (v uniformi vojaka delovnega bataljona) in Roza Luxemburg, ki so ju z vseh strani živahno pozdravljali. Tedaj je zadonel Liebknech-tov glas: »Dol z vojno! Dol z vlado!« Policaji so takoj prodrli k njemu in ga iztrgali iz množice.
Roza se je vrgla mednje, da bi osvobodila Karla, toda potisnili so jo nazaj. Množica, ki je bila zelo razburjena, je skušala zavarovati Karla, policijska konjenica pa ji je zastavila pot. še dve uri po Liebknechtovi aretaciji je množica valovila na trgu in na bližnjih ulicah v stalnih spopadih s policijo.
To. je bilo prvič, da se je na ulicah prestolnice pojavil odpor proti vojni. Led je bil prebit.«
(Iz knjige »Roza Luxemburg«. »Rad«,
1954)
X______________________________________________V
zala vlada. Socialni demokrati so res sodelovali v nacistični paradi. Že 2. maja pa so nacisti vdrli v domove sindikatov, zaplenili sindikalno imovino, zaprli sindikalne voditelje in razpustili sindikate.
Istega leta so v Avstriji zaprli več sto delavcev, ki so proslavljali prvi maj. V Tokiu so aretirali nad tisoč demonstrantov, v Osaki 450, v Šangaju je policija zaprla nad sto stavkajočih.
Leta 1934 je Dolfusova vlada že pred prvim majem zaprla 3500 avstrijski delavcev. V Sofiji je policija v krvavem spopadu aretirala nad 200 demonstrantov.
Leta 1935 je avstrijska policija spet zaprla več sto delavcev. V Bolgariji so žandarji ubili 12 delavcev. Leta 1936 so romunski delavci kljub prepovedi vlade organizirali prvomajska zborovanja. V Madridu je proslavljalo prvi maj nad pol milijona španskih delavcev.
* '
V Franciji so bile 26. aprila 1936 parlamentarne volitve. Zmagale so levičarske sile, ki so kasneje sestavile vlado Ljudske fronte. Ta zmaga je vzpodbudno vplivala tudi na prvomajsko proslavo. Prvega maja so v Parizu zaprli vse tovarne in podjetja; delavci so zborovali . . .
Leta 1937 so francoski delavci proslavili prvi maj kot praznik svojih zmag, saj je vlada Ljudske fronte uvedla 40-urni delovni teden in plačan letni dopust, povišala mezde in se zavzela na kolektivne delovne pogodbe. Na pariških u.icah se je zbralo nad milijou delavcev, v Marseillu je zborovalo 150.000 delavcev, v Lyonu 100.000, v Lillu 60.000, v Nizi 50.000.
V zadnjih predvojnih prvomajskih proslavah je proletariat glasno opozarjal na grozečo fašistično nevarnost in podpiral španske revolucionarje, ki so se bojevali proti fašizmu. Prvomajski proglasi Kominterne, ki je zadnja leta svojega obstoja z veliko težavo sledila večnim spremembam v sovjetski zunanji politiki, pa so ustvarjali le zmedo v delavskem gibanju. To se je pokazalo zlasti po sovjetsko-nemškem paktu, ki ga je Kominterna na vse pretege hvalila še celo tedaj, ko so nacisti že stali v Franciji in ko je proletariat Avstrije, Češke in Poljske že okusil vse strahote nacističnega terorja.
Novi pogoji
Med vojno smo delavci proslavljali prvi maj na zavezniških frontah, v partizanskih juriših in ofenzivah, s protifašističnimi akcijami v okupiranih mestih, proslavljali smo ga kot borci svetovne armade, ki hoče uničiti fašizem zato, da bi lahko proletariat sleherne dežele užival svobodo.
Zmagoviti boj proti fašizmu je porušil marsikatero staro in nepotrebno pregrajo v mednarodnem delavskem gibanju in odpravil precej nezaupanja, ki se je v letih med obema vojnama nabralo v odnošajih med delavskimi strankami, pa tudi med sindikalnimi organizacijami.
Že med vojno so predstavniki številnih sindikatov postavili temelje enotni mednarodni
sindikalni organizaciji, ki se je ustanovila nekaj mesecev po vojni pod imenom Svetovna sindikalna federacija.
Kmalu pa so stara nasprotja spet oživela in se celo še povečala. Hladna vojna med bloki, ki so jo začeli razpihovati tako v Sovjetski zvezi kot v Združenih državah, v Angliji in Franciji, je razdelila delavsko in sindikalno gibanje na dva sovražna tabora. Leta 1948 so iz SSF izstopile skoro vse zahodnoevropske in ameriške sindikalne organizacije in ustanovile svojo sindikalno zvezo pod imenom Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov. Mednarodne delavske organizacije so izgubljale svoje moči v medsebojnih obtožbah in marsikdaj raje zagovarjale škodljivo politiko svojega bloka, kot pa se bojevale za interese proletariata, za mir in napredek v svetu. Ta dejstva so vplivala tudi na povojne prvomajske proslave.
Kmalu po vojni so v številnih državah (v katerih je proletariat premagal izkoriščevalske razrede, ali pa so se socialistični .elementi tako okrepili, da buržoazija ni mogla več zavreti razvoja) proglasili prvi maj za državni praznik, za praznik vseh delovnih ljudi. To se je leta 1945 zgodilo razen v naši državi tudi v vseh vzhodnoevropskih državah, leta 1947 na Norveškem in v Indoneziji, leta 1948 v Burmi, leta 1949 na Kitajskem.
V	deželah s socialističnimi ali naprednimi vladami, kjer so proglasili prvi maj za državni praznik, so prvomajske proslave postale simbol ustvarjalne moči delavskega razreda, njegovih uspehov in njegovih svetlih perspektiv. Pa tudi v ostalih deželah, kjer se proletariat še vedno bojuje za uresničenje svojih osnovnih zahtev, je bilo v povojnem obdobju manj ostrih spopadov. kajti delavski razred je že skoro v vseh deželah postal tako močna družbena sila, da se mu buržoazija ne upa več nasprotovati s takšnim nasiljem, kot pred zadnjo vojno. Seveda pa to ne pomeni, da so se kapitalisti vdali v usodo. Prav pošteno se trudijo, da bi delavskemu gibanju čimbolj škodovali, da bi še povečali razdor v njegovih vrstah, in če ne morejo drugače zaustaviti delavskega pohoda, ukažejo vojakom in policajem, naj jih branijo ...
V	deželah, kjer so fašistični in diktatorski režimi prepovedali prvomajske proslave (Španija, nekatere latinskoameriške dežele itd.), pa proletariat proslavlja svoj praznik z ogorčenimi spopadi s fašističnimi, veleposestniškimi in drugimi izkoriščevalskimi režimi.
• Stara prvomajska gesla so danes marsikje še zastarela. Osemurni delovni dan je postal stvarnost. Proletariat pa proslavlja svoj praznik z bojem za večje ekonomske in politične pravice. Nizozemski sindikati so na primer v prvomajskem proglasu leta 1946 zahtevali: industrijsko demokracijo, zakonsko priznanje letnega dopusta, zboljšanje pokojninskega zavarovanja. Leta 1947 je Splošna federacija dela Belgije zahtevala razen povečanja mezd »soodločanje na vseh stopnjah gospodarske dejavnosti«. Istega leta so danski sindikati govorili o izboljšanju zakona o plačanem letnem dopustu in o sodelovanju delavcev v upravljanju gospodarstva. Leta 1952 so sindikati Zahodne Nemčije zahtevali v svojem prvomajskem proglasu uvedbo 40-ur-nega delovnega tedna. Predsednik burmanskih sindikatov U Ba Sve pa je leta 1954 govoril na prvomajskem zborovanju o postopni uvedbi delavskega upravljanja v Burmi.
Zanimivo je, da v skoro vseh prvomajskih roglasih nacionalnih sindikatov zasledimo za-teve o postopni uvedbi delavskega samoupravljanja, ki so vsako leto bolj odločne. Takšnih zahtev pa doslej še niso zapisali niti v prvomajske proglase Svetovne sindikalne federacije in niti v proglase Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov čeprav so v mnogih državah že ustvarjeni pogoji za široko sodelovanje delavcev v upravljanju gospodarstva.
★
Letos proslavljamo delavci svoj praznik v novih pogojih ki ustvarjajo široke možnosti za nove zmage, za nove pridobitve proletariata. Naš dan proslavljamo v dneh, ko se mednarodnemu delavskemu gibanju odpirajo nove perspektive, ko je proces, ki ga je sprožil kongres sovjetskih komunistov in za katerega je značilno temeljito odpravljanje posledic škodljive stalinske politike, že dokazal svojo koristnost za nadaljnjo krepitev mednarodnega delavskega gibanja, za odpravo pregraj, ki ločujejo posamezne delavske stranke in sindikate.
Jugoslovanski delavci smo vedno bili trdno prepričani, da bo mednarodno delavsko gibanje znalo odpraviti slabosti in napake, zastarele oblike boja in škodljive šablone; nikoli nismo dvomili v zmago resničnega proletarskega in-ternacionalizma in marksističnih idej; zato nismo klonili, kadar nam je bilo težko, nismo obupavali, če nas nekdo ni razumel ali če so nas napadali. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, kar je dolžnost vsakega delavskega gibanja, ki se zaveda svojega poslanstva, in zato tudi danes lahko naš Centralni komite napiše v prvomajskem proglasu iste besede, kot jih je napisal leta 1945: »Na dan prvomajskega borbenega pregleda moči delavskega razreda lahko ponosno rečemo delavcem vsega sveta: Izpolnili smo svojo proletarsko dolžnost!«
lanez Voljč
OBISK ZAHODNONEMšKE SINDIKALNE DELEGACIJE
»Občudujemo vaše napore«
Pred nedavnim je prišla v Jugoslavijo delegacija Sindikata usnjarskih delavcev Zahodne Nemčije, v kateri so:
Philipp Mittwich, predsednik Centralnega odbora usnjarjev Zahodne Nemčije,
Stahnisch Alfred, sekretar Centralnega odbora, Gustav Mobnen, predsednik pokrajinskega odbora Wirtemberg in Willi Biickpesch, predsednik pokrajinskega odbora v Essenu.
Med obiskom v Sloveniji so si nemški gostje ogledali več tovarn usnja in obiskali Bohinj in Postojnsko jamo. Nato so odpotovali v usnjarski kombinat Borovo in v Beograd. Ob slovesu iz naše republike je predsednik Centralnega odbora usnjarjev Zahodne Nemčije dejal: »Navdušeni smo nad vsem, kar smo doslej videli. Občudujemo vaše napore, ki jih vlagate za srečo in napredek svoje domovine. Največjo pozornost pa 1 naposFed nalo,
vzbuja delavsko upravljanje. Že v tem 1 tcv . v ,^eja7s .	"	- ,	v
,	,	v	..	... enotnost delavskega razreda za uspeh
kratkem času smo spoznali marsikaj, I j,0ja za mir socializem — vse to je kar smo doslej komaj slutili.«	I ustvarilo nove pogoje za dejavnost de-
KONEC KOMINFORMA
Razpustitev Kominforma bo nedvomno pozitivno vplivala na krepitev enakopravnega sodelovanja vseh socialističnih sil
Dne 17. aprila so člani Kominforma (Bolgarska, komunistična partija, Madžarska partija delovnih ljudi, Komunistična partija Italije, Združena delavska partija Poljske, Romunska delavska partija, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunistična partija Češkoslovaške in Komunistična partija Francije) na svoji zadnji seji v Budimpešti izdali obvestilo, da je Kominform razpuščen.
V obvestilu o razpustu Kominforma je najprej opisana »pozitivna vloga« te organizacije, potem pa je rečeno:
»Spremembe, ki so nastale zadnja leta v mednarodnem položaju, razširitev socializma zunaj meja ene dežele in njegova preobrazba v svetovni sistem, upostavitev širokega področja miru, ki je zajelo evropske in azijske dežele, socialistične in nesocialistične, ter prijatelje miru, razvoj in krepitev mnogih komunističnih partij v kapitalističnih deželah, odvisnih in kolonialnih, njihova dejavnost v skupnem boju proti nevarnosti vojne in proti reakciji, za mir, za življenjske koristi delavcev in narodno ' neodvisnost njihovih dežel, in oga, da bi prepcečili cepi-skem gibanju in okrepili
lavskih in komunističnih partij.
Informbiro komunističnih in delavskih partij po svoji sestavi in po svoji dejavnosti ne ustreza več novim razmeram. Centralni komiteji komunističnih in delavskih partij, ki so bili člani In-formbiroja, so po izmenjavi gledišč o njegovi dejavnosti spoznali, da je leta 1947 ustanovljeni Informbiro izčrpal svoje naloge. Zato so sporazumno sklenili, da Informbiro komunističnih partij in njegovo glasilo ,Za trajen mir, za ljudsko demokracijo' istočasno prekineta dejavnost.«
Kominforma torej ni več. Opravil je svoje poslanstvo (»pozitivne vloge«, o kateri govore v obvestilu o njegovem razpustu, pa prav gotovo nikoli ni imel) in pogreznil se bo v pozabo. Ničesar pozitivnega ni ostalo od njega. No, nekaj pa le je: spoznanje, da je pot, na katero je hotel Kominform s silo potisniti vse komunistične partije, zelo Škodljiva, da so metode, ki jih je Kominform uveljavljal v delavskem gibanju, tuje socializmu in napredku.
Konec Kominforma nas ni presenetil, saj smo že dolgo poudarjali, da bo mednarodno delavsko gibanje moralo prej ali slej odstraniti to oviro na svoji poti. Kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, na katerem so se sovjetski komunisti zavzeli za stališče (ki so ga sprejeli Hruščev, Bulganin in ostali sovjetski voditelji že lani v Beogradu), da ima vsaka dežela pravico, da samostojno odloča o svoji posebni poti v socializem, pa je ustvaril pogoje, da se je to lahko že sedaj zgodilo. Kominform je moral izginiti, saj je bil orodje, s katerim so stalinisti usmerjali mednarodno delavsko gibanje in aktivnost skoraj vseh Komunističnih partij na
pot, ki je privedla te partije do osamitve in zastoja.
Sklep o razpustu Kominforma bo nedvomno pozitivno vplival na nadaljnji proces odpravljal pregraj, ki jih je v mednarodnem ..savskem gibanju zapustila preteklost, na nadaljnji razvoj enakopravnega sodelovanja socialističnih gibanj.
OB OBISKU NORVEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA HALVARDA LANGEJA
Razgovor prijateljev
Razgovore, ki sta jih pretekli teden 1 Ničesar ni, kar bi razdvajalo Ju^l imela v Beogradu norveški zunanji mi- slavijo in Norveško, nikakih sporn< nister Halvard Lange in državni tajnik vprašanj, ki bi jih bilo potrebno resif za zunanje zadeve Koča Popovič, lahko in zaradi katerih bi bili taki razgovor upravičeno imenujemo razgovore prija- P®*T®r1n^ , Jugoslavijo in Norveško t j-	zdruzil skupni boj proti fašizmu,
J *	združuje nas skupno prizadevanje, ,9®
bi vsak na svoj način, v svojih pogoji®! zgradili socializem, da bi vsak na sy0J način čimveč prispevali za utrditev mirfl' Združujeta nas torej mir in socializeI?' in o tem, kar nas združuje, o miru socializmu, sta se razgovarjala tovarn
izgovarjaj iiateljskv1
Popovič in minister Lange.
V	Beogradu pa so se razv tudi o nadaljnji krepitvi prijateljsl stikov med Norveško in Jugoslavij0' zlasti o razširitvi kulturnega sodel®* vanja in utrditvi gospodarskih odu®*
V	skupnem norveško-jugoslovanske®1 sporočilu, ki so ga objavili po razg0* vorih v Beogradu, je med drugim rf
»Prisrčni in prijateljski razgovori 1 Beogradu so bili prežeti z medsebojo® željo, da bi se sodelovanje med Nof'
ko in Jugoslavijo še
bolj1
Državni sekretar za notranje zadeve Koča Popovič je sprejel norveškega zunanjega ministra Halvarda Langeja
0 OBISKU BULGANINA IN HRUŠČEVA V VELIKI BRITANIJI
led je prebit
Tovariš Janko Rudolf je sprejel delegacijo Sindikata usnjarskih delavcev Zahodne Nemčije
Upamo, da je ta obisk res obilo koristil utrditvi miru, da je res prebil led, ki že toliko let oklepa svet
O obisku Bulganina in Hruščeva Londonu nameravam napisati nekaj besed. Nekaj skopih besed, *---
jcscu, nekaj prvih ugotovitev, kajti zaključnega besedila sedaj, ko pišem te vrstice, še niso objavili, razgovori pa so tajni. Kljub molčečnosti, ki jih obdaja, pa vendarle že sedaj lahko ugotovimo, kje so stične točke v glediščih angleških in sovjetskih državnikov, kje so razlike prevelike in onemogočajo sporazum. Že se-
PARLAMENTARNE VOLITVE V BURMI
NA POTI NAPREDKA
bodo v Burmi druge parla- je proglasila zelo široka; amnestijo, vt>, ilitve v zadnjih osmih letih, ditelji upornikov (in stranke, ki jih e ta mlada azijska dežela podpirajo) pa zahtevajo, naj se vlada - njimi pogaja o pogojih predaje. Ker vlada z uporniki noče pogajati, so
Te dni
^entarne volitve odkar si je pridobila neodvisnost.
Prve parlamentarne volitve so bile leta 1951, tri leta po proglasitvi neodvisnosti. Volili pa niso vsi Burmanci, kajti precejšen del ozemlja so kontrolirali uporniki. Zmagala je Antifaštistič-na liga narodne osvoboditve, v kateri sta Socialistična stranka in Vojska neodvisnosti. Dobila je 190 mandatov v parlamentu (tri četrtine socialisti). Ostale mandate so si razdelili takole: levičarska Stranka poljedelcev in kmetov 8, predvojne politične stranke 1, neodvisni 30;
Sedaj, ko Burmanci že drugič volijo svoj parlament, je položaj veliko boljši kot 1951. leta. Vladna vojska je premagala upornike in osvobodila večji del ozemlja. Razbite uporniške enote so se zatekle v planinske predele dežele. Socialistična vlada je nacionalizirala veleposestniško zemljo in jo razdelila kmečkim revežem. Razmahnilo se je zadružno gibanje, prvi začetki industrializacije že dajejo sadove, zgradili so veliko šol, bolnišnic, kulturnih domov, začeli so lomiti okove zaostalosti na
V zadnjih mesecih so v Burmi veliko govorili o predaji upornikov. Vlada
pomiki noče pogajati, tudi stranke, ki podpirajo upornike, še vedno ilegalne in zato ne bodo mogle javno nastopiti na volitvah. Na teh volitvah bodo torej preizkusili svoje moči stari nasprotniki:	vladna Anti-
fašistična liga, opozicijska levičarska Stranka poljedelcev in krfietov (podpira jo ilegalna Komunistična partija) in skrajna desnica, ki jo vodi U Ba Mau, predsednik nekdanje burmanske projaponske vlade. Opozicija pa je tako slaba, da nihče ne dvomi v zmago Antifašistične lige narodne osvoboditve, torej socialistov.
Novo vlado čakajo velike naloge. Dokončno bo morala uničiti upornike in urediti razmere tudi v tistih oddaljenih krajih, kjer je zaradi upora neobdelanih 19 milijonov hektarov plodne
zemlje. Razširiti bo moralka ipožnosti za hitrejši tempo industrializacije (danes je v Burmi le 42.000 delavcev) in še vedno skrbeti zlasti za razvoj industrije široke potrošnje, kajti Burma kupuje v inozemstvu ogromno potrošnega blaga. Pa tudi za program razvoja kmetijstva, ki predvideva, da bo burmansko kmetijstvo do avgusta prihodnjega leta do-

seglo in preseglo predvojno _ treba še marsikaj storiti, še nadalje bo potrebno graditi šole in prosvetne ustanove, bolnišnice in druga zdravstvena središča.
Burmanski socialisti so te dni stopili pred volivce z uspehi, ki so jih dosegli v boju z zaostalostjo in z uporniki, z uspehi v zunanji politiki burmanske vlade, ki uživa med miroljubnimi silami sveta velik ugled, s programom blagostanja in splošnega napredka. In kdo ne bi glasoval za tak program, zlasti še, če ga predlagajo in zagovarjajo ljudje, k' so vse svoje sposobnosti, vse svoje delo podarili burmanskemu ljudstvu.
Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Doro sindikatov. Telefon: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.
daj lahko ugotovimo, da je ta obisk zelo pozitiven dogodek v mednarodnih od-nošajih, da je razbil led, ki je toliko let vklepal in pošteno ohladil tudi bri-tansko-sovjetske odnošaje.
Angleški list »News of the World«, ki je najbolj razširjeni list na svetu, je pred dnevi zapisal: »Pomen tega desetdnevnega ruskega obiska vznemirja domišljijo. Samo tisti, ki žele vtakniti svoje glave v pesek, so lahko porogljivi in cinični. Tokrat je bil prvič položen most čez prepad.«
Most Čez prepad .. . O takšnem mostu so govorili tudi sovjetski državniki, preden so odpotovali v Veliko Britanijo. Želeli so, da bi se ta obisk zaključil z zgraditvijo mostu čez prepad, s katerim je hladna vojna ločila Sovjetsko zvezo od Anglije. Takrat so bili v Angliji še kar precej hladni. Danes, ko so spoznali sovjetske goste in ko so lahko ugotovili, da se res iskreno zavzemajo za mir in utrditev stikov med Vzhodom in Zahodom, niso več tako črnogledi. Minister Butler je nedavno dejal, da sta obisk Hruščeva in Bulganina ter sovjet-sko-britanski razgovori »dragocena« dogodka. V vladnih krogih pa govore, da so bili razgovori spočetka precej »zadržani«, ^kasneje pa so »prebili led«.
Hruščev je med govorom v Birminghamu dejal, da sta se z Bulganinom razgovarjala z britanskimi državniki v »ozračju iskrenosti, prijateljstva in medsebojnega razumevanja«. »Položili smo dober temelj, dobro osnovo za razvoj odnošajev, ki morajo biti v bodočnosti čimbolj prijateljski.«
O čem so se razgovarjali? Angleški list »Daily Mail« piše, da so bili razgovori zlasti pozitivni glede Srednjega vzhoda, vzpostavitve boljših odnošajev med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo ter razorožitve. »Daily Expres« pa pravi, da so bili razgovori koristni predvsem zato, ker so okrepili mnenje, da je potrebno iskati rešitve perečih mednarodnih problemov pod okriljem Organizacije združenih narodov.
Po nepotrjenih vesteh so sovjetski državniki sporočili, da želijo do konca leta 1957 naročiti v Veliki Britaniji za več milijonov funtov blaga. Napovedali so precejšnje povečanje trgovinske izmenjave, če bodo Angleži pripravljeni odpraviti prepovedi glede izvoza na Vzhod tako imenovanega »strateškega
blaga«. To ponudbo so Angleži radostno sprejeli, za vlado pa je to kočljivo vprašanje. Bori se z izvoznimi težavami in komaj kljubuje pritisku gospodarskih krogov, ki zahtevajo razširitev trgovine z Vzhodom, obenem pa mora računati na neobčutljivost Združenih držav, ki so glavni zagovornik prepovedi izvoza ne-aterih predmetov na Vzhod. Toda vse
kaže, da še bo morala le ukloniti pritisku gospodarskih krogov, se nekoliko upreti Združenim državam ter navezati
širše trgovske stike s Sovjetsko zvezo, kar pa bo utrlo pot iskrenemu prijateljstvu med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo.
Pred dnevi je Hruščev dejal angleškim gostiteljem: »Vi, gospoda, nimate radi komunizma. Mi to vemo. Tudi mi ne prikrivamo dejstva, da nimamo radi kapitalizma. Toda — živeti moramo v
Upamo, da je ta obisk res obilo koristil utrditvi miru in da Je res prebil led, ki že toliko let oklepa svet.
Ob tej priložnosti so bile izmenjaj tudi misli o glavnih mednarodnih vpr** šanjih.
Razgovori so omogočili, da je bij® z zadovoljstvom ugotovljeno zboljšanj® mednarodnega položaja in interes oba® vlad, da si prizadevata prispevati * ublažitvi napetosti ter poglabljanju upanja in sodelovanja v mednarodna1 odnošajih. Ker je to srečanje omogočil® ugotoviti skupno korist odkritosrčne plodne izmenjave mnenj, sta se strani sporazumeli, da bosta tudi v hodnje, občasno, v skladu z razvoja?1 mednarodnih razmer in po potrebi s® nadalje izmenjavali misli.
Z zadovoljstvom je bilo ugotovljen* da so se stiki med Norveško in Jug®' slavijo, prežeti z medsebojnim razuma* vanjem ter duhom sodelovanja in jateljstva, stalno razvijali v smislu n j?
da bo že letos razširjena kiji_________
njava ter da bodo pripravili tudi ko®' kretne ukrepe za razširitev gospoda*' skih stikov.«
Indijci na proslavah prvega maja v Moskvi in Pekingu
Tri indijske sindikalne organizacij® so sestavile skupni delegaciji, ki 5t® odpotovali na proslavo prvega maja . Moskvo in Peking. To sta prvi indijsM delegaciji, ki bosta prisostvovali ▼en' kim prvomajskim paradam v Pekingu Moskvi.
Zahteve škotskih delavce*
Kongres škotskih sindikatov je sp*6, jel resolucijo, v kateri poudarja, da si®' dikati Škotske ne bodo odstopili od hteve, naj delodajalci in vlada zvišaj®
delavske mezde. Kongres je da so življenjski stroški v zadnjih leti® na Angleškem veliko bolj narasli k® v drugih industrijskih državah, plače P® so se počasneje dvigale.
S prvomajske proslave v Pekingu
Prvi maj 1955 v Pekingu
Odlomek iz knjige »S poti po Kitajski«, ki jo je napisal tovariš Dragi Stamenkovič, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Srbije, ki je lani kot član naše sindikalne delegacije obiskal Ljudsko republiko Kitajsko.
Že zgodaj zjutraj so odmevale po pekinških ulicah pesmi, slišati je bilo smeh in hrup. Povsod so vihrale zastave in v vetru so se upogibali
platneni transparenti s prvomajskimi gesli. Okna so bila okrašena s cvetjem, smo šli na glavni trg. k tribuni,
go:
sma srečavali množice praznično razpo_ loženih in razigranih Kitajcev. Zdi se mi. da so bili oblečeni v svoje vsakdanje temnomodre obleke, toda danes so bile zlikane, čiste, brez madežev. V ostih vrstah so hiteli odrasli, žen-1_5 in otroci, dekleta, starci . . .
Na dvignjeno teraso Vrat nebeškega miru je točno ob desetih prišel Mao Ce Tung z najvišjimi kitajskimi voditelji. Iz neštevilne množice nasproti nas. vzdolž pločnikov, so se razlegli vzkliki, desettisoč rok je mahalo v pozdrav. Vojaška godba — kakih 500 vojakov v belih uniformah — je zaigrala narodno himno in Internacionalo. Potem pa je načelnik mesta Pekinga stopil k mikrofonu in s krajšim govorom odprl proslavo.
Zavladal ie molk. Toda le za trenutek. Iz daljave se je pričel bližati sprevod, v katerem je stopalo pol milijona kitajskih delovnih ljudi. Med množico je završalo. Vse bolj se je bližal topot korakov, vzkliki so postajali glasnejši. Najprej je prišla skupina veselih in razigranih kitajskih
otrok. Z zastavicami so mahali proti ke z gesli in jate golobov . .
tribuni, se ustavljali, spuščali balonč-
Na čelu skupine delavcev so korakali železničarji. Kitajski spremljevalci so nam povedali, da imajo železniški delavci bogato revolucionarno tradicijo. V boju s protiljudskiini režimi so že v ranih začetkih revolucije prelivali kri in vodili delavske stavke.
Disciplinirano, v koraku, so stopale skupine tovarniških delavcev. Nosili so velike makete in transparente, na katerih so bili napisani uspehi tekmovanj in številke o dvigu proizvod-nje.
»Prvomajski parada naj bi bila pregled uspehov kitajskih delovnih ljudi,« nam je razlagal tovariš Ču. »V spre-
vodu so vsi družbeni sloji in prikazane najrazličnejše oblike dejavnosti, vse strani našega življenja. — Videli boste tudi našo narodno buržoazijo,« je s smehljajem dodal.
Mimo so šli tisoči kitajskih kmetov. Na vozovih so peljali modele krav, svinj, gosi, traktorjev in kmetijskih strojev. Nato pa spet tabele in grafikoni, ki prikazujejo povojni razvoj zadružnega gibanja na kitajski vasi.
V pisanih narodnih nošah so prihajali mimo tribune pripadniki narodnih manjšin iz vseh kitajskih pokrajin. Za njimi pa skupina uslužbencev, študentov, prosvetnih delavcev, članov kul-turno-umetniških društev. V sprevodu je bilo tudi veliko kitajskih obrtnikov in trgovcev, čujeve besede so se uresničile — videli smo tudi skupino pekinških kapitalistov, lastnikov zasebnih industrijskih in trgovskih podjetij. Tudi oni so mahali z rokami in nekateri med njimi so vzklikali parole. V skladnih vrstah so stopali budistični duhovniki v dolgih ogrinjalih pomarančne barve. Na koncu povorke so bili kitajski fizkulturniki, telovadci in drugi športniki z vso opremo.
Stali smo na tribuni, skupaj z drugimi tujimi sindikalnimi delegacijami, ki so prišle iz več desetin držav. Videti je bilo. da je parada zapustila močan vtis, zlasti pri delegatih azijskih in afriških dežel. Posebno so jo občudovali indonezijski odposlanci.
Polne tri ure so stopale mimo tribune goste vrste kitajskih manifestan-tov. Nosili so zastave, transparente in cvetje. Neutrudno, z iskrenim navdušenjem. so pozdravljali svojega dobro razpoloženega voditelja, ki je stal na terasi Vrat nebeškega miru. Ob njem so bili njegovi stari bojni tovariši Ču De. Liu šao Či in drugi najvišji voditelji Unašnje Kitajske.
šesta proslava prvega maja v osvobojeni domovini! Ko je po pekinških ulicah prvič korakala prvomajska povorka, je bila ta dežela v ruševinah in milijonom Kitajcev je grozila lakota. Tistikrat ’ se je Kitajska s ko-
raki velikana napotila v jutrišnji dan. In še pred nepolnimi desetimi leti je imel Mao Ce Tung pred seboj Čang Kaj šekovo štiri in pol milijonsko armado, ki je obvladovala ozemlje s tristo milijoni prebivalcev. V kuomintan-ških rokah so bila takrat vsa večja mesta, glavna industrijska področja in prometne zveze. Čang Kaj šek je dobil ameriško gmotno in vojaško pomoč v vrednosti šestih milijard dolarjev. Tudi zunanjepolitični položaj je bil ugoden za »nacionalistično« Kitajsko — čang Kaj šek je bil priznan kot eden izmed zaveznikov protihitlerjevske koalicije. Tudi Moskva je z njim podpisala politične sporazume. In vendar, Mao Ce Tung je zmagal — vojaško, politično in moralno. To je bil odločilni boj, zadnja velika preizkušnja na bojnem polju, veličastno zmagoslavje kitajske revolucije.
Pred rojstvom Nove Kitajske so se odigrali pomembni zgodovinski dogodki. Nad dva tisoč let je v tej deželi vladala fevdalna monarhija. V začetku tega stoletja je bila osnovana Tung Meng Hui (Revolucionarna zveza), ki si je zastavila nalogo, da vrže s prestola dinastijo Mandžu in ustanovi meščansko demokratično republiko. Oktobra 1911 se je začela na Kitajskem revolucija, ki je pripeljala do razglasitve republike in ustanovitve Začasne vlade v Nankingu; to vlado je vodil Sun Jat Sen, predhodnik kitajske demokratične revolucije. Toda revolucionarjem ni uspelo premagati imperialističnih in fevdalnih sil. Reakcionarne militaristične skupine so kmalu prevzele oblast in stiska v deželi je bila vedno hujša. Režim, ki je bil na oblasti, ni niti poskušal, da bi ustregel zahtevam milijonov siromašnih kitajskih kmetov, kulijcv, proletarcev in majhnih obrtnikov. Po prvi svetovni vojni pa je pridobival v politični areni vse pomembnejšo vlogo moderni industrijski proletariat. Dne 4.. maja 1919 se je začelo na Kitajskem razširjati gibanje, ki je bilo usmerjeno proti imperializmu in fevdalizmu. Valovi stavk so bili vse bolj pogosti.
In tedaj, julija 1921, je bila v neki šoli v francoskem delu Šanghaja ustanovljena Komunistična partija Kitajske. Eden izmed dvanajstih udeležencev Ustanovnega kongresa je bil osemindvajsetletni Mao Ce Tung. Že kot študent se je ukvarjal z revolucionarnim delom; po šolanju, ko je
1918. leta postal pomožni knjižničar v pekinški Univerzitetni knjižnici, pa je skrbno proučeval marksistično literaturo. Pozneje je postal šef novinarske agencije z nalogo, naj razvije revolucionarno propagando. Konec 1920. leta je pričel organizirati delavsko gibanje v svojem rojstnem kraju — v pokrajini Hunan.
Tako je začel svojo revolucionarno pot človek, čigar ime je zapisano na najslavnejših straneh kitajske zgodovine. Med dolgoletnim revolucionarnim delom je današnji kitajski voditelj, ki uživa med ljudstvom veliko priljubljenost, premagoval vse težave, pogosto v razmerah, ki je bilo videti vse izgubljeno. Bil je dosleden in trden celo v trenutkih, ko ga partijsko vodstvo pod vplivom Kominterne ni priznalo in ga imenovalo »zaletavec« in »lumpenproletarski pustolovec«. Po neuspelem kmečkem gibanju, ki je znano kot »Vstaja jesenske žetve«, konec 1927. leta, so izključili Mao Ce Tunga iz Politbiroja in Frontovskega komiteja Partije. Toda zaradi tega ni postal malodušen. Odklanjal je politiko Kominterne, ki jo je zagovarjal takratni CK in odšel s svojo maloštevilno armado na ju^, skozi pokrajino Hunan. Maja 1928, ko se mu je na planini ČinkaSan pridružil Ču De s svojimi enotami, sta imela oba skupaj komaj kakih 4000 vojakov, oboroženih s puškami in okrog 10.000 takšnih, ki so imeli le sulice, motike in meče. To je bilo jedro bodoče kitajske Rde- » če armade, ki je imela deset let pozneje dva milijona vojakov.
Izkušeni strateg, odličen organizator, bister politik in priznan teoretik, kakršen je bil Mao Ce Tung, ni nikoli pozabil, da dolguje za svoje najsijajnejše zmage zahvalo podpori in neomejenemu zaupanju ljudskih množic. To zaupanje je bilo treba potrditi ob vsaki priložnosti. Kjerkoli je hodil, povsod je uveljavljal agrarno reformo, pri tem pa pustil kmetom, da so si na svojih »sestankih obračuna« sami razdeljevali zemljo. Osem temeljnih pravil, ki jih je Mao Ce Tung predpisal, ko je bil še na planini Činka-šan, so se njegovi vojaki učili na pamet in jih prepevali kot pesem: »Daj na svoje mesto vsa vrata, kadar zapustiš hišo — (op., na Kitajskem je navada, da vrata ponoči snamejo in jih uporabijo za. ležišče). — Vrni in
zloži slamnjačo, na kateri si spal — Bodi uslužen in ljubezniv do ljudstva in pomagaj mu, kolikor moreš — Vrni vse izposojene stvari — Nadomesti vse poškodovane predmete — Bodi pošten v vseh odnosin s kmeti — Plačaj kmetu vse, kar mu vzameš — Ceni^ čistočo, zlasti pa postavljaj stranišča čim dalje od hiše«.
Stoletja in tisočletja je kitajski kmet poznal le vojaštvo, ki je teptalo riževa polja, praznilo kašče, kradlo živino in pustilo za seboj bedo. Ta odnos armade do ljudstva se je zdaj začel spreminjati. Mao Ce Tung ie vrnil kmetom zemljo, njegovi vojaki so pomagali pri žetvi in reševali življenja v času, ko so divjale poplave. »Vojaki so ribe, ljudstvo pa voda, skozi katero plavajo« — je pogosto govoril ta prekaljeni revolucionar, ki je danes, kakor že kdove kolikokrat, doživel v pekinškem glavnem trgu navdušene ovacije.
Jeklenel 'je v brezupnih trenutkih preizkušenj in osamljenosti. Preganjali so ga kot divjo žival. Na njegovo glavo so razpisali nagrado, ljubljeno ženo so mu ubili čang Kaj šekovi ljudje. Toda doumel je, da je njegova osebna tragedija le del tragedije kitajskega ljudstva. Kalil se je in zrasel v velikana revolucije.
Ob njem in z njim pa so rasli tudi ljudje istih nazorov in istega kova. Eden njegovih najbližjih sodelavcev — Ču De — je postal komandant slovite IV. Rdeče armade, ki so jo ustanovili 192S na Činkašanu. V času Velikega pohoda je Ču De prepešačil tisoče kilometrov, svojega konja pa dajal ranjencem. Oblačil se je kot navaden vojak in preživljal čas v družbi svojih zvestih borcev. O ču Deju • so krožile legende. Preprosto ljudstvo je pripovedovalo o njegovi čudežni sposobnosti, da vidi trideset milj daleč, da leta, da spusti nad sovražnika veter in vihar. Bil je znan kot strog in pravičen. Vojaki so se mu lahko pritožili za sleherno krivico, kmetje so ga prosili za nasvete. Zaslužni organizator in voditelj kitajske Rdeče armade je bil tudi Peng Teh Huaj, nekdaj namestnik vrhovnega komandanta ču Deja. sedaj minister za narodno obrambo.
Nadarjeni organizator Liu šao Či, eden pomembnih voditeljev kitajske revolcuije, je že kot triindvajsetletni
mladenič postal član Komunistične partije Kitajske, takoj po njeni ustanovitvi. Potem je dolgo opravljal odgovorne partijske funkcije, utrjeval delavske vrste in jih zbiral v sindikalno gibanje, organiziral in vzgajal partijske kadre.
Danes svetovnoznani diplomat Ču En Laj je bil med revolucijo eden njenih vodilnih ljudi. Med bivanjem v Franciji, v dvajsetih letih našega stoletja, je bil skupaj s Caj Ho Šenom in Li Li Sanom, ustanovitelj Sekcije Komunistične partije Kitajske v zamejstvu. Po vrnitvi v domovino 1924, j® bil ugledna politična osebnost. V Kantonu je Ču En Laj opravljal dolžnost sekretarja partijskega komiteja, malo pozneje, pred prelomom s Čang Kaj Šekom pa je postal sekretar Vojn® akademije Vampoa, katere upravnik je bil prav današnji zloglasni kuomintan-ški voditelj. Kmalu potem je bil Ču En Laj imenovan za političnega ko-; misarja I. Kuomintanške armade, k1 je šla v znano »Severno ekspedicijo* proti fevdalnim militaristom. V zgodovinskem »Velikem pohodu« je bil Ču En Laj politični komisar glavne kolone. Že v času revolucionarnega boju se je izkazal kot izredno spreten i® izkušen diplomat. Ko je bila ustanovljena Nova Kitajska, je postal predsednik Državnega administrativnega sveta in minister za zunanje zadeve.
Mnogo partijskih in državnih voditeljev — voditeljev Nove Kitajske ’ obdaja danes Mao Ce Tunga na prostrani terasi Vrat nebeškega miru.
Ko so šle mimo zadnje skupi®6 manifestantov in je utihnil odmev korakov, so stopili Mao Ce Tung in člani sekretariata CK k robu terase, 5 obrnili k tribuni, kjer so bile tuje p6' legacije in nam pomahali z rokami-1 Mao Ce Tungov okrogli, ploščati obraz je bil dobrodušen in veder-Zopet vzkliki, ploskanje in dolgotraj' ne ovacije. Pred več kot petnajstim leti je Mao Ce Tung zapisal tele besede: »Jambor ladje Nova Kitajska s že kaže na obzorju. Zaploskajmo pozdravimo to. Dvignite obe roki! No Kitajska je naša . . .<	1
Nova Kitajska je tukaj, okrog nas, vidimo jo! Kitajsko — bistvo, ki proslavlja svoj praznik na ul -cah Pekinga, Kitajsko — deželo, se je znova rodila v krčih revolucij D. Stamenkovič

^v\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\v\\\vv\v^^
Delovni kolektiv tovarne
ISO.
7
čestita vsem ostalim kolektivom ob delavskem prazniku 1. maju
RAKEK
^>v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\^^^^
Kolektiv
Kmetijske zadruge
UNEC
ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM DELOVNIM LJUDEM SIROM DOMOVINE

KMETIJSKA
ZADRUGA
GRAHOVO PRI RAKEKU
čestita svojim članom in ostalim kmetijskim zadrugam ob Prazniku dela — 1. maju in želi mnogo uspehov pri pospešitvi našega kmetijstva

MUMinnfc
»LOVEC«

Kolektiv gostinskega podjetja
RAKEK
čestita in želi ob Prazniku dela vsemu delovnemu ljudstvu veliko uspehov pri skupnih naporih za boljšo bodočnost in pošilja svoj delavski pozdrav za 1. MAJ
TRGOVSKO PODJETJE
»VINO*
RAKEK
trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na vetiko
čestita svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku dela — 1. maju
čestita za 1. maj vsem kolektivom kmetijskih zadrug in vsem ostalim podjetjem naše republike, z željo čimprejšnje izgraditve socializma na vasi
> v /i
HniiiiiiiiiffiflfflniffltitiifflniiiiranmitnitiiiBimmuittfflffltPtitiiifiiinniitiiniiiiffiiiitiiiniitiiiiiinntHimiiiiiiiiiuHiiiimiHiiiiRiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHniitnitiiiiiiiiiitiiniiinitiiiiHmmiiiiHiiiiiitiiitnBfflinntiiniiimifflmBiiiiimti


Kmetijska zadruga
NOVA VAS NA BLOKAH
čestita vsem delovnim kolektivom in svojim poslovnim prijateljem za Praznik dela — 1. maj
I
|
■■■■■■■■■■■■■■■■■airaaaaasitanS
Kolektiv
ZADRUŽNO LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA
BEGUNJE pri Cerknici
čestita vsem kolektivom za Praznik dela 1. maj 1956, za razvoj socialističnega upravljanja in napredka proizvodnje, zlasti na področju kmetijstva
1 l:
a ■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■!
■■■■saaaiemaa

Trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami
„VINO“
y CERKNICA
čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ob Prazniku — 1- maju 9 Priporočamo se cenjenim odjemalcem za nadaljnje zaupanje £ Vedno imamo na zalogi pristna istrska, dalmatinska in štajerska vina

■■■a ■■•■■■■■»

PODJETJE
CERKNICA
Vsem delovnim kolektivom Republike, posebno pa še svojim poslov-5' nim prijateljem, čestita ob Prazniku >	dela — 1. maju
BREST
Tovarna pohištva in lesne galanterije
CERKNICA
proizvaja v svojih tovarnah:
TOVARNI POHIŠTVA CERKNICA TOVARNI LESNE GALANTERIJE MARTINJAK
TOVARNI LESNE EMBALAŽE IN ŽAGI MAROF ŽAGI CERKNICA
vse vrste pohištva, lesno galanterijo, lesno embalažo in volno, žagan les za tu- in inozemstvo
Zahtevajte v poslovalnicah trgovske mreže izdelke »Brest« Cerknica, ki slove po kvalitetni izdelavi in nizkih cenah
Ob našem največjem prazniku 1. maju želimo vsem delovnim ljudem čim.več delovnih uspehov
TilllllllllllllllllRIIIIIIIUIIIIIIIIMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM^
OBČINSKI
SINDIKALNI
SVET
AJDOVŠČINA
čestita vsem delovnim ljudem k mednarodnemu prazniku dela — 1. maju, hkrati pa vsemu prebivalstvu Ajdovščine k občinskemu zgodovinskemu prazniku 5. maju
h
/
l!l
Vsem delovnim kolektivom republike, posebno pa še svojim poslovnim prijateljem čestita za Praznik dela — 1. maj
Kmetijska
zadruga
Cerknica
',<'‘\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ pninillllllllllllllllilflllllliguilltllllM^^
I
OKRAJNI
SINDIKALNI
SVET
CELJE
Ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju čestitamo vsem delovnim kolektivom k doseženim uspehom, ki so plod velikih fizičnih in umskih naporov, ki jih naš delovni človek zavestno vlaga v svoje vsakodnevno delo z delavskim in družbenim samoupravljanjem, zavedajoč se, da ustvarja sebi in bodočim pokolenjem lepši jutrišnji dan.
DELAVNICA
ŽELEZNIŠKIH
VOZIL
»BORIS KIDRIČ«
MARIBOR
Vsem kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo za 1. maj in želimo še mnogo uspehov
oi™iiiiiiiiiiiiffl™iiiioi#iiiiii»uiiMiiiiEio#™iii#iiii«#ooiaiiii™iiiiiiM#isiiiiii™™™8ii«iEiigiiiiiiiiniifliiimiiiiiiiiiiEiraiiiiiiEiEii»ffliiiEio™Ei™ffliiii^
^XXVXXVXXXVVXVXXXXXXXXXXXVV^XX>XVOvX>X>NX>XXNX>^X>XX>XNXX>^X>AX>X>X>XX>XXX>XX>XV>X^>XXX>X>X>X>XXXXVXV<XX>XXV
ffllili:ill(l!i!l]l!lil!lllllllllllllllllllllllllll#lllllliyililll!!lllllllllll
RUDNIK
M E
ž
I C A
Kolektiv
čestita vsem rudarjem in metalurgom, kakor tudi vsem delovnim ljudem naše domovine k Prazniku dela — Prvemu maju
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»ZADRUŽNIK«
ILIRSKA BISTRICA
čestita ob Prazniku delil, 1. maju, osemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije ter želi kolektivom veliko { uspeha v samoupravljanju v letu 1956.
Podjetje se bavi z nakupom in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, prodajo čajnega masla, kaliumbitartrata, kazeina. Kupuje in prodaja vse gozdne sorti-mente.
»SLOVENIJA-SADJE«
LJUBLJANA
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob velikem prazniku — 1. maju
lllll!lll!lllllllli!lllll!ll!lll!lllllll!llllllllliyillll«llllllll«llllllllllllllllllllllllll
iiiiiiiiiiiiifflmin**®

Vsemu delovnemu ljudstvu pošiljamo borbene pozdrave in čestitke k Prazniku dela
KMETIJSKA
ZADRUGA
POSTOJNA
f\VKSC«CO>«\VNCKV^\VV\\\\X^\\\\\VWV\\\V\^^^
I

KOLEKTIV
TOVARNE
LESOVINSKIH PLOŠČ
ILIRSKA BISTRICA
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku dela — 1. maju in pošilja borbene pozdrave in veliko uspeha v samoupravljanju v letu t956.
Tovarna izdeluje leso vinske plošče izvozne kvalitete in za domači trg. Prepričajte se sami!
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE UPOGNJENEGA POHIŠTVA
KAMNIK
čestita vsem delovnim kolektivom ob Prvem maju — prazniku delovnega ljudstva

TEKSTILNA
TOVARNA
MEDVODE
čestita ob delavskem prazniku — 1. maju vsem delovnim ljudem Jugoslavije
^V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WW\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\N\\\\\\\\\\\VA
‘VWWWWVWWWWWWWNAAAAAA/WWWWWW\AAA/\AA/WWWWWWWW'
S
MiiiirniraitniiuiiiimRiiiiiiiiiiiiimmiiflimiiiiiiiiiniminninniimimnKHBiimiimraffflimBiiiBini^ ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx2; B	rž	Ž
Ž	5
$	Vsem delovnim ljudem	^
\	čestitamo za 1. maj	Ž
Ž	Ž
\	.	i
KOLEKTIV
| Elektro J
ŽIROVNICA	|
ž	ž
ž	ž
p	m\	I
fifll1lllllllllll!!l!!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lllll!IU!lllllll!lll!llltlllll!lllll!ll!lllllll!lllll!lliy; ^.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^

KOLEKTIV
JAMSKE
RESTAVRACIJE
POSTOJNA
čestita ob Prazniku dela — Prvem maju in pošilja borbene pozdrave delovnemu ljudstvu Jugoslavije ter želi veliko uspehov v samoupravljanju v letu 1956
vWv\vw\\\\\\\\\vw^^^
■BeBeeeeeeeeeBeBWBeeEe«ieeee«e"M"""""""""""*"e"eeBae
»KREDA«
BLED
čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije za 1. maj

Kolektiv gostinskega podjetja RESTAVRACIJA IN KAVARNA
»JADRAN«
POSTOJNA
pošilja borbene pozdrave ob Prazniku dela vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije in želi obilo uspehov v samoupravljanju
BBBBBBBBBBBBBB■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
MESTNO
KINO-
PODJETJE
BLED
čestita ob l. jmaju vsem svojim obiskovalcem in vsemu delovnemu ljudstvu
\\\\\\\v\\\\\\\\\^^^
KOLEKTIV
KLAVNICE IN MESARIJE
BLED
čestita vsem delovnim Ljuden: za 1. maj
L
Ob delavskem prazniku — 1. maju čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu
HOTEL
»LOVEC«
BLED
VNAAA/VWVWWWWVWWWWWVVV
HOTEL »KRIM«
BLED
čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela — 1. maju

^X>XXXVSXVNX>XSXSN>X>>X\>N>esN>X>XV>XS>XNXXN\NVC^XNXSX<^
fMllllllll!!lltlllllHWlilillilHII!Ml!flli!inilU^
Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo ob 1. maju
Izdelujemo vezane in mizarske plošče, furnir, razno lesno galanterijo in druge lesne proizvode
a.
IBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBu
Ob Prazniku dela — 1. maju čestita vsem delovnim ljudem
KOLEKTIV
„TIKI“
ELEKTRO STROJNO PODJETJE
LJUBLJANA
>AAJWWVWWWWWWWWWWWV
KOVINSKO PODJETJE
I „UNITAS“
| LJUBLJANA
■ čestita vsemu delovnemu ljudstvu za Praznik dela — 1. maj
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBSBBBBlBBBBBBBMBSSBBBBeEBBBBi!
JAVOR
TOVARNA VEZANIH PLOŠf IN FURNIRJA
PIVKA
Kupujemo: hlodovino za furnir, luščenje in žago
^.illHIIIIIIIIIIIIIIIElIHlillllllllltiillllEllNIIIIIEIIIIIIEIIIII
imilllMIllilUMIlIlIllillllllllllllMlimillOllllllllllllllllllll
muoumiiiiuiujuiiijuiimmiuiiiiiiiuiinmiiuuiiuiimuuiii
unmuHiiRHimmigaB——
»DELAVSKA ENOTNOST«
'■'WWWWWNAAAAAA/VWWWWVWWWWWWV AAA/VWWVWWWW'A V ■
I
m
a
iill j
Jilt
ŽIVEL PRVI MAJ
aiilMEIIMIIlimEMIIllMllimil#*
1. MAJ 1956
Kolektiv
CozJnega
gospodarstva
Postojna
llimfiiill!limi™ili!IIIIEllllllilE™WEEEIIilfflllE!fflEi#!!l!™itBllllil!llil!;:li!!i:i
2 vsemi gozdnimi manipulacijami čestita ob Prvem maju vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije in želi veliko uspeha v proizvodnji in upravljanju v letu 1956
Vsemu delovnemu ljudstvu čestita za Praznik dela in želi še veliko uspehov pri njihovem delu
Karionažna
tovarna
Grafična predelovalna industrija
Ljubljana
aiiam
E8«Mi™illEI8Era™ilE«l!!lllEIII!m
/\
KEMIČNA
TOVARNA
DOMŽALE
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ
Za Praznik dela — 1. maj čestita
M
\
mmmm
'VN/iAA/WWNAA/V'/>A^viVVWWSAA^/ys/</'/SAAAA/WWWVVAA/VW>AAAA/WWVWWV,V'
M Tnrist
IntMUetn
ž
j
Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo za delavski praznik — 1. maj
CEMMTAR
Podjetje za izdelovanje umetnega kamna in betonskih izdelkov
IjMJAM
£
esao
SA/VWVWWWVWWWW'/'/'x
čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem za 1. maj
J,
Mizarsko podjetje
Senožeče
ndtastr^sleo
odjetje Postojna
v serijski proizvodnji radio ohišja, razno pohištvo za »LESNINA« Ljubljana, katero razpošilja po vsej državi ter ima ponohno obrtno delavnico za lokalne usluge prebivalstva občine. Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsemu delovnemu čestita za Praznik dela — 1. maj
Lm
delovnemu ljudstvu čestitamo k Prazniku dela L maju
Hnm -dafcnnam. ljudem čestita za deteseki praznik — 1. maj

HM
i 0L0 LJUBLJANA
Vilharjeva c. 4
ll

Prodajalna tovarne usnja
Šoštanj
Ljubljana, Trubarjeva 41
čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj
'A,^wAyvvAAAW^AftAA«vww,'' /ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxvwxxxxx->K<vxxv<xxxx'(»xxvoe<x<x«™^
^tfflffltiitffiitiBifiniftnffiHififfiitKmHtTftatiiiiiffitnfiutiitiiiiiMtiittmiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimffliimiiiiiiiim intniiiimiii
Illlllll!l!l!«lllllllllllll!i™illl!lllll!#lllll!!llllll!lllllllllllllll|l||||ti!l||l|||l8l||®
DELOVNI KOLEKTIV
v
TOVARNE ČIPK IN VEZE
BLED
M
čestita
ob
delavskem
prazniku
1. maju
in
želi
vsem
delovnim
kolektivom
mnogo
uspehov
Mm


j^XS>NXX>NSXV«NI
1

I
'Tovarna furnirja in lesnih izdelkov
TOPOL
Ilirska Bistrica
kA«lr,l-^čS^
Podjetje želi ob Prazniku dela — 1. maju 1966 vsem delovnim kolektivom Jugoslavije veliko uspeha v proizvodnji in samoupravljanju
	<.	—•	y
t	
	
Izdelujemo: vse vrste plemenitih in slepih furnirjev, turnirsko embalažo za sadje m zelenjavo, turnirske žličke za sladoled in ostale lesne proizvode, rezan les in kocke za tlakovanje
Kupujemo: turnirsko hlodovino oreha, javorja, jesena, bresta, hrasta in dr., ter hlodovino za luščenje bukovine, topola, bresta, jesena, hrasta itd, žagarsko hlodovino listavcev in iglavcev
0^m\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WWMSVV<:
DELAVSKA ENOTNOST«
ŽIVEL PRVI MAJ
gtnmn!i!tniiiiiir!iiiiiiiitiiii!i[!n!!iiiiiiiniiiiHi!miiffli!i!i!ii!iii!in!i!iwiiimmnimiimiimi!!iiiimiiiiiiinffl!imm«im»tii!iH!iuiuiiiiy|
U Ob delavskem prazniku, Prvem maju, čestita
| Kmetijska zadruga	f
I Črna na Koroškem	j
s svojim kolektivom
vsem svojim odjemalcem in članom g in jim ždi mnogo uspehov pri dvigu m g	kmetijstva	g
Kolektiv,
Gostilna PRI KOROŠKEM KMETU, Črna pri Prevaljah Gostilna POD TEBROM, Črna pri Prevaljah SINDIKALNO GOSTIŠČE DELAVSKEGA DOMA v Žerjavu Restavracija NA POLENI, MEŽICA Turistično gostišče NARODNI DOM, MeBea Gostilna POD KLANCEM, Mežica Restavracija PEGA, Mežica
čestitajo vsem svojim gostom m eseni* delovnemu ljudstva ob delavskem pmnii, 1. njo
1. MAJ 1956
<\A/NyxyNy\yNAy*v<AAVNy\ZN/\AyxAy\yNAyNAy\Av\/NzsyNAVN/\/\/\z\/\/x/\/x/*
Ob delavskem prazniku, 1. maju čestita vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine delovni kolektiv
itak
GRAND HOTEL
TOPLICE
KOLEKTIV
VV\AAA/V\AAAAAAAA/NAAAAA/V\AAA/V\/VVVVV\AAAAA.\
r
j
^^XViXX>XSXX>X>XV«XX\\XNX>XXVV<N\\X>X>XSVVNXXX>X>XX>X^
^!iiHimmmftnimwHnifliimnniiiiiii!ji!initininiJiuutJtm™iiiuiiii!iiii!ii!iuijiiHSMammjiHitHiHmH»
BLED
Vsem delovnim kolektivom čestita za praznik delovnega ljudstva
§IIII!i:iil!lllllllllils™illlEI*!**lffl

Vsem delovnim čestitamo za Praznik dela 1. maj
HOTEL
JELOVICA
BLED
^.imimiiiitniiiiHiininHiiiiiRflffliinniinimuiiiiiiHimiuimunmiiminiiniiURimBiHmnMRmimumnimunmmnmiiiiHtmimiM
tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov
Proizvaja;
Farmacevtske preparate Ekstrakte
Čiste alkaloide Secale comatum-a Čiste alkaloide j Čiste glukozide ]
Santonin Bismutove soli Živosrebme soli Magnezijev karbonat in klorid Svinčev acetat Darijev sulfat
Aether za narkoze, farm., tehnični Dezinfekcijska sredstva Zaščitna mila v industriji Dezinfekcijska mila
'’yWVWVWWWVWWVVAAAA/VVWSA/VW^AAA/VN
LJUBLJANSKIH
OPEKARN
LJUBLJANA
ČESTITA
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJ
■■■■mi™#«*!
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU
KONUS
TRGOVINA IN SKLADIŠČE USNJA
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA C. 2

iMiEti*
■IHIIimiElllSEIlIffllim
TOVARNA BARV IN LAKOV
cocon
MEDVODE
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU
W
INDUSTRIJA
PLATNENIH
IZDELKOV
JARŠE j POŠTA DOMŽALE
čestita vsem delavnim kolektivom in vsemu delovn emu ljudstvu ob Prvem maju
^rniiiriiiiiiinmimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiminiiiiiiniiiimimMiHiniiiiimniniiniiiiniimiiiminiffliiimimaiiimiiHmmiBin^iiiumiiiiiiaaaiMiiflnmaffimaiiiiiMUHmmtiiHflHiffliiiamiamHmmiitig

ZADRUŽNO
ŽAGARSKO
PODJETJE
POSTOJNA
Ob Prvem maju pošilja čestitke in borbene pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu

V-'
[
■■ v

A '
m.
$ F
I
mm


CELULOZA
I I!«i MEDVODE
■ v
'!■
j SSSifSs
■

I*
čestita ob Prazniku dela vsemu delovnemu ljudstvu in ždi še veliko uspehov pri njihovem ddu
illiShsSifc,
čestita vsemu delovnemu ljudstvu
ob naj večjem delavskem prazniku — I. maju
e**!*!*
r t/VVWW\AAAA/WWVNAA/VWVWVS/WVW
lv\\\\\\\v\\\\\v\v\v\\vv\\\\\\\v\^^^^	^iilii*
elovni kolektiv
TISKANINE
TOVARNE TISKANEGA BLAGA
KRANJ
pošilja ob Prazniku dela prisrčne čestitke vsemu delovnemu ljudstvu naše svobodne domovine s prepričanjem, da bomo tudi v bodoče združevali vse naše napore za čimprejšnjo zgraditev socializma. Živel l. maj
»NIKO«
ŽELEZNIKI
TOVARNA KOVINSKIH IN ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV
čestita vsem delovnim kolektivom za Praznik dela — 1. maj "A" Priporoča svojo proizvodnjo nisamiških izdelkov in izdelkov za laboratorije Živel 1. maj!
JjnduStKtja
Czdežkcrit
KRA N J
čestita vsemu delovnemu ljudstvu* za praznik '1. maj!
Izdelujemo po najnižjifa dnevnih cenah gradi za žimnice jactjraard in črtasti, blago za moško perilo, blago za ženske obleke, posteljno platno itd. Priporočam!© se za nakup naših priznanih izdelkov
DELOVNI KOLEKTIV
»ALKA«
TOVARNA OBUTVE
Duplje
čestita vsem delovnim ljudem za praznik 1. maj!
Tržiška tovarna kos in srpov
Tržič
čestita vsem delovnim kolektivom k delavskemu prazniku — 1. maju!
Ari!,	1 „


i®®®
MM
i®*®
KOLEKTIV
Gozdnega
gospodarstva
KRANJ
čestita vsem delovnim kolektivom
k delavskemu prazniku — I. maju!

***
1*1*1
TOVARNA USNJA
STANDARD
KRANJ
čestita vsem delovnim kolektivom k delavskemu prazniku — 1. maju!
80''^5^x4^

Veleželeznina
»MERKUR«
KRANJ
čestita
vsem delovnim kolektivom ob delavskem prazniku 1. maju!
Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo k delavskem prazniku 1. maju!
SLADKOGORSKA TOVARNA
KARTONA IN PAPIRJA sladki vrh
pošta Šentilj v Slovenskih goricah
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE in SOCIALISTIČNA ZVEZA KOPER
čestitajo za 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
IZVAJANJE GRADBENIH DEL VSEH VRST: VISOKE GRADNJE, NIZKE GRADNJE, INDUSTRIJSKE GRADNJE, TERMOELEKTRARNE, STANOVANJSKI OBJEKTI
»GRADIS«
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA -BOHORIČEVA ULICA24
TELEFON 39-241, POSTNI PREDAL 65
GRADBIŠČA: Ljubljana, Jesenice, Grosuplje, Krško, Šoštanj, Ravne na Koroškem, Maribor, Kidričevo, Koper
OBRATI: Uprava centralnih obratov v Ljubljani, Šmart inska cesta 32
Mehanične delavnice v Mariboru-Studenci Lesni obrati v Škofji Loki Obrat gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov v Ljubljani, Šmartinska 101 a in v Brežicah
Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva 24
,;XX>XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXr
Tovarna motornih koles

L
lef&s
KOPER
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku dela — 1. maju
liji ,XXXX\XXXXNX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV>\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX'XXXXXXXXXX>^ E!
SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE KONZERV
ARRIGONI
IZOLA
čestita vsemu
delovnemu ljudstvu za 1, maj

TOVARNA
KOVANEGA
ORODJA
KAMNIK
želi vsem delovnim ljudem, posebno svojim odjemalcem, ob našem največjem praznika — L maju mnogo uspeha v bodočem delu
^eeeeeaaeaoeseoo
»»K
KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
»GRADNJE«
POSTOJNA
Vsemu delovnemu ljudstvu pošiljamo borbene pozdrave in čestitke
ob Prvem maju
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR, OKRAJNI KOMITE, SOCIALISTIČNA ZVEZA
KOPER
čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu za Praznik dela — L mag
TOVARNA
KLEJA
LJUBLJANA
čestita vsema delovnemu ljadstva naše domovine za Praznik dela — 1» maj

CINKARNA
E
L
I
E
METALURŠKO
KEMIČNA
INDUSTRIJA
Ob prazniku delovnega ljudstva pošiljamo čestitke vsem svojim poslovnim prijateljem in bratskim kolektivom
Istočasno priporočamo sledeče proizvoden
►
i
<
Serovi cink — min. 97,80 */« Zn Cinikov prah — 97,0 % Zn tata! Rafinirani cink — min. 98,70 % Zn Fini cink — min. 99,75 % Zn Redestiiirana cink — min. 99,85 ®/o Zn Cinikova pločevina raznih dimenzij in formatov
Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Be Cinkovo belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat
Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfit — surovi Natrijev suifit — čisti Cinkscdfat
Natrijev silikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon tJltramarin Svinčeni minij 30 ®/o Svinčeni minij 32 °/o Svinčena glajenka čista Superfostat Modra galica Metalit
V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro
OKRAJNI VODOVOD
^seeeoo6eoeeeoewBNW»«»a6eoaoe!ieoeeoeBWM»sw?wp«»MeeB«?«»s»«^i
KOPER
čestita za Praznik dele vsemu delovnemu liudstvu
r
L
»Prevozništvo«
NOVO MESTO
izvršuje konji, žaganje drv nudi pesek in gramoz
Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem za L i
innamiiai*
ie»eew«aBWBB«eeeeB«eHeeaEMBeeew
^\»^\\VV\V\\\V>>SVCCČČKV\^	1
Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL DPD Svoboda heroja I. Kavčič
LJUTOMER
čestitko za Praznik dela — 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu
!!
i 9
Ž i
I
Vsem delovnim ljudem čestita ob 1. maju — Prazniku dela
SINDIKALNA PODRUŽNICA
ŽELEZARNE JESENICE


^XXXXNX>X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXX^X>XX\X^XXXXXX^>XXXX>>X>XWXW\>XXX\X>XX>X\\XXXXX>XXXXXXXXVWXXS>XNX<XVXXXVWXXXWXW>XXXXXe>X
L
»delavska enotnost«

Tovarna umetnih brusov

ŽIVEL PRVI MAJ
|||i!!iiiuiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimHiittn!i!iiiiiiniiiii!iiiHii!!ii!iitmfij!ii!uiiiiimimiHiiii!miiiimu«utuiiuuiiiiumiiiimiii!iiiiHmi!iii
1. MAJ 1958
Maribor
čestita vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu za Praznik dela - 1. maj
TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
IlIlflllHIHIIIIIIinilHIIIIIIitlltlllliUlilHHIIIIIIHIIIIIUIIIIttilllillllinilHtllfliOffllfflHRminSBIlB^^ f


ČESTITA VSEMU
DELOVNEMU
LJUDSTVU
OB NAJVEČJEM
DELAVSKEM
PRAZNIKU - 1. MAJU
-KRANJ
t
•S
5
Instalacijsko podjetje
TOPLOVOD
Ljubljana, Črtomirova 6

S
E
j
II
1
čestita vsemu delovnemu ljudstvu za Praznik dela-L maj
^>Xnw>x>xwxnx>x>x>x>x>>xxxxx<xx\x>x>x»x>x>>xsxs>xx\x>>x\xn\xxxxnxx^
Vsem našim gostom in dobaviteljem čestitamo ob Prazniku dela -1. maju
Kolektiv GOSTINSKEGA PODJETJA
KOBARID
Ml!ll[llllllinillllll!!!!l!!lllllllllllll!lllllllllllll>ll>!!!ll!lll!llllllll!l!!!IIIIIKIIII)lllll]lin!lll!l!llltllllllll!llll!l!lllllllll!!!llllllll!l!!l
Tovarna volnenih in vigogne izdelkov
MARIBOR
čestita vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine za največji delavski praznik - 1. MAJ


'X>XXSXNXWVV*\XWXX\XVWVt<XNXXXX\XXXXXXXXX<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX<S
AAAAAAAAA/VVNAAAA/VVAAAAAAAAAAAAAAAAA/N/VVVV
■amn
Ob prvomajskem praznovanju delovnih uspehov čestita vsemu delovnemu ljudstvu
KAROSERIJA
Tovarna jeklenih avtobusnih karoserij
LJUBI«, KAMNIŠKA ULICA 25
«•$11111*1
iiiiniiimiiimumnmiuninonmimHiiiiiiminnmitimmiii)iimiiniiiiiiiiuiiiiiiiiHi
i«*iii*iieiimuuwiiiiiiiii!
r
TEHNOMETA L'
Trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom — LJUBLJANA, Titova cesta 16
%
Vsem delovnim ljudem čestitamo za I. MAJ
Valjani in vlečeni proizvodi črne metalurgije — Valjani in vlečeni proizvodi barvaste metalurgije — Plemenita jekla vseh vrst — Kroglični ležaji — Orodije in stroji za obdelavo lesa — Orodje in stroji za obdelavo kovin — Sanitarni in instalacijski material — Tesnila — Vijačno blago • Generalna zastopstva in konsignacijska skladišča inozemskih tvrdk: Gebrtider LEITZ, VVerkzeugfabrik, Oberkochen, Zah. Nemčija: specialno orodje za strojno obdelavo lesa, — Kamtnerische Eisen und Stahlwerks A. G., Ferlach, Wien, Avstrija: žica in orodje za obdelavo kovin. — Heinr. SAHM & Sobne, Rem-scheid, Zah. Nemčija: orodje »FINDOR« vseh vrst. — TVRO-LIT, Schleifmittelvverke G. m. b. H., Schvvaz, Avstrija: brusne plošče vseh vrst-
*■■■■■■■■■■■■■■■!

Ob 1. maju — prazniku delovnega ljudstva — čestitamo železničarji
v skupnosti Direkcije jugoslovanskih železnic Ljubljana, delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije k doseženim zmagam in želimo, da bi tudi v bodoče dosegali še večje uspehe v izgradnji socializma.
Naj živi 1. maj — praznik delovnega ljudstva!
i

;,XXXV«XVTOCXWVCXXXXNXXXXWKX«XXXXXXWXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
Ob prazniku -1. maju - čestitamo vsem delovnim kolektivom in jim želimo še mnogo uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine
OPEKARNA
KOBARID
^imiiniiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
i
Direkcija jugoslovanskih železnic, Ljubljana
Železniško transportno podjetje, Ljubljana
Podjetja za vzdrževanje prog: Ljubljana, Celje, Maribor, Novo mesto, Jesenice, Postojna, Gorica in Pula
Podjetje za progovne naprave, Ljubljana
Podjetje za signalne naprave, Ljubljana
Podjetja za popravljanje voz in strojev: Ljubljana-šiška in Gorica
Podjetja za popravljanje voz: Ptuj, Dobova in Straža
Podjetje za popravljanje strojev, Maribor Železniško elektropodjetje, Ljubljana Kamnolom Verd
Železniško projektivno podjetje, Ljubljana Železniška tiskarna, Ljubljana
< Wmmk	<
SATURNUS
Tovarna kovinske galanterije LJUBLJANA-MOSTE, Ob železnici 29
čestita vsemu delovnemu ljudstvu širom j po naši domovini za naj večji praznik de- | lovnega ljudstva - L MA]
Čl,ililll|ft!!lllllllllll|||||||||||||||l||||||||||||||||||ll
»AGROSERVIS«
podjetje za pospeševanje kmetijsko gozdne mehanizacije
Lahore KRANJ
Delovni kolektiv podjetja želi vsem zadružnikom mnogo uspehov pri isgradnj1 socialistične domovine, obenem jim čestita ob delavskem prazniku — 1. maju
Čestita vsem svojim poslovnim prijateljem kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku dela - 1. MAJU
Mestna klavnica Kranj
^HiHiiitiiiiHiiHiiiiintinitititHflmitiiiiitiiiiiHiimmiiRiiiiiHiiiiiiiiitiiimimnnflnnnnmnfflnmmmnHnffliiiimmuuM
Trgovsko podjetje z lesom
BOR
KOPER
čestita vsemu delovnemu ljudstvu za 1. maj in se priporoča vsem svojim odjemalcem za kurivo, les itd.
....5 Hill
■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
lllllllllliilllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllltlllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllll'11111111111111
IS
Čestitamo za 1. maj vsem svojim
zavarovancem in vsem delovnim ljudem
oz.
DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD
Direkcija za LR Slovenijo in vse njene podružnice
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■i
■■■■■■■■■■■■■■■■■i

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
»DELAVSKA ENOTNOST«	ŽIVEL PRVI MAJ
piiiiii!iiiiiiiiiii:iiiiiiiiEiiii«iiiBiiiE*ši™iii^	iiimiiititiiiiiiiHiiiiiiiiiiitniiimiimimmnnnmitiiitiininiiHRinitiicMniiRimflimniflHniiflniiniRiRniiininnnniminmmiiinn
Tovarna, kovinsldh in plastičnih izdelkov
tuba
Ljubljana, Kamniška 20
telefon 31-282
čestita za 1. maj odjemalcem, dobaviteljem in kolektivom — graditeljem socializma
Proizvaja: izdelke iz plastičnih mas za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro- in radiotehnično industrijo kakor tudi predmete za široko potrošnjo, tehnične izdelke in embalažo
iz aluminija, svinčeno in pokositmo embalažo
Millllllllll!!!l«ini!llll»llllllll!UIIIII!llllllll!
Illlllllllllll
> AAAAAAA/WVWWWWVvAAAAAAAAAAA/WVWWW‘
Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo za 1. ma
SOBOPLESK, Bled
^V<XX>XX>XVWX>XWX>^X>X\>^i>X>X>^N>XVN>XW^X>X>X>NVWX>XVSNX>XSXVS^
KOVINSKA
DELAVNICA, Bled
čestita vsemu delovnemu ljudstvu
......—- ^
<\X>XWXX>X>X>>>>X>XWXkXV»X>^XVN>XVXN>>XNX>X>NNXXSX>X>XNXXXNNXSXV«XV
vVWWV^/WVWV^A^/WV^AAA/VW^/yAAryW^/WVVV^A^
Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, Bled
^X<WV»XWN>X>NX>XWXXN\VCiiNViNVC«X<\>>»X>NX>NX>NX>XW^X>XNXXXX>iXV^
I Avtoservis, Bled » . I
8	čestita vsemu delovnemu ljudstvu	<
^	za delavski praznik 1. maj
''x\X»XXXX\XXXX\XXXXXXXXXXW.XXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXNX>XX>XWWXXXX?

LJUBLJANSKA
TOVARNA
HRANIL
LJUBLJANA
Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo za Praznik dela — 1. maj
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO
čestita vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom ob delavskem prazniku 1. maju ter želi še mnogo uspehov in napredka v nadaljnji izgradnji socializma

<<
111*111*1118
AAAA/\/WVSAAAAAAA/VW\AAAAAAAAAAAAAAAAAAA/,J
Podjetje za promet s farmacevtskim materialom
Kemofarmacija
Ljubljana
Metelkova 7
Kolektiv čestita ob Prazniku dela, 1. maju, vsemu delovnemu ljudstvu širom po domovini



Vsem delovnim kolektivom in sindikalnim podružnicam goriškega okraja čestita ob prazniku — 1. maju
OKRAJNI SINDIKALNI SVET GORICA '
Trgovsko podjetje
SLAVICA
čestita za Praznik dela vsemu delovnemu ljudstvu
AAAAAAAAAA^/7NA>VkAAA/WWWVWVVWWWV^
XW»i»NVlNTOX>NXX\X

«1

I
'Wl
Obrtno podjetje kemičnih proizvodov
lilill
mmm
':ig j
SODA
KOPER

Trgovsko podjetje
TOBAK
Ljubljana, Likozarjeva 8
a *•

■h
Za 1. maj
čestita vsem delovnim ljudem širom po domovini
čestita za 1. maj vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu širom po naši domovini

'^(W!tnmitlHllBWHUHIIItlitlttltl«l)Hliimittllll)llll!llllimillii!tll<lHIIIIWIHtllill!Hllf!lljlIIHt!llllllllll!»lll!lllltHJllMlltlllimia<iltllil!lil!ilUIIII!ltllll»1IHfliimHllliHllltlllllllfHJIIII(llllll<llfNtinil!tlllllHII!llil!ltllllHIIIIII

^.WNVV>NSX«S>NX>XVeiXWNSXV>XSXSNXSNX<XNX>N>»N>X>XS\>XXXXNXX>X'NSN'
XXXWX>X<>VOi>NNXXSXNX\\X>XXXX>XXXNXVXXX>XX>XXNVWX>
CVVA\\\\\\V\\V\\\\»XV\\\\\!WN\^^^
Kolektiv gradbenega podjetja
KONSTRUKTOR
PIRAN
čestita za 1. maj vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu širom po naši domovini
|
i\\V\\\\V\\\\\\S\\VV\\\\\\\VVV\V\\\\\\\\\\\VS\\V^VW^\^^
AVTOPODJETJE
SLAVNIK, koper
čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije za Praznik dela, 1. maj
^v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\k\\\\\\\\\\\\\W^^	<\\\\\\VVV\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\^^^
	
	Kolektiv trgovskega podjetja
E	)OM
	LJUBLJANA
•	čestita za 1. maj vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine

'I
Papirnica
Količevo
Vsemu delovnemu ljudstvu širom po naši domovini čestitamo za delavski praznik 1. maj
<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXX\X>XXWCXX\XNXXXXXXXNXXXXXXXXXXXNXXXXXXN\XX>XX\XW<X<

lllllllEillllllllllllllllllllllll®11^
Ljubljana, Kamniška ulica
Telefon: 21-895, 21-888
OKRAJNI SINDIKALNI SVET, NOVO MESTO
četita vsem delovnim kolektivom ob delavskem Prazniku — 1. maju in želi veliko uspehov v nadalnji izgradnji socializma
KMETIJSKA
ZADRUGA
KOPER
čestita vsemu delovnemu ljudstvu za L maj
Izvršuje toplovodne, parne in toplozračne centralne kurjave, visokotlačne parne in vročevodne napeljave, prezračevalne in odsesovalne naprave, vodovodne instalacije in vertikalne kanalizaciie, stavbeno kleparstvo.
Montira sanitarne naprave za bolnice, hotele, šole, športne domove, tovarne, kompletne pralnice in sušilnice, črpalne Staniče in hidrofome naprave, strelovode.
Projektira projekte za vsa navedena dela.
Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj