Št. 34 (752) L. XV NOVO MESTO, četrtek, 27. avgusta 1964 DOLENJ Studij3kc 1:- , ..Miran J:rc,, IL vo mosta Spet je dozorel hmelj na kom poljskem polju in spet se je lu zbrala velika družina obiralcev, da kaj zasluži. Letos plačujejo pridelovalci za škaf obranega »nielja 100 dinarjev, obiralci pa si prizadevajo, da bi nabrali čim več. Seveda odloča pri te mopravilu vztrajnost, predvsem pa urne roke, saj škaf ni tako hitro poln. Kmetijska zadruga v Sevnici, ki ima v Kompoljah 21 ha hmeljišč, Pa bo vesela rekordnega in prvorazrednega pridelka hmelja, te nedvomno najbolj donosne poljske kulture. VeC._...w.&.,v uvi« jc iiajroiiejsa investicija Pri dosedanjih investicijah sme največkrat pozabljali na gospodarnost in gradili zato, da smo pač gradili. Po zveznih podatkih so proizvodne zmogljivosti v SFRJ izkoriščene le 54-odstotno. Tudi zavoljo tega je prizadet standard delovnih ljudi. Večaz-mensko delo je najcenejša in- »ITAS« Kočevje: dodatek 3000 din Po zadnjih podražitvah nekaterih prehrambenih proizvodov so se v kočevskem Ita-su odločili "povečati vsem zaposlenim osebne dohodke za 3.000 dinarjev. Tako bodo že precej prekoračili spodnje meje osebnih prejemkov 25.000 dinarjev, saj se bodo najnižji OD tako približali tridesetim tisočakom. vesticija. če imamo tovarno, ki dela y 1 ali v poldrugi Izmeni, je pametneje uvesti delo v 2 ali v 3 izmenah, kot pa graditi še eno takšno tovarno. To ne terja nobenih investicij ali pa samo majhne, pač pa' veliko več dela strokovnjakov in vodstva. Časi, ko smo gradili tovarne zato, da bi zaposlili odvečno delovno silo, so minili. Hkrati s tem je minil tudi čas, ko je na Dolenjskem zgolj zaposlitev pomenila standard. Prav lahko se bi zgodilo, da bi morali, če bi še naprej gradili tovarne tako hitro kot doslej, voziti delavce na delo od drugod. To je drago in je povezano s celo kopico nevšečnosti. Kljub temu pa je vodstvom, v tovarnah in obratih pri nas težko dopovedati, da ne gre zametovati prednosti, ki jih nudi večizmensko delo. Kaj hitro vam postrežejo s trditvijo: »Pri nas ni pogojev za to!« in za nameček dodajo še podatke (ti so, kot trdijo, iz inozemstva!), da v njihova panogi pri delu v 3 izmenah n! rentabilitetnega računa ... Marsikatero ozko grlo v proizvodnji bi se dalo odpraviti brez rekonstrukcije ali. nakupa dodatnih strojev. Nikjer ni rečeno, da bi morala tovarna, ki naj dela v 2 ali treh izmenah, zaposlovati dva ali 3-krat več ljudi! Največ slabosti organizacije dela je v gneči, gneče pa je v naših tovarnah povsod dovolj. Nagnetli smo stroje in ljudi, misleč, da bo zato proizvodnja večja. To terja od vodstva veliko naporov, pri' tem pa ne najdemo časa, da bti pretehtali, kaj bi se dalo izboljšati. Prepričani smo, da ja organizacija dela popolna. Takoj, ko kdo predlaga, naj bi delali v dveh ali v treh izmenah, se nam naježijo lasje, češ: »To je nemogoče! Ni pogojev!« Toda pogoji za več izmensko delo in za boljšo orgarti-cijo so. Odpraviti je treba gnečo: namesto 120 delavcev v end izmeni bi-morda lahko v dveh izmenah z boljšo organizacijo fiela in z boljšo razporeditvijo strojfev delalo le za polovico več delavcev in naredilo veliko več kot do zdaj. Na enak način bi lahko marsikje uvedli delo v 3 izmenah. Premislite, morda J« tudi pri vas tako. in začnite pogovor o tem v organih delavskega samoupravljanja v vašem kolektivu. „Agroservis" in „Krka" vodita Kako potekajo priprave na skrajšan delovni čas v brežiški občini Zadnje čase veliko beremo o odločitvah delovnih Uolek-dilo proizvodnjo in fazne postopke. Ugotavlja pa, da se-Ponekod to načelo hitreje uveljavljajo, drugod pa so se *ele aačeU ukvarjati s temi problemi. Tudi v občini Brežice do pred nedavnim ni bilo veliko slišati o pripravah &a 42-urni delovni teden. Ka-150 daleč no prišli in kaj me-J^J0 posamezne komisije o *ni vprašanju, poročamo v Naslednjih vrsticah .v »Agroservisu«, obratu *8rotehnike iz Ljubljne, so PriPraviii dokumentacijo za 5rellod na 42-urni delovni te-,.ei) *e lansko leto. Ugotav-'aJ°, da jim to ne bo delalo Posebnih težav. Delo so si r^slili tako, da bo polovica foiektiva izmenoma prosta v ""•»to, druga polovica pa v Predel jek. v,3 Ujetju za popravljanje -1^ Je komika i? "spravljaj o možnostih za *raJšan delovni čas, vendar or« Predhodnih analih ne mu-e ničesar ukrepati. Predvide aj3, da se bo treba spoprije- 11 z nekaterimi težavami v Opekarni s pripravami niti pričeli. Podjetje sezonski značaj In zaradi **ga menijo, da je treba to vprašanje- reševati drugače kot v večini gospodarskih organizacij. Prevladuje misije-nJe. da je skrajšan delavnik Jiiožno uvesti le v okviru da-|jše«a obdobja, mesečno ali «tno. Poleti traja delovni več kot osom ur. pozimi w b' bil lahko krajši. w? Zaravili:.f!i »Vi ■ ■ l ' to °h «e do sedaj tudi še niso McrJfi problemov v zvezi s pisanim delavnim časom. k""1 unajo So vedno težave s • da nndaljsujcjo osem- urni delavnik in uvajajo nadurno delo. Notranjo organizacijo morajo sproti prilagajati potrebam in letni sezoni. Obrtno servisno podjetje Posavje je obvestilo občinsko komisijo za priprave na 42-urni delovnik, da še nima potrebne dokumentacije in analiz in da mu za vse to manjka tudi strokovni kader. V Nravstvenem domu v Brežicah menijo, da lahko vsak čas preidejo na 42-urni delovni tednik in da pri tem ne bodo imeli večjih organizacijskih težav. Zelo popolno dokumentaci- jo za spremenjen delavnik je pripravila »Krka« v Brežicah, tako za upravo kot za skladišče in trgovske poslovalnice. Težje je v kmetijstvu, kjer traja delovni čas v sezoni po 10 ur in se ob trgatvi zavleče celo na 16 ur dnevno. Kolektiv KZ Bizeljsko je o tem razpravljal in prišel do sklepa, da bi morda v poletnem času uvedli dve izmeni in se posluževali sezoncev. Skrbi jih le, če bodo delavci pri tem imeli primeren standard. V Kovini na Bizeljskem sodijo^, da za skrajšan delovni čas nimajo pogojev predvaem zaradi slabe kvalifikacijske stirukture zaposlenih, oteženega normiranja in slabega zaslužka. Podjetja, ki jih nismo omenili v tem sestavku, niso do sedaj še nič ukrenila. Večina meni, da nima pogojev za skrajšan delovni čas. Pa tudi to je res, da se priprav marsikje niso lotili s prave strani. Predvsem manjka sposobnih strokovnjakov za izdelavo analiz, ponekod pa manjka tudi poguma. Logična posledica tega je zgolj ugotovitev, da za sedaj še ni mogoče misliti na 42-urni delovni teden. V soboto zaključek simpozija v Kostanjevici "Letošnje mednarodno srečanje kiparjev v okviru simpozija FORMA VIVA na Seči, Ravnah in v Kostanjevici bo te dni zaključeno. Slavnostna otvoritev razstave kipov bo danes ob 18. uri na polotoku Seča pri Portorožu, jutri ob 18. uri pred Domom žele-zarjev na Ravnah in v soboto, 29. avgusta, ob 18. uri v gradu v Kostanjevici na Krki. Turizem v občini Novo mesto: dobro! Po primerjavi rezultatov turističnega prometu do krnica meseca julija 1064 smo lahko z njim kar udovoljili; celotni turistični promet je porastel za približno 23 oilst., pri čemer je porast števila inozemskih turistov še večji Najmočnejše povečanje prometa v letu 1H61 so dose-Kle Šmarješke Toplice, in sicer no imele za :i7 odst. več nočitev kot lani, medtem ko j«' število inozemskih gostov nekoliko paillo. l'o številu nočitev pa vodijo Dolenjske Toplice z 21.19(1 nočitvami ii'n konca julija. Poglejmo še. kolikokrat so prenočevali inozemski gostje v glavnih turističnih centrih (do L avgusta): v Novem me. stu jc bilo 1051 tujih nncilev, na Otočcu 4955. v Dolen.'skili Toplicah 1382, v Šmarjeških Toplicah pa 822 tujih nočitev. Iz razgovora z našimi gos-stinei lahko vidimo, da bo promet velik tudi še v septembru in oktobru, če ho le lepo vreme. P. N. Letos samo prvovrstni hmelj Na hmeljiščih v Kompolju je bilo pretekli teden 240 obiralcev. Povprečno je vsak natrgal škaf hmelja na uro, najbolj marljivi pa znatno več, tako da so jim namerili dnevno tudi po 25 škafov. Glas o takih rekorderjih se je hitro širil in obiralci so začel: med seboj tekmovati. Medtem pa so se strokovnjaki veselili drugega, bolj važnega rekorda. Ves hmelj na kompoljskem polju je brezhiben, prvorazreden, kar se do zdaj še ni zgodilo. To bo kmetijski zadrugi iz Sevnice, ki ima tu 21 ha hmeljišč, navrglo znatno večji izkupiček kot prejšnja leta. Hrreljeva letina je letos nadpovprečna, saj pričakujejo pridelek 20 stolov na hektar. Hmelj je ena najbolj donosnih kultur, zato mu posveča kmetijska zadruga največjo pozornost. Letos bodo zasadili s hmeljem še 20 ha njiv. Tako bodo hmeljišča v Kompolju in Loki še povečali. V Kompolju "bodo v pri, hodnjih letih namesto obiralcev delali posebni stroji za obiranje hmelja. Delo bo hitrejše kot z rokami, kar je pri hmelju velikega pomena. Tu pa bodo postavili tudi sušilnico s skladišči, ker ja sevniška sušilnica premajhna. Na hmeljiščih, ki imajo manj vlage, bodo uredili namakalne naprave. »RIBIŠKE RAZGLEDNICE« Ekipa Viba filma iz Ljubljane snema te dni na Dolenjskem, večji del ob Krki, vr-. sto prizorov za film '»Ribiška razglednice«. V filmu nameravalo prikazovati lepote naših voda in ribjega bogastva. Stel bo v vrsto turistično-propagandnih filmov, domače turistične organizacije pa ga bodo lahko s pridom uporabile v pripravah na prihodnjo sezono. Režiser in snemalec filma Janez -Kavčič in France Cerar sta člana Ribiške družine Novo mesto in ljubitelja naše Krke. Nova pota turizma v Semiču Semiško gostinstvo ne more nujti poli, ki jo išče že vsa leta po osvoboditvi. Pred vojno je bilo v Semiču 5 gostiln, sedaj pa je tu le bile, ki nima ustreznih prostorov. Na drugi strani pa ležijo milijonske investicije v semi-ških zidanicah. Kako temu odpomoči? Stvar je sila enostavna: omogoči naj se, da bi lahko vsak vinogradnik ob določenih pogojih prodajal vino in ostalo dobrine. Važno je le, da je klet čista in urejena, da trna nekaj stolov, miz, kozarcev, steklenic in naravno vino. Vsako čaranje vin in sladkorja in nekvalitetna vina bo treba izločiti. Na ta način bi lahko privabili veliko turistov, ki no iščejo razkošnih hotplov, ampak si žele domačnosti in nizkih cen. Semičani bi tako lahko prodali vse svoje pridelke. Tudi prenočišča ne bi bila velik problem. Nekaj ležišč je na postaji, tudi marsikateri domačin bi dal kako sobo za goste, za motorizirane turiste pa tudi ne-bi bil problem priti v Črnomelj ali Metliko. Vse Je za zdaj 1» pobuda, ki pa lahko ob razumevanju občinske skupščine In vinogradnikov postane uresničljiva že prihodnje leto. Prav gotovo bi se dalo dobiti tudi posojilo za preureditev zidanici Ce bo dovolj zanimanja, se bo dala stvar lepo izpeljati. F. D. j«« «. AVGUSTA "° 7, SEPTEMBRA U,°,koIi 2». avgusta ter 2. v o,'.,!rplemhra Padavine, »"Ulet,, pa u,|)0 vreme. Dr. V. M. V poletnih dneh si vsakdo zaželi osvežujočo kopel. Letos ni posebne vročine, vsi pa le radi zaidemo ven iz mesta, da bi na svežem zraku in v veseli družbi pozabili na skrbi. Na vprašanje: »Kam?« pač ni težko odgovoriti, malo teže pa je marsikomu z odgovorom na vprašanja: »S čim? Kako? Za koliko?«. Ko smo v uredništvu razmišljali o tem. smo se odločili za majhno akcijo, v kateri naj bi bil turizem združen s kopanjem. Kaj so videli, ugotovili in doživeli na tej poti, pa vam naši sodelavci poročajo na 3. strani današnje številke pod naslov-vom: »Kam? Kako? Za koliko?« V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Proti mezdni miselnosti V kovanju enotnosti in v vsakdanjem idejnem boju posveča Zveza komunistov stalno pozornost tistim idejnim problemom, ki se pojavljajo v družbeno • ekonomski bazi, v proizvodnji in delitvi. Pri tem si prizadeva za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov in popolnejše uveljavljanje načela, da izvira družbeni in materialni položaj človeka iz njegovega dela in prispevka družbi. Izpopolnjevanje teh nalog je najtesneje povezano z bojem za premagovanje tistih nazorov in teorij, ki v bistvu ustrezajo mezdnim odnosom, mezdni psihologiji in miselnosti. Pod vsem tem je razumeti nadaljnjo graditev in razvijanje novih socialističnih družbenih norm. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK . Nosilci mezdnih nazorov niso zmeraj posamezni vodil- ni ljudje v podjetjih ali izven njih, ki bi radi, da bi delitev dohodka ostala v njihovih rokah. Proti temu, da bi delitev po delu postala, kakor je rečeno v smernicah, zadeva trdnega in dolgoročnega sistema, ki bi ga formulirali in sprejeli sami neposredni proizvajalci, so nemalokrat tudi delavci sami. Takih 'e neverjetno lahko najti v nekaterih naših dolenjskih podjetjih, kjer so še dokaj pogostni primeri, da ta ali oni zamahne z roko, češ kaj bomo mi, delijo naj tisti, ki so plačani za to. Ali pa: »Saj ni vredno, obveljala bo pa le njihova...« Nimam namena pisati študije o tem. Vsebina tega sestavka bodo le nekatera bežna zapažanja in razglabljanja o vzrokih tega pojava, s katerimi se je treba prav tako resno spoprijemati, ker zavirajo razvoj samoupravljanja ln delitve dojiodka po -delu, kakor proti raznim birokratskim težnjam Vzrok za take pojave je treba iskati med drugim' tudi v dejstvu, da se nekateri ljudje boje odgovornosti. To so predvsem ljudje s podeželja, ki so se koma; zaposlili v industriji. Tako sd prišli v povsem novo okolje, različno od tistega na vasi. Kar čez noč postanejo upravljavci. Sklenitev delovnega razmerja je akt, ki jim prinese ne le so-oialno-ekonomske, temveč tudi obsežne socialistične pravice. Pravic pa ni brez dolžnosti. Teli pa nekateri ljudje, obremenjeni še zmeraj z" drobnolastniško miselnostjo, niso voljni sprejeti. To velja zlasti za posameznike, ki svoj občutek in smisel za gospodarjenje porabijo za košček ' zemlje, medtem ko se -v odnosu do tovarne, kjer so zaposleni, obnašajo kot mezdni delavci. Ni bilo malo primerov, ko so posamezni samovolj nežir ki so s svojim ravnanjem dušili razvoj samoupravljanja, našli največ opore prav pri tako imenovanih polproletarcih. To ni naključje. Posamezniki, ki so sicer lahko marljivi delavci, nočejo pa prevzemati nobene -odgovornosti -za uspešen < razvoj podjetja, ker je njihov osnovni interes drugje, bi najraje videli, da bi imel v podjetju samo eden glavno besedo. Angažirati se v samoupravljanju — to jim je odveč. Človeku, ki se po osemurnem delu v tovarni ves' razdaja obdelovanju zemlje, se zdi usposabljanje za upravljavca — brez usposabljanja pa ni upravljanja — potrata truda -in časa, ki bi jih odtegovala svojemu »gospodarstvu«. So tudi taki posamezniki, ki sicer nimajo zemlje, a se vendar odtegujejo kakršnemu-koli angažiranju v organih ,sa moupravljanja. To so ljudje, ki ob prvih težavah,. na katere naletijo, klone'o, namesto da bi vztrajali še naprej. Tako mi je član delavskega sveta v nekem podjetju pripovedoval, kako se je osmešil predlogom za izboljša nje organizacije dela. To ga je tako prizadelo, da je sklenil, da sploh ne bo več disku-tiral na zasedanjih delavskega sveta Tako stališče je ka'pak »oortunistično S takimi do samezniki bi se samoupravljanje po polževo razvijalo. Predsednik sveta ekonomske enote mi je pravil, da se odlično ujema z obratovodjo. Ker sem slutil v njegovem »se odlično ujemam« rahlo prikrito ironijo, sem' še naprej zvedavil, da bi odkril, kaj ima za .bregom. Ugotovil sem, da je predsednik navadna lutka v rokah obratovodje. Niti sej sveta ekonomske enote ne vodi sam. Njegovo1 pred-sednikovanje je zgolj na papirju. Njegovo funkcijo dejansko opravlja obratovodja Sam pa uživa v privilegiranem položaju, ki mu ga pri-poznava obratovodja, hvaležen, ker mu je omogočil, da kljub obstoju sveta še naprej lahko dela" po starem. Taka bi lahko še naprej našteval primere, ko se posamezni ljudje iz najrazličnejših vzrokov ne vključujejo v aktivno samoupravi j alsko dejavnost, s čimer hočeš nočeš praktično podpirajo razne birokratske težnje. Takih primerov seveda ne moremo posplošiti, čeprav spet niso_ta- ko osamljeni; zlasti v manj razvitih krajih, s tovarnami brez industrijske tradicije, di. ne bi zaslužili naše pozorno sti. S tem pa seveda nikakor ne zagovarjam teze, da ljud je, ki so komaj prišli s po deželja, še niso zreli za samio upravljanje. Narobe: tudi oni ss morajo enakopravno vklju čevati v sistem samouprav Ijanja, s pravicami in dolžnostmi, da bi se tako čimprej otresli mezdnih in drob riolastniških nazorov. J. B NAŠ AKTUALNI KOMENTAR ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V srcu Afrike, v Kongu, je nastalo v zadnjih mesecih novo, tretje žarišče nevarnih konfliktov. Ce bi se kongovska nasprotja reševala v domačih okvirih, le na relaciji Čombe — uporniki, potem bi moral čombe kmalu položiti glavo, v nekaj tednih bi izgubil igro. Toda v Kongu ne gre samo za čombeja in njegove politične nasprotnike, gre za veliko več, za Afriko, za 275 milijonov ljudi. Zato sta vrgla Zahod in Vzhod vse karte v to veliko igro. Zahod stavi na Con*-beja, Vzhod (predvsem Kitajska) podpira njegove nasprotnike — upornike. Hladna vojna je prodrla globo v Afriko. To je zelo neprijetna ugotovitev, ki je nihče ne more zanikati. Državljanska vojna v Kongu ima vse znake boja za oblast nad Afriko. Prav to je, kar vznemirja afriške državnike. Če bo Afrika pri-, siljcna opredeliti se za »Vzhod« in »Zahod«, bo' izgubila vse šanse, da bi lahko samostojno'presojala. To, kar je potrebno Afriki, je stabilnost in najmanj petdeset let miru. Bilanca zadnjih dveh let pa ni posebno rožnata, v celi vrsti dežel smo imeli državne udare, drugje pa so jih preprečili v zadnjem trenutku. Čombe skuša zdaj rešiti svoj nasedli brod. Kongovska vlada snuje nekakšno kongovsko tujsko legijo. Čombe se je Vojna se namreč ne odloča le na fronti — te -pravzaprav ni, marveč v široki areni. V Južnem Vietnamu- niso izvedli agrarne reforme, korupcija cvete naprej, trgovci kopičijo ' bogastvo v svojih rokah — vlada nima nobenega pravega programa. Američani se zavedajo vseh težav, zato predvidevajo še desetletno vojno. To je mračna perspektiva. Američani zanikajo zakone zgodovine, še vedno mislijo, da lahko na politično tako nestabilnem terenu kot je Jugovzhodna Azija, dobe voj; no z vojno. In vendar pred vrati 700-milijonske Kitajske ni možna nobena rešitev brez pristanka ieg» kolosa. Tc je uvidela Francija, to bo morala nekega dne priznati tudi Amerika. Ciper je le skromen otok na svetovnem zemljevidu, pred leti je malokdo vedel zanj, zdaj pa je ena glavnih tem svetovnega tiska. Kljub temu, da je nevarnost turške intervencije mimo, se položaj še vedno zapleta. Nobenih znakov ni, da je rešitev-že blizu. Grčija brani svoje stališče, Turčija svoje, vmes ni nič. Atene so vse bolj glasno in jasno za enozis — združitev Cipra z Grčijo. Ankara zagovarja taksim — delitev. Turška vlada ne misli na fizično razdelitev otoka, marveč na tako rešitev, ki bi nudila turški skupini neko garancijo. Najboljša garancija v sedanjih pogojih pa bi bila velika turška komuna na severu otoka, ki bi uživala notranjo samoupravo. Ciprska vlada jev ondan zavrnila vsako misel na razdelitev otoka, tudi grška vlada je proti. Iz te zagate skuša London najti neko pot, London pripravlja načrt, po katerem bi o Cipru razpravljali predstavnik* petih držav — Velike Britanije, Grčije, Turčije, Združenih držav ip Cipra. Očitno je, da želi britanska vlada, da bi se to vprašanje reševalo v ožjem krogu in ne v okviru Zdru; ženih narodov. London želi namreč zadržati vse svoje baze in gleda vprašanje Cipra s strateške perspektive. Hladna vojna je prodrla v Afriko JCRATKL j IZ RAZNIH STRaM'^ TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • Pravkar potekajo organizacijske in druge priprave v organizaciji ZK za začetek razprave o spremembah in dopolnitvah v statutu ZKJ. čeprav so komunisti pred nekaj meseci že razpravljali o tem, bo treba razgovore zdaj nadaljevati. Komisija CK za spremembe in dopolnitve v statutu je namreč že pripravila osnutek novega statuta, potem ko je zbrala številne predloge in sugestije iz vse Jugoslavije. Osnutek statuta bo te dni izšel v posebni brošuri. Natisnilo ga je časbpisno-založniško podjetje »Komunist«. Naslov brošure je: »Osnutek sprememb "in dopolnitev v statutu ZKJ«. V broy šuri so objavljeni naslednji teksti: obrazložitev komisije CK za spremembe in dopolnitve, besedilo osnutka statuta in sedanji statut. Koristna pripomočka in usmerjevalca v predkongresnih razpravah sta tudi - brošuri, ki bosta te dni izšli v okviru priprav na VIII. kongres ZKJ: Staneta Kavčiča »Komunisti danes« in Krste Crvenkovskega »Vo-" dilna vloga ZK«. Obe brošuri bo izdala ljubljanska Cankarjeva založba. Osrednji dnevnik »Delo« je že objavil nekaj odlomkov iz Kavčičeve razprave, objavljene v omenjeni brošuri. Nekaj misli bomo povzeli tudi mi v prihodnjem predkongresnem komentarju »V luči smernic -za predkongresno aktivnost komunistov« • V zadnji številki našega časnika smo poročali o izredno uspešnem razvoju jugoslovanskega turizma. Današnji pregled izrabljamo za to, da opomnimo tudi na letošnjo turistično »žetev« v Sloveniji. Zvedeli smo namreč, da smo v sedmih mesecih letošnjega leta izpolnili 51,4 odstotka lednega plana, kar je že lep uspeh, če upoštevamo, da je v tej številki zajet šele začetek turistične sezone. Napredek je dosežen tudi v primerjavi z lanskim letom, ko je bil v istem obdobju, se pravivv prvih sedmih mesecih, izpolnjen letni plan komaj z 49,6 odstotka. Povečanje prometa je še zlasti opazno v manjših turističnih krajih. Ali je morda to zato, ker so v velikih hotelskih hišah previsoke cene? • Prebivalci Rabca v Istri _ so bili nemalo presenečeni in seveda srečni, ko se je nenadoma med njimi pojavil predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. PRED RAZPRAVAM! 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH V STATUTU ZKJ Ponosni so mu razkazali turistične in gostinske objekte, ki so najotipljivejši pokazatelj napredka tega kraja, kjer je hrbtenica vsega gospodarstva turizem. Tovariš Tito se je pohvalno izrazil o nadaljnjih možnostih za razvoj turizma v Rabcu. 9 V Lovrencu na Pohorju, kjer je pred 20 leti Šercerjeva brigada napadla utrjeno postojanko, so spomin na ta dogodek počastili z osrednjo proslavo. Ob tej priložnosti so odprli novo telefonsko centralo in prenovljen zdravstveni dom. • 9 Medtem ko" smo pri nas ugotavljali, da so ponekod dovolili sekiri v gozdu preveč svobode, je bilo marsikje drugje v Jugoslaviji ravno narobe. Tako so zvezni planerji na torišču gozdarstva nedolgo tega ugotovili, da sedanja sečnja, katere obseg se giblje okrog 22 milijonov ktibikov lesa, ne zadostuje in da bi jo morali povečati na kakih 25 do 26 milijonov kubikov. Polletni plan proizvodnje hlodov in iglavcev je bil izpolnjen samo z 80%, celuloznega lesa, iglavcev pa s 65%. Vzrok je v tem, ker so plani gozdnogospodarskih organizacij skoraj vedno manjši od predvidevanj plana, oprtih na realne možnosti sečnje. • Strokovnjaki tržnega inšpektorata so izvedli v nekaterih krajih »bliskovito« kontrolo v kmetijskih zadrugah in prodajalnah sadja in zelenjave, da bi ugotovili, kako v praksi uveljavljajo pravilnik o kontroli kakovosti sadja, zelenjave in gob. Ugotovili so, da se številne kmetijske zadruge in organizacije za preskrbo s sadjem in zelenjavo ne ravnajo po določbah pravilnika, ki so stopile ^v veljavo s 1. avgustom letos. V skladiščih so našli sadje, ki ni bilo sortirano po kakovosti. V številnih prodajalnah, kjer bi morali označevati sadje in zelenjavo po kakovosti in vrsti, sploh še ne vedo za pravilnik. Ne bi bilo napak, če bi izvedli tako »blikovito« kontrolo tudi v zelenjavnih trgovinah na našem območju! O V zveznem zavodu za zdravstveno zaščito predlagajo uvedbo enotne metodologije sistematičnih zdravstvenih pregledov prebivalstva. To bi omogočilo, da bi imele zdravstvene ustanove realno sliko o zdravju prebivalstva in da bi pravočasno odkrivale vzroke raznih bolezni. Taki sistematični pregledi bi bili tudi ena najbolj zanesljivih opor pri planiranju zdravstvene politike. • Tovarna stanovanj v Djorče Petrovu pri Skopju, ki je dar Sovjetske zveze, je v manj kot dveh mesecih, kolikor časa obratuje, izdelala več kot 100 stanovanj. Nekatere montažne hiše bodo. kmalu vseljive. • Na privatnih deviznih računih pri Narodni banki Jugoslavije so imeli naši državljani ob koncu prvega polletja naloženih tujih plačilnih sredstev v vrednosti 8,5 milijona dolarjev. K odpiranju privatnih deviznih računov spodbuja dejstvo, da plača banka 3% deviznih obresti letno, kar je več kot v kate--rikoli banki na tujem. • lugi.iutija ni več. v l^-^k s* jokopali v Rimu bivšega generalnega sekretarja KP, Italije Palmi-ra Togliattija. Na pogrebnih svečanostih Je predstavljala našo p4£| tijo posebna delegacija, v kateri so b;li Edvard Kardelj, Ivan Kra-jačič in Dragi Stamenkovid. To-gliatti je umrl med zdravljenjem na Krimu, tu se Je poslovil od njega Nikita Hruščov. Njegov« ^smrt je pretresla vse človeštvo. • Konvencija Demokratske stranke. V" ponedeljek se je začel* konferenca demokratov, na kateri bodo določili svojega kandidata za letošnje predsedniške volitve Pe statistikah, ki so jih v za"' njem času objavili ameriški listi, bo dobil demokratski kandidat vsaj 62 odst. vseh oddanih glasov. • Ilruščov obišče CSSR. Predsednik sneta ministrov SZ Hru-ščov se bo udeležil proslave 20 <*| letnice slovaške vstaje v Bans» Bystrici, nato bo šel v Prago-Menijo, da bo tu razpravljal 0 konfliktu med Moskvo ln Pekingom. Moskva Je namreč predlog*" la mednarodno konferenco, na kaj tori bi razpravljali o sponi meo sovjotsko in kitajsko partijo. • Za sporazum s Paklstano"1- Znani idijski voditelj Narajnn Je predlagal, naj Indija stori vse, o* bi rešila svoj spor s KitajsKf Njegovo mnenje Je, da se Inđ'J* ne more boriti kar na treh frontah, na notranji fronti revščin«. proti Kitajski n Pakistanu. • češki obisk v Londonu. Namestnik češkoslovaškega mlnls"? za zunanje zadeve Klička bo vj. vlh dneh Septembra obiskal VeH*u Britanijo. • Benjanlm Daviš umrl. V se^j desetem letu svojega življenj« jZ Umrl sekretar CK KP Z1 Jo te dn! obleval vest. (J" a. -Couvo do Mnrvlllo odstopil-1"» , no, kaj se skriva za tem kora*""- Ne lamajte, do Iz voŠ» občine nI dovoli ttanko* v komonskem glasim* Rnfe se odlotite In nO' pISUe primeren prispe' wk. M bo knrlstll vsem Enodnevni sprehod z beležnico in fotoaparatom skozi turizem: Kam? Kake? Za koliko? Krki se obrača na slabše, ker jo po vsakem dežju poplavi doslej neznana crna umazanija. Naš dolenjski turizem pa se je od lani obrnil na boljše. Postrežba je povsod vljudnejša, izbira jedil in pijač naravnost pestra, objekti pa so bolj urejeni kot kdajkoli doslej".-Skratka: napredek je čutiti na vsakem Koraku. Naleteli smo le na manjše napake, gostinci pa jih bodo z malce dobre vo'ie zlahka odpravili. .Gost je dandanes pač lahko občutljiv, saj računi v gojiščih niso posladek.... Načelo: »Zadobro delo dobro plačilo!« se že uveljavlja, koralo pa se bo uveljaviti še bolj! Vprašanje zase so edinole. kopališča. V zad-nJ'h letUi smo dobili na Dolenjskem dva nova zunanja, bazena, cene kopanja v nJih pa so zelo neenake. Zakaj tako, se vprašujemo. y Zdravje za 2142 dinarjev (povprečno) na dan Nlikar se ne čudite! Zdravje je po 2142 din. To-"ko je namreč povprečen dnevni' penzion v treh toplicah na Dolenjskem in na Otočcu. Ce sodi v zdravje še ribolov, boste morali odšteti še nove štiri stotake, če ste domačin, to dva tisočaka, če ste tujec. Sicer pa je za tuje goste tudi penzion dražji: »17 din veija. Kljub temu je bilo preteklo sredo v g* štirih letoviščih okrog m gostov. . Kaj pravijo gostje in kaj recepcije? p0jdimo p0 vr- Najprej Cateške Toplice: Novogorlčan Kazimir fcamokec je izjavil, da mu "Saja okolica, da je vre-™e zadnjih 14 dni, kolikor le on tu, lepo, da mu nagaja revma, ki jo hrabro preganja s kopanjem v topli in čisti vodi. Nekaj gostov, ki se tu zdravijo, pa je povedalo, da je hrana slaba in da uprava skrbi le za tuje goste. Izpolnili so sicer anketne liste, stanje se je izboljšalo za nekaj dni, odtlej pa gre spet vse po starem. Voda ni vse! Gostje potrebujejo razvedrila, v Ca-teških Toplicah pa ni ne kina, ne koncertov, ne klubske sobe! V recepciji so povedali, da je dnevni penzion 2800 din (najvišji v teh štirih turističnih objektih), imajo pa 150 gostov. Dovoljenje za ribolov velja 700 din za en dan, za goste pa 1000 din za teden dni. V Savi in Krki lahko love predvsem bele ribe. Trnek je do zdaj tu namakalo 18 ljudi. V šmarjeških Toplicah je najceneje in tu se gostje tudi najbolje počutijo. Dr. Vjekoslav Vjernik iz Zagreba je povedal, da je vse krasno. Okolica je čudovita, voda je čista in topla. Hrana je obilna. Razočaran je bil edino nad kakimi osmimi fanti, ki so se podili. okrog bazena in po njem, tako da ni bil nihče varen pred njimi. V recepciji sem izvedel, da so 19. avgusta imeli 137 gostov. Domaći so za penzion odšteli 1600 do 1800 din, tuji pa 2000 do 2300. Za ribolov je treba odšteti 400 din na dan, tujce pa velja lovljenje postrvi in platnic v Krki 2000 din. Srečo s trnkom je poskusilo letos 15 domačih in 1 tuj gost. Na Otočcu imajo več gostov kot prostora! Postelj je 111, gostov pa 130! Cena: domači 2150, tuji 2650. Ribolov: domači 400, tuji 1500. Najpogostejše oznake avtomobilov: F, I, D, A, ND, GB. Dolenjske Toplice imajo 221 gostov in prostora za 259 gostov. Enodnevni penzion znaša za domačine 2020 do 2320, za tujce pa 2620. Ribolov v Krki od Radešce do volavškega jezu. Cena standardna: 400 in 1500. Postrvi skoraj ni! Iclos odprtem zunanjem bazenu v Čateških Top-ah je vse dni polno kopalcev. Kako tudi ne: vo-a Jo Prijetno topla, človek se v njej osveži, in ko j* kopeli nastaviš kožo sončnim žarkom, je užitka a Pretek. Upajmo, da,bodo preostali bazeni, ki so ^_^^>ieških Toplicah v, načrtu, kmalu zgrajeni! *vone Pere: 0 krajevnih skupnostih v novoi&eski občini čari(wev;ne skupnosti so ob-bi jj? že tako potrebne, da Prej niorali ustanoviti čim ca te°zlroma vsaj do kon- predvsLleta' K temu siliJ° krutosti deJstva- da 23 ma" ttienij0 111 pa za občane po-*ad0v, ,ceI° poglaviten del v •»oro „JevanJu potreb, ne sta sir ' tako skrbeti občin- z novn Čina' Ta Je P°stala 6ega "stavo organ družbe Oblast,Ul>ravijanija in organ Se tat ■ NJene naloge pa no ta, *° Povečale, da jih sko- •jl "j6 more več obvladati. 8a *v°mno se je zavoljo te-tatoTT^'iudi položaj in s0 7" krajevnih odborov, ki »avoi• Že odmirati. Tudi Hovo^.^a je treba poiskati •»*Uor , družbenega._sa ka 0vJavlJanJa občanov Ta na naj bi bila krajev- *irajj>uPn°st, v kateri organi st4rl0v^0Dcanl komunalne, 2n°sti dajejo pred." or?anizaoije Socialistič- ne zveze. V novomeški občini je ob prvem osnutku njenega statuta prevladovalo mišljenje, naj bi že statut določil območja in število krajevnih skupnosti. Po takratnem predlogu bi imeli v občini 21 takih skupnosti. Kasneje se je izoblikoval predlog, po katerem ustanovijo krajevno skupnost za določeno območje občani na zborih volivcev. Območja krajevnih skupnosti sicer določi občinska skupščina s posebnim odlokom, vendar mora pri tem upoštevati mnenje občanov in neposredne Interese naselij oziroma mestnih predelov. Občinska skupščina je na eni izmed sej imenovala komisijo za pomoč krajevnim skupnostim. Doslej je komisija ugotovila, da teko intenzivna prizadevanja v tej sime-ri v Dolenjskih Toplicah, kjer so krajevno skupnost že ustanovili, in v Žužemberku, Straži ter Šentjerneju, kjer so organiziran: iniciativni odbori. Da bi se prej oblikovala območja krajevnih skupnosti in ustrezno število teh, je komisija za pomoč izdelala dva predloga: po prvem njij bi bilo 15 oziroma 18, po drugem pa 19 krajevnih skupnosti. Predlogi so bili poslani krajevnim organizacijam Socialistične zveze, da bi jih proučile in posredovale občanom v obravnavo in od ločitev. Brž ko je znano območje, je treba takoj izvoliti iniciativne odbore. Njihovo delovno področje je zahtevno, nalog pa tudi ni tako malo. Ena najbolj odgovornih nalog je brez dvoma' izdelava statutov krajevnih skupnosti. V Dolenjskih Toplicah je to urejeno, pospešeno pa teče delo v ostalih krajih: Žužemberku, Straži, Orehovici, Šentjerneju in od nedavnega tudi v Novem mestu. Eden najvažnejših aktov, brez katerega krajevne skupnosti ni mogoče ustanoviti, je statut krajevne skupnosti. Statut sprejmejo zbori občanov in se po njem ravnajo. Po njegovih določilih delajo vsi organi, krajevne skupnosti. Vendar statut nI nekaj stalnega, ampak se lahko prilagodi razvoju. (Konec prihodnjič) Na novomeškem sejm šču Pretekli ponedeljek ni bilo posebnega prometa, ker Je bil isti dan sejem tudi v Šentjerneju. Kupci so lahko izbirali med 689 pujski: prodanih jc bilo 526. Živinorejci in kmetovalci, predvsem iz okoliških krajev, so tokrat plačevali manjše prašičke po 6.000 do 10.000 din, večje pa od 11.000 do 21.000 din. Zivobarvni senčniki, razpeti na terasi pred restavracijo v Šmarjeških Toplicah, zelo lepo učinkujejo v zelenilu, s katerim je to znano zdravilišče obdano. Prav toliko lepote je v Dol. in Čateških Toplicah, na Otočcu in v vseh drugih turističnih postojankah na našem področju. Morda ne bo škodil dobronameren nasvet; več delovnih kolektivov pri nas ima lastna prevozna sredstva, s katerimi prevažajo delavce na delo. Mar se ne bi dalo po nekaj teh vozil v času sezone uporabljati ob nedeljah za prevoz delavcev in njihovih družin na obisk v naša zdravilišča, kjer bi se okopali, osvežili in poveselili? Crno-bela pripoved o hrani, pijači in postrežbi Ze dolgo je tega, kar sem se i naučil usklajevati svoj apetit s stanjem v listnici, v kateri ni bilo še nikoli kaj prida premoženja. Nekaj sto-takov pa me je le opogumilo, da sem sedel na vrt pred restavracijo v Čateških Toplicah. Na mizi sta bila dva ptičja »spominka« (eden še svež!). Tega si nisem gnal preveč k srcu, saj sem pričakoval natakarico, prepričan, da bo pospravila. — Želite? se je oglasila, komaj sem se dobro usedel. — Dva deci domačega! — Cviček ali bizeljsko belo? — Bizeljsko beloj — sem se odločil Mize pa niti pogledala ni. Povprašal sem, kako je s hrano. — Vampe, kranjske, telečja jetrca? — je zagoeto-lela. — Jetrca! — sem se odločil Jedel sem s težkim apetitom.. — 330 dinarjev! je bil račun. Na listku je pisalo: »Radenska je zelo okusna slatina, ki pospešuje prebavo« .. Prebavil sem brez radenske . .. Klunove toplice v Bušeči vasi so zapuščene. Lastnik jih je ponudil turističnemu društvu, pa zanje ni interesa. Pravi, da ima sam premalo sredstev za obnovo. — Takole odtekajo milijoni! — je dejal. O obiskih pa je povedal: — Prihajajo zlasti Hrvatje. Pečejo janjce, jaz pa jim nudim svoje vino in pivo, ki ga sam napfravim. Potrebno bi bilo gostišče. — Pa naprej! — sem si rekel. V šmarjeških Toplicah sem odštel 176 dinarjev za dve deci cvička, kavo, radensko in postrežnino. Izbral bi lahko marsikaj: na—jedilniku imajo nad" 60 vrst toplib in hladnih ter močnatih jedil, menu za 600 "din, postrvi, sir in podobno. Pijač nisem štel, lahko pa bi pil vse tiste (ni jih majo!), ki jih imajo na ceniku. ^ — Se priporočamo, na svidenje! Na Otočcu ni bilo veliko gostov, zato sem hitro dobil dva deci cvička in kavo. Če- prav je bil cviček le rahlo kisel, me je zbodlo za ušesom, ko sem za oboje plačal 198 dinarjev. K sosednji mizi, kjer sta sedela dva Nemca, je pomotoma priromal jedilnik v slovenskem jeziku. Hotela sta, da bi jima pomagal, pa sem jo hitro odkuril. S seboj sem vzel listek z računom in pripombo: »Genjerie goste prosimo, da reklamirajo nepravilnosti takoj pri upravi podjetja!« Pod ceno pa je bil pripis: »Zahvaljujemo se za obisk in se priporočamo!« To dvoje me je, moram reči, veselo presenetilo. Zdravilišče v Dolenjskih Toplicah je bilo zadnja postojanka. Na vrtu sem bil med redkimi gosti. Naročil sem kosilo: svinjsko pečenko (bilo je precej kosti), solato in dva kosa kruha. Najedel sem se, vse skupaj pa je zneslo 521 dinarjev. — Bi kaj pili? je povprašala natakarica. — Ne, hvala! Cviček je ponekod tako drag, da je treba biti previden". Juke-box je med tem zavrtel novo ploščo: Bambina, bambina... Topla voda po različnih cenah 150 din, odštetek v Čateških Toplicah za vstopnino ln omarico, se mi ni zdelo preveč. Kljub nevihti, ki je minulo noč divjala vse do jutranjih ur. je bilo okoli desetih" dopoldne že precej kopalcev. Iščoč primerne deske za sončenje, sem se ob bazenu nehote spotaknila ob razbito koktino steklenico. Desko sem našla in ravno sem začela opazovati okolico ter lepe debele hruške komaj meter stran od kopališčne ograje, ko se je. približal razburjeni moški: — Zakaj niste pospravili steklenice? Saj bi se lahko kdo urezal! — Steklenica ni bila moja, odgovorim po nemško; nakar se je možak spoštljivo umaknil, ne da bi se mu čudno zdelo, kako sem ga' sploh razumela. Ugotovila sem, da je imela voda tisti dan 29 stopinj in da je bila čista ter lepe modro zelene barve. Na pesku ležeče peške vsakovrstnega sadja pa so privabljale roje muh, od koder so delale množične izlete na hrbte kopalcev. Prav res, poču tila sem se kot muholovka! Na srečo je bil posel tu opravljen. Ob bazenu v Šmarjeških Toplicah okoli poldne ni bilo posebne gneče Pri blagajni sem za vsak "primer vprašala, če v ceni kaj popustijo, pa možak ni bil voljan: — 150 din za odrasle, "0 din za otroke, in to za vse enako, se je glasil odgovor. S ključem št. 87 sem odpirala omarico, ko se je izza vrat, nad katerimi visi tablica z ženskim krilom, zaslišal pretresljiv krik, kmalu nato pa je starejša kopalka pribežala na prosto. — Zelenec je skočil ^iz školjke, ko sem potegnila vodo, — je pripovedovala vsa razburjena. Sele ko smo jo potolažili, da zelenci sploh niso nevarni, se je nekoliko pomirila. Kopanje v Smarjeti se mi zdi najprijetnejše predvsem zato, ker vsak večer izpraznijo vodo in temeljito s krtačo poribajo bazen. Kadar ni izletnikov z avtobusi, ki se navadno pokrepčajo z alkoholom, potem pa v bazenu skačejo kot delfini, je tu lep mir in prav prijetno tako za odrasle kot za otroke. Edina pripomba: omarice niso preveč čiste in za-udarjajo po človeškem znoju. Da bi občan s pošteno zasluženimi dohodki vsak dan hodil na kopanje v Dolenjska Toplice, ni misliti! Kopanje za odrasle 200 din, za otroka 100 din in kabina 200 din; to pomeni za ata in mamo ter dva mladoletna otroka 800 din. Omarice in kabine so sicer lepe in čiste, tudi bifa na kopališči/ je zelo prijeten, motilo pa me je to, da je bilo v bazenu bolj malo vode. Praznijo ga namreč vsak ponedeljek in četrtek, voda pa se nataka 27 ur, in tako je naslednji dan bazen samo do polovice poln. Zanimivo: kljub vsemu je bilo tu največ kopalcev. Vse ležalne deske so bile zasedene, pa tudi pri mizah je sedelo precej kopalcev. Sodobna italijanska glasba iz zvočnika pa se je mešala z zvoki iz več transi-storjeV, s katerimi ljudje že povsod kalijo mir. Naša akcija bi se morala pravzaprav nadaljevati ša vzdolž Krkine struge, kjer je več kopališč, vendar se je nismo lotili. Zakaj ne? Ker je Krka letos premrzla in nikjer ni kopalcev! Jože Splihal * Ivan Zoran Ria Bačer BREŽICE: Potrošniki o trgovini V Brežicah od srede dalje za 2 din dražji kruh - Odslej v zelenjavni trgovini le sortirano blago - S preskrbo kurjave -potrošniki niso zadovoljni - KZ naj bi se na brežiškem trgu večkrat pojavila s svojimi proizvodi. Pretekli teden je v Brežicah zasedal svet potrošnikov ter obravnaval probfeme trgovine in novih cen. Ugotovili so, da s kvaliteto kruha, ki ga prodajajo v mestni pekarni, Brežičani že nekaj časa hiso zadovoljni. V pekarni se izgovarjajo na žito, potrošniki pa pravijo, da dobiva pekarna Slivnik isto moko, vendar Je kruh tam dosti boljši. Člani sveta menijo, naj bi v Brežicah enkrat za vselej rešili problem pekarne in resno razmišljali o gradnji sodobne pekarije, ki je predvidena poleg stadiona. Ne glede na to pa je svet v zvezi z novimi ) »Kekec« dobil bronastega leva »Kekec« je na mednarodnem festivalu v Benetkah do-bil bronastega leva, v skupini s filmov za mladino od 6. do 12. leta pa je zasedel 1. mesto. Mednarodna komisija za mladinskri fi.hm je podelola »Kekcu« posebno diplomo in ga priporočila vrem mladinskim filmskim klubom po svetu. cenami in odlokom OLO Celje sprejel sklep, da se podraži beli kruh pri,kilogramu za 2 din ter pecivo za prav toliko pri vsakem kosu. Na pritožbe brežiških gospodinj, češ da so v zelenjavni trgovini že večkrat'morale kupiti gnilo' in že-malce pokvarjeno sadje ali zelenjavo, so sklenili, naj bi odslej nudili v tej prodajalni le sortirano blago. Ob tej priložnosti pa so pohvalili prizadevanja KZ, ki je pred kratkim zele'-njavno prodajalno modernizirala in hkrati uvedla nonstop poslovanje. Tudi o premogu in dobavi kurjave je bilo na tej seji precej govora. Podjetju, ki brežiške potrošnike oskrbuje, s tem blagom, ni uspelo uvesti takega poslovanja, da bi bili, kupci v. njim zadovoljni. Svet potrošnikov je predlagal, naj bi v Brežicah odprli konkurenčno trgovino s kurjavo, katero bi morda v prihodnji sezoni lahko prevzelo trgovsko podjetje »Krka«. Na brežiškem trgu so cene še zdaj, ko je sadja in zelenjave povsod dovolj, precej višje kot v drugih krajih, kar pa seveda občanom ni prav. Ce bi zadruga večkrat pripeljala na trg svoje proizvode, bi zasebnikom lahko zbijala cene, tako pa je izbira majhna in zasebni sektor lahko postavi ceno, kakršna se'mu zdi. Potrošniki bodo prav go-gotovo' veseli novosti, da bo odslej vsako soboto mogoče dobiti na brežiškem trgu sladkovodne ribe. Ker je prekupčevanje z mle- kom v zadnjem času precej naraslo, so bili člani sveta mnenja, da je treba prekupčevalcem stopiti na prste. Po/-sarnezniki namreč dobro zaslužijo na silno lahek način s tem, da pri kmetih nakupijo mleko po največ 45 din liter, po stanovanjskih blokih pa ga prodajajo po 70 din. Za" vse te nepravilnosti, ki so jih člani sveta potrošnikov zasledili in na seji obravnavali, se bo pozanimal tudi tržni inšpektor ter ukrepal, da bodo čimprej odpravljene. R. B. Vse večji razmah domače obrti v ArifeŠičm Na območju Adlešičev se ukvarja z domača obrtjo 65 žena. Te izdelujejo namjzne prte, prtičke, brisače, okenske zavese, spominke iz Jič-kanja in slame. Vse izdelke prinašajo v poslovno enoto KZ Črnomelj v Adlešičih. Ce nimajo lastnega domačega platna, ^ga lahko dobijo tu. Letos so odkupili že za 6 milijonov 200 tisoč dinarjev izdelkov domače obrti. S podjetjem Kompas iz Ljubljane imajo sklenjeno pogodbo za 7 milijonov dinarjev doma Tolikšna gostoljubnost nas je presenetila! Osnovna organizacija ZWI Sentjurje pri Mirni peči je organizirala 15. in 16. avgusta izlet z avtobusom na Plitvička jezera, v Bihač in Slunj. Veselo razpoloženje je trajalo vso pot, vmes pa so nas navduševale naravne lepote pokrajine, .posebno edinstvena Plitvička jezera. Mnogi so bili prvikrat tu. Potem nas je pot vodila do zgodovinskega Bihaća'. V Park hotelu so bila že pripravljena prenočišča in večerja. Naslednje jutro smo si ogledali mesto in muzej I. zasedanja AVNOJ. Na povratku' smo se ustavili v Slunju, kjer so nam v hobelu Slunjčica pripravili kosilo. Doživetje je bilo kljub kratkemu postanku svojevrstno. Bili smo navdušeni nad gostoljubnostjo. Posebna zahvala gre poslovodji hotela Juri Turkalju in sploh vsemu kolektivu za gostoljubnost ter hitro in solidno postrežbo. Prav tako se zahvaljujemo za Šopek cvetja, ki nam ga je poklonil kolektiv hotela v znak prijateljstva. Priporočamo vsem gostim-" skim ustanovam, da posnemajo ta kolektiv. Kot gostilničar sem bil presenečen nad njihovimi uslugami. Hotel priporočamo tudi zato, ker ima krasen razgled na reko Korano, na mesto in na okolico, za obisk ne bo nikomur žal. FRANC SPOLAR ćih izdelkov. To bodo seveda brez .težav izpolnili in bodo morali skleniti nove pogodbe. Nekateri zaslužijo tudi do 70 tisoč d:n na mesec. Jasno pa je. d'a dela vsa družina. To-varišica CItkovičeva in* tovariš Požek sta, medtem ko sta zlagala izdelke v zaboje, povedala, da je zdaj sezona za te izdelke, saj gredo v promet le takrat, kadar je dovolj turistov. V zimrkih mesecih, ko jih ljudje najlažje delajo, jih ne morejo prodati. Takrat bi potrebovali najmanj 20 milijonov kredita, da bi izdelke lahko odkupili tudi v zimskih mesecih in jih poleti, takoj prodali. Pozimi, ko imajo ljudje največ časa, nastajajo v Adlešičih dragooene' etnografske umetnine, ki gredo širom po svetu J02E SKOP V takile stojnici, izdelani v domačem slogui\so 4. julija ob izseljenskem prazniku na Vinomeru nad Metliko prodajali izvirne belokranjske spominke. Prometa je bilo veliko in marsikdo je vesel zapustil Belo krajino s spominčkom v torbici. Zlasti gredo ob takih priložnostih dobro v denar pokrajinske razglednice » — teh pa je v vseh naših krajih vedno premalo! ZABELEŽENO »Vsakdo ima sebe najrajši...« Pred sedmimi ali osmimi leti je bilo. Z nestrpno radovednostjo so v podjetju pričakovali novega direktorja. Ker ni bil domačin, so ugibali, kakšen neki bo. Pokazalo se je, da je zelo redkobeseden, njegovo vedenje pa je dokazovalo, da je posloven mož, vajen samostojnega odločanja. Zahteval je red in disciplino in je, kot so pripovedovali, vtaknil svoj nos v vsako stvar. S tem se je zameril mnogim, ki so bili vajeni delati po svoje. Natiho so govoričili: »Stari je siten in malenkosten! Težko ga je prenašati!« Na sestankih, tudi na sejah sindikata in DS, je govoril edinole naš novi direktor. Ker ni bilo njegovim predlogom kaj reči, smo samo prikimavali. Minevala so leta. Posamezniki, ki jim novi »režim« ni bil -povšeči, so dali odpoved in se zaposlili drugod, drugi spet, Id se disciplini nikakor niso marali podrediti, pa so morali podjetje zapustiti proti svoji volji. Na sestankin pa se ni veliko spremenilo, še vedno je imel direktor povsod prvo besedo.' Ostali so prikimavali. Kdo le bi se spoznal na zapletene finančne stvari,: na razne konte, sklade in podob-• no!... Tako je tudi »razprava« o novogradnji in naložbi v nov obrat minila brez besed, čeprav je šlo za težke milijone. Lani pa se je začelo obdobje statutov. Tudi osnutek statuta, ki sta ga predložila direktor in računovodja, so sprejeli brez pripomb. Statutarno določilo o reelekciji in rotaciji vodilnih uslužbencev, pa je bilo edinole direktorju povod za vneta razmišljanja... V svoji dotedanji strogosti je precej -oopustil. Kaj hočete: do Upokojitve- mu več ne manjka veliko, na stara leta pa se ne bi rad selil... Zato večkrat za-miži na eno oko, najbližjim znancem pa je zaupal: »Vsak ima sebe najrajši, zato gledam, da imam na svoji strani čimveč članov kolektiva!« Priznati je trebi, da mu je to uspelo. Mnogi, ki so g:) nekdaj opravljali, ga zdaj zagovarjajo: »Naš stari je odličen fant! Dobro zna gospodariti in zastaviti besedo na pravem mestu!« Delavsko samoupravljanje pa kaže žal le malo napredka. Direktor je v DS še vedno glavni adut. Seje so dolge in živahne le, kadar gre za osebne dohodke. To kolektivu vzburita kri, vse ostalo pa gre" mimo njih neopazno. Včasih že tisoč dinarjev razlike pri osebnih dohodkih povzroči vročo razpravo, tedaj pa, ko teče beseda o' gospodarjenju z milijoni, ki jih je-kolektivu zaupala družba, je vse tiho. Mar so res vsi osvojili načelo: »Vsakdo ima sebe najrajši?« Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ana Kavčič, Hajka Virant, Tončka Luzar, Jožica Bižal, Ana Gregorčič, dr. Slavko Springer, Jožefa Gačnik. Anka Cepar, dr. Jure Ccpudcr, Sivka Gorenc, Ncžka Bartolj, Marija Butalja, dr. Zeljko Ostojič, Milka Kalem, Darka Kraševcc, Tatjana Šetinc, Marija Tomšič, člani kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Anton Srebrnjak, član kolektiva IMV, Novo mesto; Cvetka Kriap, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Ivanka Kokošar, član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Štefka Mcžnar, član kolektiva Krka, Novo mesto; Marija, Pavšič, gospodinja iz Orešja. Milan Sepetavc: 3 Iz skupnih borb Kozjanskega in Zagorskega odreda Komandant Kozjanskega bataljona je z mitraljeze! Dragom Kovačicem ln Stajn-kom povedel borce lz hiše v napad in zadal Nemcem velike izgube. Boja je bilo kmalu konec, zaradi goste megle pa bežečih Nemcev niso mogli zasledovati. Vsi so sa čudili, od kod so se Nemci tako hitro vzeli. Od ranjenih nemških vojakov pa so izvedeli, da so par- tizane pričakovali v zasedi že od ranega jutra. Po kratkem posvetovanju sta se oba štaba odločila za pohod proti' Pavlovi vasi, kjer so se borci odpočili ln najedli. Zgodaj zjutraj so enote zasedle nove ,položaje na gozdnatem hribu Drenov-cu. Sneg je bil zmrznjen, ker je bilo ponoči vedro. Zrak je bil oster, obetal pa se je lep dan. »Komandirje k meni!« je ukazal komandant bataljona malemu kurirju Rudeku. Načrt so izdelali že ponoči. »Zasesti Je treba Drenovec in organizirati obrambp, dobro nahraniti borce ln se pripraviti za nadaljnje akcije. ,Borci naj pripravijo zaklonišča ln jih maskirajo. Zasede je treba postaviti ob poteh, ki vodijo k hribu. Kozjanci bodo preskrbeli hrano,« je ukazoval komandant zagorcev svojim četnim komandirjem. Po hribu se Je s hitrimi koraki bližal Janez Rozman, ki je s Kozjanskim bataljo- nom zasedel južni del hriba 2e od daleč je klical z vese Um glasom komandantu Za gorskega bataljona: »Lep dan bo danes, pa tudi odlič no kosilo se nam obeta. Pa trola, ki sem Jo poslal, je privlekla 'precej krompirja in debelo svinjo.« »Poslušaj, Janez! 2e ves čas nekaj ropota v dolini. Kaže, da Nemci prihajajo s tanki,« je dejal komisar. »Ah, kje pa, najbrž samo letala ogrevajo v Cerkljah,« je brezskrbno odvrnil Janez. »Danes jih verjetno ne bo, saj so včeraj v Javorju dovolj dobili po glavah!« Nenadoma pa se je zresnil in z žalostnim glasom dodal: »Zal mi je komisarja. Pomisli, borec od enainštiridese-tega, pa ga je doletelo. Dober tovariš je bil. Moramo ga maščevati.« Kratek rafal v dolini Je prekinil razgovor. »To je šareč. Nemci so tu!« Je rekel komandant Zagorskega bataljona. »Janez, kakor smo domenjeni: pusti- ti jih moramo čisto blizu in potem vžgati_po njih. Var-čujte z municijo!« Oba sta pohitela, da bi videla, če so se borci dobro vkopali. Opazovalec z .grebena na ; hribu je javil, da se vasi približuje kolona kakšnih 600 Nemcev. Komandir druge čete Drago, ki se Je z borci vrnil iz zasede, je sporočil, da se tudi desni strani hriba bliža sovražnikova kolona. Patrole, ki so jih poslali proti Javorju, pa so javile, da v Javorju Nemcev kar mrgoli. »Za hudiča, saj smo obkoljeni!« Je zaklel operativni oficir. »Janeza moramo o tem obvesiti!« »Daj, skoči do njega, pa mu razloži, kako je!« je za-povedal komandant. Operativni ni napravil niti sto korakov, ko so zaregljali mitraljezi na položaju, ki so ga zasedli kozjanci. Rafali so bili dolgi ln rezki in zagorel so takoj ugotovili, da so to Nemci. Odrezavo enakomeren plotun, pomešan s kratkimi rafali, je" dal vedeti, da so kozjanci borbo sprejeli. Plotunu Je sledil protinapad. Nemci niso vzdržali pritiska kozjancev, ker so jim ti pošteno prerešetali strelski stroj. V neredu so se pričeli umikati. Streljanje na kozjanske^1 položaju še ni ponehalo, *?J je druga kolona Nemcev napadla zagorce. Borci so 5 . pritajili. Zavladala je muOj tišina. V gosti strelski vrs" so se Nemci vzpenjali r pobočju hriba. Streljali nis* ker si najbrž niso nadeja* da so partizani pripravlje£ tudi na tej strani. PoveU* »Ogenj!« pa je borce skoi™ Iznenadilo. Za hip je dala tišina potem so P8rjf zani odprli ogenj v plotun^ Mitraljezni so silno zaregU" li, kakor bi se bali, da " bi česa zamudili. Nemci ™ padali mrtvi in ranjeni, nek pa se je skotrljal PjJJ mitraljeskim ognjem v d0\ no. Borci so hoteli * "L tvim in ranjenim Nem«* pa jih Je ustavil komand^ »Kam hočete? Pod sovra*^ kov ogenj? Čakajte ven*1 da prenehajo!« In res so Nemci . prenehali streljati. Kornpo dant Družinec je posla' ^ Janeza. »Pripravljajo *e 5u splošen napad. Kaže, da ^ ! dovolj dobili. Imaš kaj gub?« ga Je vprošal. etre"' ! »Zdaj še ne, toda s si ^ vom kaže slabo. Težko " | vzdržal, če prehudo P?' ,gn, Jo« je bil Janez zaskrrw Partizan živahne kupčije na brežiškem sejmu 22. avgusta je bilo na brežiški prašičji sejem pripeljanih 675 pujskov, starih do 3 mesece, ter SO večjih. Kupcev je bilo precej, zato je cena takoj nekoliko narasla. Manjši prašički so veljali po največ 500 din za kilogram žive teže, večji pa do 400 din. Načrti brežiških čebelarjev so obsežni Trafika? Ne! Lekarna v Brežicah že dva meseca Posluje pri tem okenčku. Lokal preurejajo, magistri in blagajna pa delajo v nemogočih delovnih pogo-J,n> pa tudi za stranke ni prijetno čakati na prostem, posebno ne, kadar je dež. »Bo še dolgo tako?« sprašujejo Brežičani. Pred devetdesetletnico »To večno deževje!« se je jezil nad vremenom Andrej straser iz Kapel, ko sem se ^ dan pogovarjal z njim. Pravi, da se je rodil 1876. le- BREŽIŠKE] VESTI ta v Kapelah. Tam je tudi hodil v šolo. Takrat je bilo 300 otrok, danes jih je le 60. »Učitelj Kramar je bil hud ta nas je večkrat tepel, vendar nas je precej naučil,« t« d srjomine na otroška leta- Po pouku je Andrej pasel. s šestnajstimi leti pa je že tesani po Kranjskem in Hrvaškem. Z denarjem, ki ga je prislužil, je odšel v Ameriko in se zaposlil v barvni industriji. Po petnajstih letih se je vrnil v domovino in spet tesarfl v Zagrebu in Kragu-jevcu. Leta 1937 se je vrnil v Kapele in se nastanil pri Vidmarjevih. Med drugo vojno je bil izseljen v Nemčijo, po osvoboditvi pa se je vrnii domov, kjer mimo preživlja, starost. Povedal je tudi, da je mladost današnje mladine veliko lažja, kot jo je imela prejšnja, saj so vsi morali .zelo trdo delati, da so si služili vsakdanji kruh. D. V. \ NOVO V BREŽICAH • /. bližajočo se jesenjo poslala tudi naša glavna ulica precej Jonska. Odpadlo listje topol pri 2jr*v- lahko najde* celo pri gra-~J1 Vrečke mlečnega sladoleda, strgani plakati in papir ter ce-j? prazne konzerve vsiljujejo tu-f-8'" nenavadno sliko našega turizma. • Napis »Veliko znižanje cen« •-.bi potrošnike v prodajalno čev-'jev Pe^o Modeli čevljev, katerih Proizvodnja Je ukinjena? so naprosi po zelo ugodnih cenah, celo * 70-odstotnim popustom. • Nov gostinski objekt Narodni Jj"! je iz dneva v dan poln obi-T~*alcev, saj so Brežičani dobil: Pj lokal, ki jim ob sredah, so-°°Kui ln nedeljah nudt domače »Pecialltete ln plesno glasbo. Restavracija .ima trenutno 140 abo. "*r-tov, vendar se bo to število še Povečalo, ko bodo minili dopusti • In še nekaj starega: vpraša-j*, kdo je pristojen za odstranjevanje zastarelih plakatov z oglasnih "desk in marsikaterih vrat si je zastavilo že mnogo va-scar.ov Največkrat to naredijo otroci, toda vseeno še danes najdemo na vidnih mestih plakate, stare po več mesecev. • Bogato obloženi živilski trg v Brežicah so v tem tednu popestrile tudi lubenice, ki jih prodajajo po 40 dinarjev kilogram. Sezona sadja je v prejšnjem tednu precej oslabila preskrbo potrošnikov z zelenjavo • • V soboto so se pred Narodnim domom ustavili nenavadni popotniki." Skupina petih Francozov se Je na poti ckoll sveta ustavila tudi v Brežicah. Njihova oprema Je precej prepnosta. Povedali so, da Jim Je vreč okolici, mesto z zgodovinskimi znamenitostmi, da pa ni nobenega propagandnega lepaka. Razglednice so zelo slabe, pa tudi emblema ni v Brežicah. Tudi ob 'avto. mobllskl cesti ni nobenga znaka, ki bi turist« opozarjal na Brežice in njene znamenitosti. »JUTRANJKA« bo dobila nov obrat na Radni Konfekcija »Jutranjka« v Sevnici je v prvem polletju ^beležila lep gospodarski u-8Peh. Plan so presegli za 50 °dstotkov. Zaradi prernajhnih ^ogijivosti podjetje niti ne ■J|°re sprejeti vseh naročil. 2e alJe čaša imajo v načrtu Kradnjo nove tovarniške hale, ki naj bi stala poleg sedanje-*>a obrata. Te načrte so zdaj spremenili. Občinska skupka je ponudila podjetju osnovno šolo na Radni. Sola i° izpraznjena 1. novembra »etos. Delovni kolektiv Je Predlog sprejel in se odločil r1 adaptacijo šolske zgradbe. v nJej bodo obrat in upravni Prostori. ^a rešitev je cenejša od n°ve investicije in kaže na to, da so priporočila republiške skupščine glede investicijske štednje naletela na ugoden odmev. Investicija za novi obrat bi veljala 180 milijonov dinarjev oz. 120 milijonov v prvi etapi, za preureditev šole pa bo v prvi etapi potrebnih le 50 milijonov dinarjev. S preureditvenimi deli bodo začeli takoj po izselitvi učencev, šolarji bodo od 1. novembra obiskovali novo o-snovno šolo v Sevnici. Z ureditvijo in opremo obrata na Radni se bodo zmogljivosti konfekcije »Jutranjka« štirikratno povečale. Zaposlili bodo 100 novih delavk. Trenutno je vseh zaposlenih 130, 220 pa jih dela na domu. čebelarsko društvo -v Brežicah je bilo ustanovljeno šele letos 'in vključuje čebelarsko družino Brežice z 19 člani, Dobavo s 30 člani, Kfško vas z 19 člani in Veliko dolino z 18 člani. Vse te družine imajo skupno 1.446 panjev. Nji- KZ Brežice širi vrtnarijo na Čatežu Vrtnarski obrat na Čatežu bo brežiška kmetijska zadruga že letos pričela širiti. Uredili bodo 57 hektarov zunanjih površin. Ves ta kompleks bodo tudi namakali. Na novih površinah bodo pridelovali paradižnik, kumarice, beluše, jagode, v kolobarju pa rani krompir, radič, solato, por in papriko. Beluševih nasodov bo pet hektarov in prav toliko jago-dovih. Po povprečnih lanskih cenah računajo, da bo v letu 1966 vrednost letne proizvodnje 101 milijon dinarjev. Proizvodnja v rastlinjakih znaša 40 milijonov dinarjejL in v prejšnji vsoti ni bila upoštevana. Investicijska" sredstva za ureditev zunanjih vrtnarskih površin so zagotovljena. Stroške cenijo na 173 milijonov dinarjev. • Poleg gospodarskih objektov bodo zgradili tudi nekatere nujno potrebne prostore za delavce: kopalnice, garderobe, sanitarije in podobno, i število zaposlenih se bo ob novih zmogljivostih povečalo za 12 do 15, v sezoni bodo ra- zen tega zaposlili še okoli 30 delavcev. V poštev bodo prišle zlasti ženske. Veliko povpraševanje po hladilnikih »HIMO« V brežiški trgovini z elek-tromaiterialom so prodali letos že Več kot 80 malih hladilnikov »HIMO«, v promet pa bi jih šlo še dosti več, če bi jih trgovina lahko toliko dobila iž tovarne. Stalno pa imajo na zalogi 70-litrske hladilnike Georgij Naumov, vendar kupci zanje ne kažejo posebnega zanimanja. Zanimivo Je tudi to, da prodajajo v tej trgovini RR televizorje v navadni Izvedbi po 166.400 din, kar je za nekaj tisočakov manj, kot morajo potrošniki zanje odšteti v Ljubljani in drugje. Tudi televizorjev so letos že veliko prodali, računajo pa, da jih bodo z nastopom jesenskega vremena prodali Še več. Kaj se vsak tet'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LISTI novi lastniki so zasebniki, v glavnem športni čebelarji z največ 5 do 20 panji, število čebelarjev zadnja leta upada, delno zaradi zaposlovanja kmečkih ljudi v industriji, delno pa tudi zaradi nerenta bilnosti. čebelarstvo ima v Posavju že od nekdaj ugodne pogoje za razvoj Na tem področju uspevajo skoraj vse kulture, ki jih potrebujejo čebele za pašo. Posredno je to zelo donosna panoga, ki jo je treba razviti. Strokovnjak ing. Jože Rihar je izračunal,/ da ima Slovenija zaradi čebeljega op-raševanja letno približno dve milijardi 799 milijonov dinarjev koristi, čebele namreč oprašijo 90 % sadnega drevja in ribeza. Koristne so tudi pri opraševanju krmnih rastlin. čebelarsko društvo v Brežicah ima v programu vrsto nalog za razvoj čebelarstva na tem območju od 1964. do 1970. leta. Vzpostaviti namerava stike s kmetijskimi in s kmetijskimi in gozdarskimi organizacijami ter občinskimi Brežiška knjižnica Ljudska knjižnica v Brežicah inva 6397 knjig. Vse knjižnice v občini pa imajo 19.689 knjig. V Brežicah so povedali, da sproti kupujejo* skoraj vso leposlovno literaturo. V prvem polletju si je 7253 obiskovalcev izposodilo 12.443 knjig. Obiskovalci radi bero domače in tuje, stare in modeme avtorje, za osvežitev pa najraje posegajo po krirninaikah. Nekateri odklanjajo najnovejšo literaturo, ker jim Je nerazumljiva. V zadnjem času se je povečalo zanimanja za branje del s partizansko tematiko. Knjižnica ima 1410 rednih obiskovalcev, v preteklih dvajsetih letih obstoja pa je bilo v knjige vpisanih kar 3463 imen. V najkrajšem času pričakujejo, da se bo knjižnica preselila v prosvetni dom, kjer bodo bralci im'ell prost dostop do knjižnih polic. in okrajnimi inšpekcijami, čebelarsko proizvodnjo bo društvo povečalo z organiziranim prevažanjem čebel na sezonske paše, z ureditvijo pašnega katastra, s povečanjem števila družin, z ureditvijo opazovalne postaje^ usposabljanjem predavatljev * za čebelarje, z odbiranjem najboljših čebeljih družin itd. Osnutek programa sedemletnega razvoja čebelarstva bo čebelarska organizacija lahko izpolnila le z večjo finančno pomočjo, ki jo pričakuje predvsem od kmetijske pospeševalne službe v občini. V drugi polovici planiranega obdobja so naloge upsebno obsežne in bo treba angažirati še več finančnih sredstev. Društvo bo sodelovalo z drugimi čebelarskimi organizacijami ter z upravnimi organi in uporabniki zemljišč, da bo zagotovilo kar najboljšo pašo. Ob pomoči gozdarskih organizacij bo opravilo pregled drevja, grmičevja in drugega nerodovitnega rastlinstva za posamezna področja, kar Je za določanje paše izrednega pomena. KLJUČ ZA IZVOZ JE V KVALITETI menijo v sevniški konfekciji »Lisca«, ki bo letos izvozila v Zahodno Nem-., čijo za 100.000 dolarjev izdelkov. Na zahodnonemškem trgu se bo »Lisca« predstavila s povsem novim izdelkom, kakršnega ne izdeluje nobeno drugo jugoslovansko konfekcijsko podjetje. Izdelala ga bo nalašč za izvoz. To ji bodo omogočili novi "stroji, ki jih je (60) te dni nabavila iz uvoza. Stroje bo plačala z iatrž-kom izvoza. Zahodna Nemčija pa ni e dina država, M se zanima za izdelke sevniške konfekcije. »Lisca« bi lahko osvojila tržišča tudi v Vzhodni Nemčiji in Švici,, če bi ji-to dovoljevale njene trenutne zmogljivosti. Vsekakor pa njeni interesi po osvajanju novih tržišč v tujini ne bodo pozabljeni, poplačani pa bodo, ko bo »Lisca« rešila najtežje proizvodne in druge probleme in si poskušala pridobiti vstop Strojev bo manjkalo Kmetijska zadruga v Sevnici se že vse poletje pripravlja na jesensko setev. Umetne gnojila in semenje je pripravila za setev na svojih površinah in poljih kooperantov. Težave pa bodo s strojno obdelavo polja, ker primanjkuje traktorjev in raznih poljedelskih strojev. Kmetijska zadruga bi jih nabavila, vendar nima dovolj sredstev za udeležbo pri kreditih za nakup. Neprijeten hrup Blizu Kopitarne na Poljski poti je qwo nas-'slje novih zasebnih hiš, ki so, grajene po .urbanističnem načrtu Sevnice. V bližini so ludi garaža Kopitarne, na dvorišču garaže pa sevnlška kovinska delavnica opravlja svoja dela. Zaradi ' ropota kompresorja ni v bližini nikoli miru. Pre. bivalci želijo, na) bi delavoi brusili ln varili za zaščitnim zidom, da ne bi motili okoličanov. še na druge predele sveta. Rekli smo, da trenutna zmogljivost »Lisci« še ne dovoljuje, da bi neomejeno sklepala izvozne pogodbe. V dogled-nem času pa to ne bo več problem, ker bo z dograditvami in novimi gradnjami povečala svoje -zmogljivosti. Tako matični obrat v Sevnici že povečujejo, dogovarjajo pa se, da bi na Senovem zgradili nove proizvodne prostore za 200 zaposlenih. To bo specializiran obrat »Lisce«,'ki se naglo razširja in povečuje promet. Do konca julija je znašal celotni dohodek nad 1 milijardo dinarjev, kar je 63,7 odst. letnega plana, medtem ko je bil netaprodukt za 7,2 odst. večji od planiranega. Vrsto takih in podobnih uspehov je podjetju uspelo doseči ob dobrem gospodarjenju. Nemajhen vpliv na to pa je imelo varčevanje oziroma u-spešno odkrivanje notranji^ rezerv. K boljšemu poslovanju so pripomogli tudi izboljšani odnosi s kupci in dobavitelji, saj je bilo ob koncu JUliJa kar za 15 milijonov dinarjev manj terjatev kot lani. Dobro gospodarjenje je bržkone glavno gibalo pri rentabilnem poslovanju v podjetju. Sem pa je treba všteti tudi prizadevnost posameznega člana kolektiva. Storilnost se dnevno povečuje in to se kaže tudi v v osebnih dohodkih. Povprečni osebni dohodek Je precej nad občinskim povprečjem in znaša 31.778 dinar* jev, oziroma je za 12 odstotkov večji od lanskega. Dobro gospodarjenje je o* mogočih), da so v »Lisci« že 1. julija uvedli 45-urni delovni tednik. Delovni čas pa bodo še znižali, ker so za to vse SEVNIŠKI VESTNIK možnosti. Menijo, da bodo 42-uroi delovni teden lahko uvedli že s 1. oktobrom. V Šentjanžu vsako leto več hmelja Kmetijska zadruga v Krme-lju pričafajje letos dober pridelek hmelja. Posejanega ima na desetih hektarih. 1961. leta so ga na teh površinah nabrali 10.500 kilogramov, 1962. leta 12.600 kg, 1963. leta 17.800 kilogramov, letos pa si obetajo 18.000 do 20.000 kilogramov. Ti podatki kažejo, da hmelje-vi nasadi vsako leto več obrodijo. Hmeljišča so vedno bolje oskrbovana, na dober pridelek pa vpliva tudi obdelava v prejšnjih letih. Ob obisku v hmeljevih nasadih v Šentjanžu nam je u-pravnik posestva Jože Re-povž povedal, da so hmelj prvič zasadili 1959. leta. Pokazal je tudi podrta hmeljišča. Zvedeli smo, da je • to škodo povzročil močan, veter z dežjem, ki je zajel tisti predel v nedeljo, 9. avgusta. Ob štirih zjutraj je podrl prvo njivo, ob petih drugo in ob pol šestih še tretjo. Na srečo se je to zgodilo le en dan pred obiranjem. Kakovost hmelja zaradi tega ne bo slabša, pač gre delo obiralcem bolj počasi od rok. Obiralcev je v hmeljišču okoli 250. Največ je domačinov iz bližnje in daljne okolice. Med njimi je tudi 33 sezonskih delavcev iz Prekmur-ja. Tisti, ki so bolj oddaljeni, se v hmeljiščmVtudi hranijo. Krmeljska zadruga je imela letos posejane tudi 18 hektarov pšenice. Letina je bila dobra, saj so pridelali približno 30 centov .zrnja na hektar. Pridelek je odkupil »Veležitar« lz Celja. črni ribez uspeva na 12 hektarih površine. Letos so ga nabrali 18.000 kilogramov. Prodali so ga po 220 dinarjev kilogram. Kupci so bili proizvajalci sadnih sokov. Sevniška osemletka se bo selila v nove prostore, ki so kot preko noči zrasli iz tal. V res lepem, novem šolskem poslopju je treba opraviti samo še obrtniška dela. Kolikšna pridobitev je nova šola za kraj, vedo najboljše domačini St- 34 (75Š7 DOLENJSKI LIST 5 Za trojčke smo pričeli nakupovati Megla je še ležala nad škocjansko dolino, ko smo socialna delavka Marija Prah, medicinska sestra Ida Pelko in jaz zgodaj zjutraj s fičkom komaj prilezle v zadnji hrib do vasi Zloganje, od tam pa nam je prijazno dekletce kazalo pot skozi hosto do Korenetovih.' Oče Korenetovih trojčkov je ravno s košem na rami prjhajal ,k domačiji, ko smo prišle do majhne, s slamo krite hiše vrh hriba, ooV koder je čudovit razgled na vse strani. Povabil nas je v hišo, nato pa smo začeli pisati seznam, kaj vse bi trojčki potrebovali za uspešen in zdrav razvoj. Po tiskanih strokovnih navodilih medicinske sestre smo seznam dopolnjevali, seveda pa smo morali vse množiti s tri. Precej smo si belili glavo, kje naj bi otroci spali, ker je v edini sobi tako malo prostora. Končno smo se zmenili, da bosta dva otroka začasno spala v izposojeni zibelki, tretji pa v košku, dokler ne bo mizar v dolini naredil široke postelje z dodatno desko podolž in ograj i-co na nasprotni strani, kjer bodo vsi trije lahko spali vsaj do 5. leta starosti. Da bodo to posteljo spravili v sobo, bodo morali omaro umakniti v ka-ščo. »KOS IMA ŽENO IN MLAĐE SVOJE...« V torek dopoldne so odšli Korenetovi trojčki z mamo in očetom domov, med pošto, ki smo jo ta dan dobili v uredništvu, pa je bilo tudi naslednje pismo iz Amerike: »Cenjeni urednik! V izdaji vašega -lista z dne 16, julija letos sem opazil tudi vaše sporočilo o novomeških trojčkih. Naprošam vas, da tudi v najinem imenu sporočite mamici Jožefi Korene in njenemu možu najine iskrene čestitke! w Res je, kot pravi naš stari pregovor: ,Ko ima kos ženo in mlade svoje, od skrbi in truda več ne poje...' Da, Korenetova bosta imela skrbi in dela čez glavo, imela pa bosta tudi veliko užitka, ko jih bosta negovala, đa bodo dorasli v postavna slovenska fanta in lepo slovensko dekle! — Prilagava vam tri dolarje, katere naložite v sklad za trojčke. Lepo se vam zahvaljujeva-, da ste v Dolenjskem listu sprožili nabiralno zbirko in s tem na tako plemenit način pomagali mali družinici, da bo lahko vzgojila tri otroke. Moja ženička že kupuje nekaj za v paket, ki ga bodo Korenetovi v prihodnjih tednih dobili. Dolenjski list še kar nekako povoljno prihaja na najin naslov, čeprav mine včasih tudi poldrugi mesec, prej ko ga dobimo. Zato bo tudi tale najina pošiljka prišla k vam z veliko zamudo. Lepo je. da ste pred tedni omenili in apelirali na naročnike, naj pomagajo trojčkom! Tudi iz Amerike bi lahko kdo še pomagal, pa kaj hočeš, ko pravi pregovor: »Zlato bleščeče človeku pogled izpridi, da svojega brata nesreče ne vidi«. Doma sva iz prelepe Sodraške doline, katero. sva obiskala že dvakrat. Nepopisno lepo je tam doma, kjer so nama potekli časi najinih boso-petnih dni brez vsake skrbi. — Vas in vse naše rojake iskreno pozdravljava z željo: NA VESELO SVIDENJE VSAJ SE ENKRAT V DRAGIH DOMAČIH KRAJIH! Ostajava vam zvesta: Jože in Francka Okorn 1096 E. 68 Str. CLEVELAND 3 Ohio — USA »Hišo bo treba popraviti,« pravi Lojze Korene. »Nekaj let je še ne bom mogel, čez 4 ali S let pa ne bomo morali lotiti popravil. Otroci bodo večji In v eni izbi bo za vseh pet premalo prostora,..« Korenetovi trojčki skupaj z mamico, v torek, 25. avgusta dopoldne, rnalo preden so zapustili novomeško porodnišnico. Prispevki nesebičnih darovalcev bodo družinici, ki je obdarjena s tolikšnim in precej redkim blagoslovom, prav gotovo pripomogli, da bo brez težav prebrodila vsaj nekaj časa. Vsem, ki so v humani akciji za »naše« trojčke sodelovali, še enkrat: prisrčna hvala! — Bil sem že v škocja-nu v trgovini, — je povedal Korene — in sem si ogledal nekaj stvari, ki bi jih potrebovali, predvsem štedilnik, pa kaj, ko ni denarja ... Če boste res vi kupili, bomo zelo hvaležni. Saj vi bolje veste, kaj vse je treba! Vas bomo že ubogali, samo da bi otroci lepo rasli... In pisali smo dalje, cele tri strani dolg seznam. Domenili smo se, da bomo zaenkrat kupili res najnujnejše, če bo še kaj ostalo, pa bomo potem nakupovali, kar imamo še napisano na seznamu. V škocjanski prodajalni »Dolenjke« se je nakup pričel. Prijazni poslovodja je takoj vedel, da gre za trojčke in je uslužno razkazal vse, kar si je Korene ogledoval. Končno smo kupile~ emajliran štedilnik, 1 debelo odejo, 4 metre blaga za prevleko odeje, 6 manjših brisač, 4 flanelaste rjuhe, 32 pleničk, 6 malih majic, 2 modri in 1 rožnato garnihiri-co, kar vse je stalo 75.480 din. V Novem mestu smo pri »Sneguljčici« kupili še tri navadne odeje, 3 večje brisače za kopanje, 3 volnene garniture, 3 mala gumira-na platna, 3 krpice za kopanje (27.435 din); v Lekarni smo /nabavili 3 stekleničke za mleko, 3 tube vazelina, 5 zavitkov vate in 6 dudic, medtem ko smo v Drogeriji kupili 3 termoforje, 1 termos steklenico, škarjice za reza^ nje nohtov in krtačko za česanje las. Ker pri Korenetovih doslej niso imeli druge posode kot nekaj lončenih pisk rov, s katerimi so ku- hali na odprtem ognjišču, smo se zmenili, da bo v škocjanski trgovini Kore- ne dobil še nekaj veder za vodo, 2 škafa, nekaj loncev za mleko in posod, kakor tudi 6 malih žličk. , Te i dni bomo zvedeli, koliko bo stala postelja in omara za otroško perilo, nato pa bomo vedeli, koliko in kaj še lahko kupimo. Ker je novomeška bolnica prispevala 40 pleničk, v paketu, ki ga je poslalo trgovsko podjetje iz Maribora, pa je bilo tudi precej 'flanele in tetra pleničk, bo tega zaenkrat dovolj, kupiti pa. bi bilo treba vsaj še nekaj jopic in žabic. Vsaka mati ve, da samo *z eno jopico otrok ne more shajati, bliža pa se zima in pri Korenetovih imajo enojna stekla na oknih. S pranjem pleničk je že pri enem otroku toliko dela, kaj šele pri treh! V tem pogledu bo Koreneto-vo mamo zelo razbremenilo darilo obrtnega podjetja »Ela« iz Novega mesta, ki je prispevalo 40-li-trski električni lonec za kuhanje perila. Nakup se je zaenkrat končal, lkaj bomo za »naše« trojčke še kupili, pa bomo ^bralcem poročali takoj, ko bodo zbrani vsi računi za že dobavljeno" blago. Te dni so Peter, Pavel in Anica že prišli domov, in najnujnejše je njihova mai mica našli pri roki, iz srca hvaležna vsem, ki so ji to priskrbeli. RIA BACER Za trojčke še 10 dolarjev! 22. avgusta smo prejeli dve pismi iz Cle-velanda v Ameriki, v katerih pa je bilo dvakrat po 5 dolarjev. Darovalci Anton, in Neža Debelak, ter Jože in Angela Drobnič, vsi iz Clevelanda — »naše« trojčke lepo pozdravljajo in jim želijo obilo zdravja ter uspešen razvoj, zlasti v prvih, mesecih življenja. ISKRENE ČESTITKE IN PAKET IZ MARIBORA Pred dnevi smo v upravi lista prejeli večji paket, v kaiterem ie bilo 2 m kartiranega blaga, lj>-m flanele, 3 brisače, 10 flanelastih plenic in 30 kosov ostankov tetra blaga za plenice — namenjeno Korenetovi m trojčkom. V paketu je bila tudi čestitka z naslednjo vsebino: * , Ob rojstvu trojčkov se z iskrenimi čestitkami pridružuje tudi Trgovsko podjetje ♦Zarja« iz Maribora. Direktor: Predsednica DS: Loj/e Antončić, 1. r. Mara Popovič, 1. r. Še 5000 dinarjev iz Rima! V torek smo med pošto dobili tudi priporočeno pismo,'ki nam ga je 14. avgusta odposlal iz Rima lastnik hotela »BLED« (Roma, Via S. Croce in Gerusalemme, 40, telefon 777.102), g. Vinko A. Levstik, naš rojak iz ribniške občine. Takole pravi v svojem pismu: »Spoštovani! da vam dokažem, da nisem samo naročen na Dolenjski Ust, temveč ga tudi čitam, se tudi jaz rade volje odzovem z majhnim darom za trojčke: s 5.000 dinarji. Roditeljema trojčkov čestitam in ju prav lepo pozdravljam! VINKO A. LEVSTIK in Soud mora varčevati (Hino omejitev na dvo-pilja Saudove Arabije Ibn Mje pred kratkim dra-jdoboutila neka pariška U* partumov. Kralj je pi po teMonu naročil ■ jpantaih stelUeničk par-j^n specialnih kozmeiič-rfdstev v kristalnih do-# pa, kot vse kaže, ni 'jtfsebno všeč strogemu 1 Feisalu, ki je uvedel jjfarčevame ukrepe. Mode ukazal pošiljko po-JOSfcmio nazaj v Franci) »foite samo tisto, kitaste gledali.. crnjim geslom je ne-jjjPrezident radijske in trf*e družbe NBC Syl-^ Weaver uvedel na j#afoodni obali »tele' d& drobiž« Za pristoj-$ 4o 3 asoč dinarjev „aX> si bodo najprej v j/Mesu in pozneje v cfaciscu \ahko ogledali Ji]1^ tieh kanalih televi-jjjfTOpam brez reklame, ^jfcsdu \3odo predvsem a dogodki in oddaje na pravni kot je \Veaver jjpl gledalcem. Tujsko poletje v Mokricah NL, D, A, CS, H ... Tuji avtomobili. Štejem jih: eden, dva... sedem, trinajst... Dvajset. Čist dan je. V spodnji restavraciji sedijo štirje Beograjčani, francoska družina, nemška trojka (fanta in dekle) in nervozen Anglež z očali, ki venomer pogleduje proti vratom in vrti uro na levici. Osem je. Nenadoma posveti sonce na vrt sredi gradu. Kakor bi iz velikega vedra zlil zlato na ta mali prostor z rdečimi mizami in stoli! Zaskrbljenost zaradi vremena se poslovi. Mogočno grajsko poslopje v Mokricah se kar koplje y zelenem. Motorizirani prišle-ci ga zagledajo, še preden pripeljejo na odcep. Kdor hoče vanj, ga ne zgreši. Nekaj sto metrov prej opozarjajo na grad Mokrice velike table v zagrebški in brežiški smeri avtomobilske ceste. - To poletje so imeli Mokri-čani izredno velik promet. V primerjavi z lanskim se je letošnji tujski promet povečal vsaj za 20 do 30 odst. Doživeli so pravcato invazijo turistov iz vzhodnin evropskih dežel. »Cehi, Poljaki, Madžari, Turki. Čehov in Poljakov sprejmemo največ, kadar je slabo vreme, sicer se raje izognejo lokalov.« Gostje so stalni in prehodni. Za prehodne ne vedo, koliko so jih imeli. Med stalni- Evolucija fizike Esesovci niso krivi.. RktoT znanstve" >WL 21vlJenJu člo- R7f*»nuh delcev, '> fw komentiral te?"^ konfe-fykfsnWSokih energij Se te udeležili med njimi tudi generalni direktor jedrskega raziskovalnega centra v Ženevi. »Bliža se čas, ko bo mogoče z eksperimentom ugotoviti, "kakšno veljavo ima princip kavzalitete, se pravi zakon iz-menjavajočih se pogojev v prostoru in času, na področju najdrobnejših sestavnih delov materije,« je med drugim dejal Blohineev. Pred sodiščem v Munchnu,-ki raziskuje krivdo vojnega zločinca Ottona Wb!ffa, se je pojavil se en bivši esesovski general, pobtlieb Berger je; mirne duše izjavil, da »es-eiovske eno'e niso odgovorne zi pokole Zidov«. Pripomnil je celo, da je za obstoj koncentracijskega taborišči ° v Osvviencimu zvedel šele leta-1943 Toda prav tako »kot tisoči drugih ni verjel, da Zide pobijajo sa>mo zaradi tega, ker so 2idje«. Berger pa ni povedal. aH ve danes o uničevanju Židov kaj več. To, kar se rje med vojno dogajalo v OswiencimU, je bilo zanj popolnoma normalno .... ['kratkem nova slikanica! Pim bralcem našega tednika spojno, da bomo v kratkem začeli SfVljati novo, zanimivo slikanico: 'tobe o Argona vtih in njiho-| vem iskanju zlatega runa. 1 ^ZABITE: v kratkem NOVA SLIKANICA v Dolenjskem listu! šofer vali krivdo f ,qto cesto Preiskava o smrti 14 otrok in treh učiteljev iz kolonije v Arasu v Franciji še ni mogla docela pojasniti, zakaj je poln avtobus strmoglavil v 80 metrov globok prepad. Preživeli šofer avtobusa, ki je vozil otroke s pastirskega slavja na pašnikih francoskih Alp, še naprej trdi, da jc bila cesta na kraju, kjer se Je zgodila nesreča, zelo, slaba. Po njegovih besedah se je odkrušil del ceste in to je povzročilo, da je avtobus padel v globino. Uprava za ceste pa zavrača šoferjeve izjave izjave, če* da je bila cesta dobra. O vzrokih te strahovite ne-, sreče torej na vso moč ugl' bajo. Razpravljajo tudi o Šoferjevih besedah, da je moral naglo zaviti v desno, ko se je srečal z osebnim avtomobl- Skrb za živali Ker se prebivalci New Vor-ka vse manj zmenijo za site-ne policijskih avtomobilov, to si morajo prebijati pot sko*1 prometne ulice, so si policijske oblasti omislile posebn* sirene, ki posnemajo glaS0^ borečih se mačk aH psov, y" montirale na avtomobile in preizkusile . Rezultati so bili odli^: ves promet so v hipu ustav*"-. Vendar se Je pojavil nasprotnik, ki ga niso pričakovali-Društvo za varsto»o živarld J nastopilo proti sirenam, bodo baje preveč vssnenitrj«' le pse in mačke. «?^?0Zarja tudi 1LJtt*'s!«?!n- Vozil'je 75 Pa bi jin vo-yktar Sirma ceste ftfi\ ?u nesreče samo fNl°? Pa te tiste-J} v°ai po gorskih Prvi divjak OC-letnl Michael Woods iz Newporta (ZDA) je praznoval te dni v krogu svojih prijateljev petdesetletnico mandatne kazali, na katero je bil obsojen kot prvi ameriški avtomobilski divjak. Z avtomobilom, je vozdl s hitrostjo 30 (z besedo: trideset) kilometrov "na uro in je moral zato odsedeti pet dni v zaporu, ker je ogrožal jaivno varnost. fefcl Mlo vedeti. i«W*teiela prve g»-4»> \>&vljena ?t»^to\apo nekate t^K - Bre* dv0' i^V%T Turjačanov / ^ k Investicija s turističnega in gostinske ga vidika več kot upravičena. Turjak bo z novo restavracijo in urejenim muzejem, nič manj pa z lepo lego, postal priljubljena turistična točka za slehernega, ki bo prišel po kočevski cesti. — Na sliki: kar je razjedcl zob časa na Turjaškem gradu, skušajo čim bolj verno obnoviti dovinske dokumentacije gradu. No, ko bomo poslopje preuredili, bomo poskrbeli tudi za to. Lepa je tukajšnja okolica. Poglejte samo tale park!« »Nekoč ste rekli, da imate jahalne konje ...« »Res je, imamo jih: dva velika in enega mladiča. Najbolj vneti jezdeci so Italijani in Nemci.« »Kaj nudite gostom, mislim, kaj oni najčešče naročajo?« »Jedila in pijače kot v vsakem takem lokalu, razen tega pa še domači (mokriski) zrezek in domače (mokriške) Ko železniški konjiček prisope po lepi makadamski cesti, ki se vzpenja ob starodavnem mokriškem parku, na vrh, se izza .drevesnih krošenj pokaže grad Mokrice., To znano turistično točko ob avto cesti dan za dnem »oblegajo« zlasti Zagrebčani, sem pa radi zavijejo tudi tujci. nimi agencijami (Avstrija, mi je veliko starejših ljudi. Sicer pa: »S tujimi turistič-Nemč-ija) imamo podpisane aranžmaje za njihove turiste.« »Kako pa turistični servis?« fBeri: »Kakše turistične zanimivosti imate?«) »Cirad sam je po sebi dovolj zanimiv tako za zgodovinarje, arhitekte in estete kot za fotografske kamere amaterjev,, ki lovijo lepe motive. Skoda je le, da nimamo zgo Odkrita nova Stradi-varijeva viol na Ukrajinski kmet Aleksej Mečišenko je te-dni (poklonil moskovskemu muzeju violino neprecenljive vrednosti, katero slavno" poteklo so strokovnjaki ugctovili po Italijanskem napisu na no'ranji strani violine. Medišeinku so leta 1921 darovali violino vojaki, katerim je pogosto pel s svojim globokim in zvenečim glasom v času pohodov'in počitkov. Neki Medišenkov prijatelj je nedavno opazil v notranjosti violine napis v italijanščini. Poleg ostalih podatkov je vzbudil njegbvo pozornost podpis: Nicolo Amati, a, 1645. Amati je bi! eden od najboljših moj-' strov v Stradivarijevi delavnici. Še vedno prispevki za trojčke V zadnjih dneh smo v zbirki za trojčke dobili še precej novih prispevkov, tudi iz inozemstva. V upravi lista so minuli teden plačali ali pa so poslali denar v pismih: Radojka Klob-čar iz Podturna pri Dol. Toplicah — 1.000'din; Angelca Kos, Skalickega 4 — Novo mesto — 1000 din; Ljudmila Pire, Tržišče — 1.000 din; Anton in Neža Debelak iz Clevelanda, USA — 3.712 din; Jože in Angela Drobnič iz Clevelanda, USA — 3.713 din; Vinko A. Levstik, hotel »Bled«, Rim — 5.000 din; .lože in Francka Okorn-iz Clevelanda. USA — 2.228 din; Angela Mrhar in Rezka Erčul iz Ribnice na Dp!. — 1.000 din. Skupno smo v gotovini prejeli 18.653 din. Prek banke pa nam je 1.000 din poslal Alojzij Poreber iz Vojkove 60 v Ljubljani. Električni lonec za kuhanje perila v vrednosti nad 12,000 din je prispeval kolektiv obrtnega podjetja »Ela« iz Novega mesta. Tako je vsega skupaj za trojčke zbranih že 357.464 din. slaščice. Veliko prodamo kislega mleka in koruznega kruha. Mleko je domače.—Redimo tri krave.« »Kdaj pa pride na vrsto preureditev gradu?« »Takrat, ko bo občina jamčila za posojilo, ki ga bomo najeli. Pripravljeno je vse, idejni projekt smo že prej imeli, zdaj pa dobimo še glavni projekt.« V Mokricah ne skrivajo želje, da bi se njihovi načrti čimprej uresničili. Kako bi le? Na manjši vzpetini ob avtomobilski cesti sezidani grad, nekdanje gnezdo plemiške gospode, ima denes vendar drug namen: nuditi turistom zvrhano mero udobja. I. Z. Nevarni akvarij V Združenih državah Amerike se je pred kratkim udomačila neprijetna in izredno nevarna vrsta domačih živali: ljudje so namreč začeli kupovati za zasebne akvarije ribe pirahne. Ja.ta teh rib lahko v nekaj minutah spremeni človeka v skelet. Naravoslovci se boje, da bi te ribe kakorkoli prišle iz zasebnih akvarijev vv reke in jezera jn se tam razmnožile. Da bi se izognili tej nevarnosti, nameravajo prepovedati uvoz teh krvoločnih rib Ari Buchvvaid: Utrujeni turist Najbrž je ni dežele na svetu, kjer mora prestati turist toliko naporov kot v Grčiji. Težava je namreč v tem, da so stari Grki svoje templje, amfiteatnje in nagrobnike raz-tresli po vsej deželi, ne da bi pomislili, kakšne težave bodo s tem 3000 let pozneje povzročili turistom. Zaradi te brezobzirnosti mora zdaj turist preživeti cele tedne v avtobusih, se na hrbtih oslov vzpenjati na visoke gore, v čolnih pretrpeti vse stopnje morske bolezni in prehoditi na tisoče stopnic, na koncu pa pride do ugotovitve, da bi stari Grki vse te čudovite zgradbe prav tako lahko postavili v bližini atenskšga letališča. Nič čudnega torej, če marsikateri turist na potovanju po Grčiji slednjič prispe do točke, ko kratko malo ne more več naprej. Na stari barki, ki je plula na otok Aegino, sem spoznal enega teh nesrečnežev. Revež je bil Američan in je bil v spremstvu žene. Ko sem zakonca prvič opazil, je naša barka ravno zapuščala Atene, žena se je poglobila v študij prospekta. — Willy, — je rekla, — tu piše, da je bil aeginski tempelj zgrajen v šestem stoletju pred našim štetjem v dor-skem slogu. — Tak tako, — je dejal Willy in si z eno r,oko zakrival oči. —Aegina je cvetela od leta 734 do 459 pred našim štetjem in je imela tedaj 40.000 prebivalcev in 400.000 sužnjev. — Torej deset sužnjev na prebivalca, — je ugotovil Willy in brezbrižno buljil v vodo. — Otok ima sedaj samo še 10.000 prebivalcev. — No, potem jih je pa mnogo pomrlo, — je odgovoril Willy. — Mislim, da je dobro, če o kakem kraju kaj vemo, preden pridemo tja, — je rekla žena. — Prav, prav. Ampak današnji dan je že četrti, ko sem moral vstati ob šestih. In zdi se, da te grške kulture ni konca. — V Hidri je samostan iz 15. stoletja. Stoji sredi mesta. Ne bo ti treba jezditi na oslu. — Kaj hočeš reči s tem, da mi na Hidri ne bo treba jezditi na oslu? Mar bom moral še kje jezditi na oslu? ' — Samo k templju na otoku Aegini. Ampak takšna ježa na oslu je čudovita. — Včeraj sem jezdil na oslu,.— je rekel Willy. — V nedeljo sem jezdil na oslu, v soboto sem jezdil na oslu. Kdaj se naposled odpeljem domov, da bom lahko zopet sedel-v avto? — Ne bodi otročji! Ko si bomo ogledali otoke Aegina,' Poros in Hidra, nam preostanejo še Kreta, Rodos in Epi-daurus. — Zakaj? — Kako, zakaj? — Zakaj se moramo odpeljati še tja? - — Zato, ker smo napravili dolgo pot iz Amerike do sem, da bi si ogledali antično1 Grčijo. — Kdo bo pa že vedel, da si tega ali onega otoka nismo ogledali? Akropola, no, nič ne rečem. Toda videli smo templje, ki 6 njih živa duša še ni nič slišala, — To je dobro"za našo izobrazbo. — Morda za tvojo. Sicer pa se ne spomnim prav ničesar, o čemer so nam vodiči govorili. Vse to je zame grščina. — Zelo zabavno, — je rekla žena. Nato se je zopet poglobila v prospekt. — Na otoku Porosu je Demostenes, največji govornik antičnih Aten, napravil samomor, da ne bi padel v roke sovražnikom. — Strašno važno, — je rekel. Willy in pogledal k meni. — Ste Američan? Priznal sem, da sem Američan. — Znate kvartati? Priznal sem, da znam kvartati. Willy se je prvič nasmehnil. Izvlekel je iz torbe karte in rekel: — Tole bo prvi zanimivi dan, odkar sem v Grčiji Veliki državnik Briand, ki je bil eden najvnetejših borcev za Zvezo narodov, Je slovel kot izreden govornik. Ko so ga po zelo uspelem govoru v ženevi obsipali s čestitkami, se je trudno nasmejal in zmajal z glavo. »Jaz — dober govornik? Nikakor ne! Dober govornik mora znati govoriti o vsaki stvari. Dajte mu na primer za nalogo stavek: »Dvakrat dva je štiri«, pa vam bo spustil o njem blesteč, dolg govor. Brez šale! Jaz pa sem star človek, ki ne počnem drugega, kakor venomer ponavljam kot blazen zanesenjak, da je mir boljša od vojne.in vojna slabša od miru. To je vse!« - Nehaj se že dreti, saj bo mama jutri doma! Ostreje zoper neupravičeno zviševanje cen V jamo vodijo električni kabli, ki napajajo razne elektromotorje, črpalke za vodo, dvigala in druge naprave. Ce se kaj pokvari, je takoj pri roki rudar električar. Posnetek kaže dva rudarja električarja iz Kanižarice, ko popravljata spojko pri elektro-, motorju, ki poganja transporter. V Novem mestu je bil 18. avgusta posvet predstavnikov občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Ribnica, na katerem so razpravljali o ukrepih zoper neupravičeno zviševanje cen, zlasti pri živalih. Posvet je sklical oddelek za gospodarstvo ljubljanske okrajne skupščine in so se ga udeležili načelniki oddelkov za gospodarstvo, referenti za cene in blagovni promet ter tržni Inšpektorji. Sklenili so, da je treba čimprej ukrepati proti neupravičenemu zviševanju cen. Poudarili so, naj o tem razpravljajo tudi politične organizacije s sodelovanjem občanov, življenjske ravni ne moremo Za bolj urejen odkup živine ob Kolpi 6. avgusta je bil na Vinici posvet o tem, kako v sosednih hrvaških in slovenskih občinah ob Kolpi poenotiti odkup živine. Posveta so se udeležili predstavniki občin Metlika in Črnomelj, njihovih inšpekcijskih služb, okrajnega živinorejskega združenja okraja Karlovac, občin Ozalj in Duga Resa ter zadrug Jurovski Brod, Ribnik, Duga Resa, Ozalj in nekaterih zadrug iz obkolpskega področja. Na področju SRH so letos ukinili živinske sejme, odkup živine pa poteka samo na zadružnih dogonih, medtem ko na slovenski strani še vedno delujeta živinska sejma na Vinici in v Metliki. Dejstvo, da veljajo na. zadružnih dogonih določene cene, na živinskih sejmih pa se le-te formirajo po ponud- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE bi in povpraševanju, povzroča težave. Razvija se prekupčevanje (najti je zasebne pa tudi zadružne prekupčevalce, ka povzročajo zmedo v cenah), cene telet na slovenski strani pa so se povzpele na sejmih celo na 600 din za kilogram žive teže. Predstavniki SRH so predlagali,, naj bi tudi ha slovenski strani ukinili živinske sejme in odkupovali živino le na zadružnih dogonih. Občina Črnomelj se je s predlogom strinjala, občina Metlika pa je predlog odklonila, ker ima od sejma v Metliki njen proračun precejšnje dohodke. Nekaj vzroka za odklonitev je tudi v tem, ker so na hrvaški strani sejme že nekajkrat ukini- Dragatuš dobi delavnico za tehnični pouk V novi dragatuški šoli nI bilo predvidenih prostorov za tehnični pouk. Nastal je problem, kje prostore dobiti. Dragatušci so ga začeli reševati s prave strani: sklenili so zgraditi novo delavnico. Predračunska vrednost znaša 3 milijone 870 tisoč din. Pričeli so s prostovoljnim delom, nekaj sredstev pa sta Jim zagotovila občinska skup ščina in Avtoobnova iz Ma-_ ribora, kl ima patronat nad dragatuško šolo. Tako bo de lavnica v prihodnjem šolskem letu že urejena. Na Vinici malo živine in višje cene Na zadnjem viniškem sejmu je bilo sorazmerno malo živine. Kupcev je bilo veliko, vendar se Jih Je precej vračalo z na pol praznimi kamioni. Teleta so bila od 550 do 630 dinarjev kilogram, voli 350 do 430 dinarjev/krave od 300 do 360 dinarjev in prašiči od 350 do 370 dinarjev. Kmetijska zadruga je odkupila 35 tele* za nadaljnje pitanje na svojih obratih. li-in, so jih nato spet uvedli, naši predstavniki pa se boje, da gre tudi tokrat za kratkotrajen ukrep. Na posvetu so se dogovorili, da se bodo hr- vaški predstavniki še enkrat sestali s predstavniki občin Metlika in skušali na posebnem posvetu najti zadovoljivo rešitev. V Dragatušu manjka učiteljev in stanovanj Obraz Staneta Zula, upravitelja dražgoške osemletke; je bil resen in zaskrbljen, ko sem ga vprašal, kako se v Dragatušu pripravljajo na novo šolsko leto. '■ — Nič kaj rožnato ne bo, — je odgovoril.. — V skrbeh smo; tako učno osebje kot V Starem trgu za novo šolsko leto V Starem trgu ob Kolpi pričakujejo, da bo Vx novem šolskem letu vpisanih na osemletki 156 učencev. Za nemoten pouk so jim potrebni še štirje predmetni učitelji- Težko bodo pogrešali dosedanjo profesorico za nemščino, ki je odšla na drugo službeno 'mesto. Uprava, šolski odbor in občani si prizadevajo za preureditev šolskih prostorov. Letos obnavljajo**-fasado ki pod v razredih ter pleskajo razrede. J. S. šolski odbor in občani. Za novo šolsko leto nam manjka pet predmetnih učiteljev. Ne vem, kako bomo mogli brez njih. Vsekakor bo to v škodo pouku, učno osebje, ki je sedaj tu, pa bo preobremenjeno s poukom. Ne ustvarjamo si iluzij, da bi dobili učitelje, četudi bi dobili kakšnega, nimamo stanovanj. — Koliko učencev je letos končalo osemletko in kam so odšli? — Letos jo je uspešno končalo 27 učencev.- Od teh se jih bo šlo sedem učit v trgovino. 4 v gimnazijo, 3 v administrativno šolo, 1 v srednjo šolo za telesno vzgojo, 1 v srednjo gradbeno šolo, 1 za finomehanika, nekaj deklet pa bi rado šlo v šolo za medicinske sestre. Pet fantov, ki niso uspešno končali šolanje, niso pa več šoloobvezni, se je odločilo za rudarska poklic. Sli bodo v Velenje. / • Jože Škof ■j ZABELEŽENO |- OTROCI BREZ SRCA Svojevrsten kolektiv predstavlja 75 oskrbovancev v metliškem Domu počitka. Med njimi so ženske, moški, starci in mladi, vsi pa ljudje, ki se zaradi telesnih ali duševnih hib ne morejo sami preživljati. V metliškem gradu tik cerkve je njihov ■dom, kjer imajo vso oskrbo, imajo svojo ambulanto, vrt za sprehode in tudi nekaj razvedrila, vendar to ni vse, kar človek potrebuje. Tisti, ki so na starost ostali sami, so v domu zadovoljni. Našli so si prijatelje in znance, s katerimi obujajo spomine na mladost, govore o boleznih in tegobah, ki jih prinašajo leta. Zanje plačujejo oskrbnino večinoma občine, deloma, pa prispevajo nekaj sredstev sami, če imajo pokojnino. Uprava nima z njimi nobenih težav, pač pa skoro z vsemi oskrbovanci, ki imajo svojce, celo lastne otroke, dobro preskrbljene in vendar nočejo za ostarele in obnemogle starše prav nič prispevati. • , že dolgo je tega, kar je neka mlada ženska iz Kranja — videti je bila inteligentna in dobro situirana — pripeljala v dom očeta in ga tam pustila. Ko pa so ji poslali račun, je odpisala: — Za vašega oskrbovanca (ne imenuje ga niti očeta!}- ne bom plačevala računov ...Ta oskrbovanec pa ima v Ljubljani tudi sina šo-Jerja. poročeno hčerko na kmetiji in še mladoletnega otroka. Domačija, na kateri so vsi štirje zrasli, je zapuščena, trava buJ7io raste, polja so zapuščena. Otroci se kljub pismom in prošnjam uprave Doma počitka niso pobrigali niti za prodajo posestva, in tako mora uprava sama vse to urejevati. Podobnih primerov imajo v tem domu še več. To je pa tisto, kar prizadevnim uslužbencem povzroča največ sitnosti in nad čimer se močno zgražajo, z njimi vred pa tudi vsak pošten človek.' Leta hitro teko in tudi otroci brez srca bodo postali starčki. Ali se bo njim prav tako godilo? zvišati z zviševanjem cen, čeprav je bila podražitev kmetijskih in prehrambenih artiklov ter premoga in elektrike nujna. Do sedaj je dajalo vsakih 100 dinarjev, vloženih v razširjeno reprodukcijo, 3,6 din dohodka, v kmetijstvu le 1,2, v elektro gospodarstvu 2,7 in premogovnikih 1,6 din. Tržni inšpektorji so povedali, da se cene vin niso znižale, čeprav se je znižal prometni davek. Tako pridobljena sredstva so ponekod porabljali za višanje osebnih Jožo in dragatuški tamburaši v Zagorju 40 tamburašov in članov folklorne skupine iz Draga-tuša je bilo v gosteh v Zagorju. Tu so sodelovali s programom ob občinskem prazniku Zagorja. Občanom Zagorja so se predstavili v narodnih nošah z belokranjsko folkloro in pesmimi. Legendarnega belokranjskega pevca Jaza je pel tov. Macele. Igral je na gudalo in orglice. Gudala so instrument sestavljen iz glinastega lonca, ki ima na vrhu pričvrščen pokrov iz svinjske kože, po katerem v taktu drgne Jazo prst, ki ga omaka v vodo. Ta ritem spremlja Jazo z orglicami. Jaza je občinstvo sprejelo z veliko pozornostjo- DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele kiajine. Spod Posavja In Dolenjske) Prosvetni dom na Suhorju Prosvetni dom na Suhorju je že zrasel iz tal. Zidarska dela bodo kmalu končana, zatem bodo še obrtniki opravili svoje. Pravijo, da bo stavba za občinski praznik vselji-va. V prosvetnem domu bosta razen kinodvorane in pripa-djajočjih prostorov tudi dve stanovanji za učitelje. Borovi nasadi v Dobravicah Prav kmalu nameravajo v kmetijski zadrugi Dobravice pripraviti deset ha tal za gojenje zelenega bora. V ta namen morajo pokositi vso steljo, saj je ves teren v veliki večini steljnat. če bo vreme ugodno, bodo ppgozdili tla z zelenim borom že v jeseni, v nasprotnem primeru pa prihodnjo spomlad. To pogozdovanje je postavljeno tudi v sedemletni perspektivni načrt razvoja gospodarstva v občini. Načrt predvideva 200 hektarov nasadov, tako da bo letošnja pogozditev le začetek široko zasnovane akcije. Zeleni bor bo zasadilo novomeško Gozdno gospodarstvo, investitor pa je letos gozdni sklad občinske skupščine Metlika, ki bo prispeval dobrih 8 in pol milijona dinarjev. Svoja sredstva bo v naslednjih letih vložilo tudi Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta. Nov vodovod Od Bojanje vasi proti Metliki že gradijo nov vodovod, ki bo napajal Suhorje ln Metliko. Zajetje za novi objekt bo v Jamnikih nad Bojanjo vasjo. Vodovod naj bi bil zgrajan že letos. Sredstva za gradnjo je dala metliška skupščina, medtem ko je izvajalec del komunalna uprava lz Metlike. Vodovod bo izredno koristen in bo Imel piost padec do Metlike. Poleg tega potrebe narekujejo, da se zamenjajo stare ln izčrpane naprave, ki so do sedaj črpale vodo iz Obrha. dohodkov, čeprav bi jih morali nameniti za dvig gostinstva in turizma. V gospodarskih organizacijah je treba izkoristiti vse notranje rezerve, izboljšati organizacijo dela, zlasti pa izključiti vse. nepotrebne posrednike od proizvajalca do- potrošnika. Tiste organizacije, ki ne bodo mogle povišati osebnih dohodkov delavcem in zagotoviti rezsir-jeno reprodukcijo, nimajo pogojev za obstoj. Še naprej je treba ostro ukrepati proti tistim, ki bodo zviševali cene. Gospodarske organizacije naj bi povišale osebne dohodke za okrog 3 tisoč din kot nadomestilo za povisaje cen. V gospodarskih organi- zacijah je treba izdelati analize o tem, kako bodo mogli povečati osebne dohodke. Upravni organi naj o ugotovljenih primerih neupravičenega višanja cen obveščajo občane prek časopisja in radia. Jože Škof . Za zdravje in za turizem Malo turis*ačnih društev je tako prizadevnih kot ono v Predgradu-Dolu. Z udarniškim delom urejujejo kopanšče ob Kolpi. Uredili so tudi cam-ping, kjer je vedno dovolj turistov. Imajo štiri vikend hišice, le da še nimajo urejenih sanitarij. Kako so gospodarili v Metliki? V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so v gospodarstvu metliške občine zabeležili precej ugodne uspehe. Letni plan je bil dosežen s 47 odst. in je v primerjavi z istim obdobjem lani za 32 odst. večji. V vseh kolektivih so se nemalo trudili za čim boljši uspeh, vendar je bil ponekod vidnejši, drugod manjši, ker ni vedno odvisen samo od ljudi v kolektivu. Tako je tovarna »Beti« dosegla le 37 odst. letnega plana predvsem zaradi tega, ker ni dobila novih strojev v dogovorjenem roku, ko šo-sestavljali letni plan, pa so proizvodnjo na novih strojih že upoštevali. Podjetje je razen' tega sprejelo tudi okoli 175 novih delavk in delavcev, vendar ti seveda še ne dosegajo zadovoljive storilnosti. Vsem tem težavam navkljub pa je od lani čutiti napredek, saj je proizvodnja v prvi polovici leta porasla za celih 76,9 odst. Obrat Novoteksa, Komet, Komunalna uprava, trgovina in še nekateri drugi kolektivi so polletni plan presegli, drugje pa so se slabše odrezali. Pečarija Gradac je na zadnjem mestu lestvice s 27 odst. doseženega letnega plana. Razveseljiva pa je ugotovitev, da se ^je storilnost v občini, izračunana po narodnem dohodku precej povečala, čeprav je to za neekatere gospodarske orga; nizacije še vedno premalo. Morali bi delo bolje organizirati, nadomestiti slabo operno in zagotoviti delavcem boljše delovne pogoje. Obrh bodo regulirali Prihodnji mesec bodo zaceli regulirati potok Obrh, ki teče po Mestnem logu in se izliva v Kolpo. Dosedanja vijugasta struga . bo na nekaj mestih spremenjena. Tako bo možen hitrejši odtok vode. Z regu- METLIŠKI TEDNIK lacijo pa bodo lahko pridobili nova zemljišča, ki so do sedaj poplavljena ali v večji meri zamočvirjena, tako da ne dajejo dobrega sena. Po končani regulaciji travnikov, kd so sedaj pod vodo, bodo opravili na okrog 70 ha površine hidro in agromelioracijska-dela. Ta teren bo spremenjen in uporaben za intenzivno pridelovanje poljščin ta sena Regulacijo bo investiral Rupubliškl vodni sklad, kd bo prispeval 10 milijonov, kmetijska zadruga v Metliki in Vodna skupnost Dolenjske pa bosta dali vsaka po dva milijona dinarjev. Vodna skupnost Dolenjske bo izračunala predračunsko vrednost in opravila vsa dela s svojim strojnim parkom. v Da v Metliko res prihajajo skupine iz raznih krajev naše domovine, smo videli pred nedavnim. I* Stor pri Celju je pripeljal avtobus tamkajšnje upokojence, ki so imeli s seboj lastno godbo. Opoldne so sredi Metlike priredili pravcati koncert, pa tudi zaplesali so kar na prostem. Poskočni takti so privabili pred hotel tudi precej gledalcev - domačinov. 3 DOLENJSKI LIST št. 34 ('52) V kočevski občini šepa izvoz Celotno gospodarstvo kočevske občine je v prvem polletju doseglo plan celotnega dohodka po vnovčeni realizaciji s 55,1 odst. V tem hi všteta kemična tovarna Melamin,,. ki do 20. avgusta Se ni poslala polletnega obračuna. Skupno s kemično pa je plan dosežen (le po oceni) * 50 odstotki. Od tega je industrija realizirala celotni dohodek (brez kemične) z 58,9 odst., v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta Pa' je višji za 38,2 odst. Če temu dodamo še celotni dohodek kemične (ocena), je realizacija celotnega dohod- ka industrije nekaj nižja, namreč 49,4 odst. Kmetijstvo je realiziralo CD s 54,8 odst. (za 13,9 odst. več kot v prvem polletju 1963), gozdarstvo z 59,6 odst. (za 75 odst. presežen lanskoletni polletni uspeh), gradbeništvo s 44,4 odst. (lansko polletno realizacijo so presegli za 30,9 odstotka), trgovina z~48,3 odst. (za 20,8 odst. več kot lani), gostinstvo je v prvem polletju doseglo 49,2 odst. plana celotnega dohodka (za 10,9 odst. več kot lani v istem [ času), obrt 49,9 odst. (za 26,4 odstotka več kot lani) in komunala 56,8 odst. (23,6 odstotka več kot lani). Od industrijskih podjetij Je zabeležil najboljši uspeh *tas, kjer so dosegli 73,7 odstotka letnega plana celotnega dohodka, realizacija pa je višja za 96,7 odst. kot v istem obdobju lani. Lepo dela tudi Inkop. kjer so plan CD realizirali s 60,3 odst. Na Uspeh je vsekakor vpbvala tudi ugodna konjunktura na tržišču: Ostala industrijska podjetja so dosegla letni plan celotnega dohodka ta-Radnik. — 54,7 odst., Eektro — 53,6 odst., Mela-min (po oceni) — 21,1 odst-Inles (obrata Kočevje in Pod-Dreska) — 49.7 odst., Tekstilna 46 odst. in Kočevski tisk 4*,2 odst. Osebni dohodki so realizirani s 55,7 odst. in so se v Primerjavi z lanskim prvim Polletjem dvignili za 43,4 odstotka. Ostanek čistega dohodka je bil v prvem polletju dosežen z 41,8 odst. in je *a 37,8 odst. višji kot v istem obdobju lanskega leta. Ker so že znani rezultati *a julij, je dobro, da si Jih KOČEVSKE NOVICE ogledamo. Do konca julija je industrija povečala vrednost proizvodnje za 26,5 odst. v primerjavi z julijem 1963. Največji porast v primerjavi z lanskim letom je še vedno pri Itasu (65,3 odst.). Do konca julija so industrijska podjetja, ki izvažajo, dosegla 39,6 odst. letnega izvoznega plana, to pa je za 45,7 odst. več kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta. V tem času so industrijska podjetja izvozila za 549.589 dolarjev proizvodov, razen tega pa je podjetje »Avto« ustvarilo 187.687 dolarjev deviznega priliva (55,2 odst. plana), KGP pa 169,690 dolarjev (48,9 odst.). Od industrijskih podjetij je presegel plan izvoza le Inles (69,1 od-odstotka), kar predstavlja 437.555 dolarjev). Inkop je realiziral v sedmih mesecih 40,5 ocUrt. letnega izvoznega plana, Itas 29,1 odst. in Me-lamin 5,3 odst. Vsekakor zaskrbljujoči podatki, ki pa kažejo, da letne izvozne obveznosti pri nekaterih podjetjih ne bodo dosežene. (-vec) »ITAS«: na razstavi v Moskvi! Ob Rinži na jtržni strani Kočevja se je skoncentrirala kovinska industrija, Kovinar, Inkop in Itas. Slednjega, Industrijo transportnih sredstev in opreme, zasledimo skoro na vsakem gradbišču. Ko zagledamo modri, kovinski silos za beton, že vemo: ITAS, Kočevje. Prav tako je ta emblem na večini kamionov s prikolicami za prevoz cementa in na cisternah za prevoz razUčnih tekočin, veliko avtomobilskih prikolic \ je prav tako »rojenih« v delavnicah kočevskega Itasa, podjetja, ki je v zadnjih nekaj letih napravilo kar za- vidljiv napredek, Od vseh industrijskih podjetij v Kočevju je Itas v letošnjem prvem polletju v primerjavi- z istim obdobjem minulega leta najbolje realizira! celotni dohodek, saj so lanskoletno polletno realizacijo presegli kar za 73,7 odst. To pa kljub številnim težavam, s katerimi se ubadajo že vrsto let. ITajveč problemo imajo zaradi premajhnega, neprimernega delovnega prostora in pa zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev. Zaradi pomanjkanja in ureditve proizvodnih prostrov in prilagoditve delovnega procesa sodobnim pogojem so sklenili letos investirati okrog 300 »i-lijonov dinarjev. Z novo proizvodno halo, ki jo prav se-' daj gradijo, ne bodo pridobili le nove prostore, pač pa se bodo predvsem izboljšali delovni pogoji. V hovih prostorih bodo iedelčvali avtomobilske" prikolice in gradbeno mehanizacijo. Drugi največji problem, ki Je v veliki mer j povezan s stanovanjskim, je pomanjkanje dobrih kvalificiranih delavcev ter strokovnjakov ■z višjo in visoko izobrazbo. Skupno z delavsko univerzo bodo septembra organizirali izobraževanje delavcev za pridobitev kvalifikacije. Tako bodo v dveh letih prido- bili štirideset kvalificiranih delavcev. Razen tega bi radi štipendirali več strokovnjakov na višjih in visokih šolah, pa se jih ni javilo dovolj. Za izobraževanje so letos namenili skoro šest milijonov dinarjev, od tega dva milijona za štipendije in 2.3 milijona za izobraževanje na delovnem mestu. Porast proizvodnje v primerjavi s preteklim letom so dosegli v glavnem z večjo produktivnostjo, ki se bo z izboljšanimi delovnimi pogoji prav gotovo še povečala, ter s konjunkturo na trgu. O kvaliteti izdelkov (za to in za nenehno izpopolnjevanje skrbi lasten konstrukcijski biro) govori veliko povpraševanje na tržišču ter to, da dosflej še ni bilo reklamacij. ' Večje težave imajo z izvozom, saj so v prvih sedmih mesecih lahko izpolnili le 29,1 odst. letnega izvoznega plana. Menijo pa, da bodo po konca leta, če ne v celoti, pa vsaj v glavnem izpolnili izvozne obveznosti. Izvažajo večinoma v vzhodne države (Sovjetska zveza, Poljska.DR Nemčija, Madžarska), nekaj pa tudi na Zahod. Prav sedaj je v Moskvi industrijska razstava, na njej pa sodeluje tudi kočevski ITAS z ležečo cisterno za prevoz cementa. Ribniški počitniški dom v Novem gradu V Novem gradu v Istri imajo sindikati iz - ribniške občine svoj počitniški dom. Dom je na zelo lepem prostoru v neposredni bližini morja. Trenutno ima 48 postelj, po dokončni ureditvi pa jih bo imel ,96. Cene so dostopne slehernemu, saj velja penzion le 1.300 dinarjev. Hrana je okusna in obilna. 2e do zdaj se je zvrstilo na počitnicah v domu lepo število delavcev in njihovih družin iz ribniške občine, ki so se, kakor so povedali, dobro počutili. Zato zaslužijo občinski sindikalni svet, ki je dal pobudo za zgraditev, in podjetja, zlasti INLES, ki je prispeval največ sredstev za dom, kakor tudi ostali vso pohvalo. Kot zanimivost naj Inlesov obrat v Loškem potoku navedemo, da so si v bližini doma nekateri Ribničani zgradili vreekend hišice, ki kraj prijetno poživljajo. V soboto: »JURIJ KOZJAK«! Tretja prireditev poletnih kulturnih prireditev letošnjega ribniškega festivala bo v soboto, ko bo nastopilo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Jurčič-Marinčevo igro »Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar«, Prav gotovo pozna Jurčičevo zgodbo o malem Juriju, ki ga ugrabi Cigan in proda Turkom in ki se po dolgih letih vrne spet domov kot mlad Janičar, mlado in staro, zato jih bo zanimalo videti junake zgodbe tudi na odru. Slaba cesta do Žlebiča Cesta iz Sodražice do Žlebiča je Iz leta v leto slabša) Letos je še posebno slaba, tako da je prevoz po njej prava muka. Uporabniki želijo, da bi čimprej našli sredstva za modernizacijo te ceste, do takrat pa naj bi jo cestno podjetje dobro popravilo. Slaba1 cesta še dqmače-ga turista odbija, kaj šele tujca. Pr dobitev za Ribnico / O ribniškem gostinstvu smo že veliko pisali. Pisali smo tudi o gradnji restavracije, ki bo, kot kaže, zares kmalu začela služiti svojemu namenu. Sicer pa je bilo že nujno, do dobi Ribnica sodo-pen gostinski lokal. Pridobitev za gostinstvo v Ribnici bo tudi preurejena Cenetova gostilna. Tako bo imela Ribnica razen grajske kavarne, ki je postala že pojem za sodobno urejen lokal, še dva lokala, ki bosta mestu za ugled. S tem bo narejen šele prvi odločnejši korak za izboljšanje gostinstva v turistično razvijajoči se Ribnici. Problemi pekarn V Ribnici in- Sodražici bi bilo potrebno povečati zmog-Ijivos pekarn. V Ribnici sta dve zasebni pekarni, ki ne moreta zadostiti vsem potrebam, zato je v prodajalnah kruha pogostokrat huda gne-'ča. Največji naval je ob sobotah in praznikih. V Sodražici imajo podjetje Pekarna, vendar je zelo majhno. Poleg tega morajo zalagati s kruhom tudi Loški potok. Zato ni nič čudnega, če včasih kruha zmanjka. Vprašanje nove pekarne v Ribnici bo treba prej ali slej rešiti RESETO PRVO SREČANJE INTERNIRANCEV NA GRMADI Čeprav vreme ni veliko obetalo, so se 16. avgusta najbolj vneti člani občinske organizacije internirancev in vojnih ujetnikov iz občine Ribnica zbrali na ustanovnem sestanku na Grmadi. Na poti tja so se najprej ustavili v Velikih Poljanah, kjer so položili venec ln cvetje pred ploščo padlim, nato pa so sc ustavili še na Zukovem, ki je bilo za to priložnost slavnostno okrašeno. Prebivalci so na kraju, kjer so nacistični vojaki postrelili novembra 1943 skupino partizanov 1 partizank, postavili začasno spominsko obeležje. Udeleženci pohoda so poslušali kratek opis tragičnega dogodka, počastili spomin na žrtve z enominutnim molkom In se nato z avtobusom odpeljali proti Grmadi. Od vasice Vrh so šli peš. Prekrasen razgled je bil najlepša nagrada vsem. Največ občudujočih vzklikov pa je bilo slišati prav na vrhu, ko so prišli pred dom. V živahnem pogovora so začeli obujati spomine na strahote, ki so jih preživeli po okupatorjevih taboriščih. Udeležence je nato pozdravil predsednik občinske komisije za Internirance in vojne ujetnike tov. Janez Ložar, ki je zaželel, da bi se prihodnje leto zbrali na Grmadi v veliko večjem številu. Vsi, ki smo bili na Grmadi, sc zahvaljujemo vozniku avtobusa tov. Jožetu Pusnjaku, ki nas je po dokaj slabi cesti tako varno popeljal na vrh, občinsko skupščino pa prosimo, naj zagotovi sredstva za ureditev ceste od Ortneka do Vrha ter naj pomaga turističnemu društvu, da bo dom na Grmadi dogradilo, saj se nas bo prihodnje leto zbralo tu vsaj 300! Prihodnje leto pa vabimo vse internirane« in vojne ujetnike, od Velikih Lašč, do Kočevja, Grčaric in Loškega potoka, na zbor'na Grmado! VLADIMIR PRE7.F.U Deset dinarjev pri kilogramu kruha? Z razumevanjem smo potrošniki sprejeli zadnjo podražitev živil, ker smo pač vedeli, da je treba tudi to postaviti na pametno ekonomsko podlago. Tako tudi pri kruhu, ki je »poskočil« na 120 din. V Ribnici in Kočevju, povsod je cena belemu kruhu 120 dinarjev, v približno takem okviru, kakor drugod. Le v Dolenji vasi kupujejo ljudje kruh po 130 dinarjev,'v trgovini, ki je le pet kilometrov oddaljena od Ribnice, od koder kruh vozijo! Razumemo, da nastajajo a. prevozom stroški, ne verjamemo pa, da kar za 10 din Pri kilogramu... V Tržiču na Gorenjskem je kila kruha tudi 120 dinarjev, prav tako v deset kilometrov oddaljenem Podbrezju, kamor ga vsak dan z avtomobilom vozijo v trgovino... Pobuda vaščanov na Vinicah Ureditev omrežja za gornji del vasice Vinice pri Sodražici Je bila večkrat omenjena na zborih vodovoda »Studenčevka« (Sušje), kjer bo člani tudi Vinašcani, in na sejah upravnega odbora omenjenega vodovoda. Razprave pa so se začele in končale pri denarju. No, končno je upravni odbor vodovoda našel skupen jezik z vaščani iz Vinic. Na pobudo vaščanov je odbor sprejel sklep, da sc takoj začne z gradnjo novega pomožnega rezervoraja, ki bo višji od sedanjega in bo_ dovajal vodo vaščanom. Uredili bodo tudi vodovodno napeljavo^ Ce bo Jesen ugodna, upajo, da bo voda pritekla že letos. Polovico sredstev bo prispeval vodovod »Studenčevka«, drugo polovico pa bodo dali vaščani. Celotna gradnja bo veljala nekaj čez milijon din. Veliko zaslug za gradnjo ima tov. Slavko Klun. -r- Nesreča v Zlebiču 20, avgusta se je pripetila v 21ebiču prometna nesreča, katere žrtev je bil Alojz Ar-ko iz Zapotoka pri Sodražici. Arko je »stopal« avto za v Ljubljano, pri tem pa Je prišel pod kolesa tovornjaka, ki je vozil proti Ribnici. Arko Je bil hudo ranjen in so ga takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. 34 (752) DOLENJSKI LIST 9 »MAGNIFICO« v Kočevju V petek zvečer bo v Kočevju gostoval priznani kvartet mehiških pesmi iz Skopja, ki že dalj časa gostuje po Sloveniji. 10. avgusta je z velikim uspehom nastopil na četrtem ribniškem festivalu, nekaj dni kasneje je gostoval v Kranju, na Ljubljanskem festivalu itd. Kvartet, ki to poletje obhaja petletnico »rojstva«, je pel že pred veliko znanimi ljudmi (Tito, mehiški ambasador), gostoval v številnih krajih ne le doma, pač pa tudi v inozemstvu, pel je že pripadnikom sil OZN na Sinajskem polotoku, kjer je požel veliko priznanja itd. »Magnifico« je po lanski, skopski katastrofi prispeval za obnovo rodnega mesta tri milijone dinarjev. Kjerkoli Magnifico - zapoje temperamentno špansko pesem, osvoji v nekaj trenutkih poslušalce, ki pozabijo, da i poslušajo tujo pesem. Pregra-ja med poslušalci in izvajalci izgine in vedno znova se prepričamo, da je prav pesem tisto, ki najbolj druži ljudi in narode, odstranja vse zapreke, ki jih znamo vedno znova s tako umetelnostjo postavljati ... Manjša potrošnja mesa V pivih šesph mesecih letošnjega leta je bilo v Kočevju prodanega precej manj mesa kot v istem obdobju preteklega leta. Tako se je potrošnja govejega mesa zmanjšala za tri odstotke ali za nad 2200 kg, svinjskega mesa za 4000 kg (13 odstotkov), najbolj pa se je zmanjšala potrošnja telečjega mesa — kar za 38 odstotkov (5000 kilogramov). Prodaja telečjega mesa se enakomerno zmanjšuje skozi vse letošnje leto, prodaja svinjskega n govejega mesa pa se je posebno zmanjšala junija, po majski podražitvi. Krajevna skupnost Kočevje - kako zdaj? Po novih predpisih krajevne skupnosti ne bodo mogle imeti več uslužnostnih dejavnosti, servisov itd. Najkasneje do 30. marca prihodnjega leta se morajo odločiti o novi organizaciji sedanjih servisov za pomoč družinam. Poslej bodo ukinjeni tudi pri-' spevki hišnih svetov "krajevnim skupnostim, kar je bil zanje eden od virov financiranja. Zaradi tega so nastale nejasnosti v vseh krajevnih skupnostih, ne le mestnih. V podeželskih, kjer uslužnostnih dejavnosti sicer nimajo, so marsikje zapisali v statute, ki so jih pred kratkim sprejeli alf pa so lik pred tem, da krajevna skupnost lahko po potrebi in pod ugodnimi pogoji ustanavlja servise za pomoč občanom, organizira otroško varstvo itd.; vse to bodo morali črtati, se pravi, pripraviti nove statute: O teh stvareh, o novi organizaciji uslužnostnih dejavnosti prejšnje stanovanjske skupnosti in o tem, če je krajevna skupnost že ustanovljena, sem se pogovarjal s tajnikom stanovanjske skupnosti Kočevje-mesto Stanetom Pintarjem. ■ »Naša krajevna skupnost dejansko še ni zaživela,« je povedal tov. Pintar. »čeprav imamo na stavbi že napis .Krajevna skupnost', smo še vedno stanovanjska skupnost, ker še nismo sprejeli statuta. Le-ta bo ■ napravljen verjetno do konca leta. Izdelavo statuta so zavrle nejasnosti okrog statuta 'servisov in o prihodnji vlogi skupnosti. Po mojem mnenju bo tudi vnaprej morala krajevna skup- nost skrbeti za uslužnostno dejavnost, pri tem pa ni vvaž-no, kdo jo bo upravljal, podjetje ali zasebnik. Mislim, da bo morala poskrbeti tudi trgovina za popravilo proizvodov, ki jih prodaja. Kako bo pri nas? Usoda servisov je prepuščena občini, verjetno pa^ bo najbolje več sedanjih servisov združiti v eno obrtno podjetje. Težava je le v tem, ker je dejavnost teh servisov kaj različna in bo težko najti stično točko za vse (šolska kuhinja, zidarski servis, krpalnica ...) Pralnica npr. že sedaj posluje' z izgubo, če pa bo morala'' odvajati vse prispevke, pa sploh ne bo mogla shajati.. Povišanje cen storitvam ni rešitev. Perspektive imajo le velike, sodobno opremljene pralnice ...« KZ Žužemberk uvaja nove oblike zadružnega sodelovanja Novo stanovanjsko naselje na Mestnih njivah v Novem mestu dobiva že bolj zaokroženo podobo: 4 dograjenim blokom se pridružujejo trije novi, tu pa bo zraslo še več stolpnic Kje najti sredstva in odkod črpati vodo? Odbornika občinske skup-ščične Novo mesto tov. Zvo-neta Perca in predsednika krajevne skupnosti v Dol. Toplicah tov. Franca Markovi-ča smo zaprosili za izjavo o tem, kako gledata na problem topliškega vodovoda, o katerem v našem tedniku že nekaj časa pišemo. Zvone Pere je kot odbor, nik Topliškega področja menil: — Prebivalci Dol. Toplic in okolice se res upravičeno vprašujejo, kaj bo z vodovodom in pitno vodo, ter terjajo odgovor. To vprašanje je nadvse važno za prebivalce, pa tudi zategadelj, ker so Dol. Toplice znan turistični kraj. Po vsem tem je toliko manj umljivo, da se za rešitev te pomembne zadeve ne zavzameta okraj in republika In ne pomagata občinski skupščini. Predstavniki občinske skupščine Novo mesto, predstavniki zdravilišča, področni odborniki in volivci smo zelo zaskrbljeni. Zadeva se zatika pri dvo jem: kje najti sredstva in od kod črpati vodo, da se na izviru ne bo ponovila ista stvar, kot je zdaj z Radešco. Mislim, da v tako nujni zade vi, kot je preskrba z vodo, pač ne bi smelo biti ne za okraj ne za republiko problem, najti kredit za vodo-vodovod! če bi bil denar v občini na razpolago, bi zadevo že zdavnaj sami rešili! Z bodočim črpališčem pa je tako: najti je treba izvir, ki bo dovolj močan ter takšen, da ne bo nevarnosti za okužbo te vrste, ki Je onemogočila onega v Eadešci. Predlogov je več: Obrh, Loška vas, Gaberje, Rožni dol, črmošnji-ce. Straža, Krka z uporabo čistilnih naprav ter Podgozd. Prav imajo vsi, ki trdijo, da je treba topliški vodovod graditi v povezavi z vodovodom za Stražo in Novo mesto, saj smo vsi priča nagle--mu razvoju, poraba vode pa je zato znatno večja. Pitna voda v Topliški 'dolini pa je tak problem, da zlasti zdaj pred jesenjo in zimo, ko bo več deževja, ne moremo odlagati rešitve in moramo iskati, čeprav začasno reši- NOVOMEŠKA KOMUNA tev. Priključek na straški vo dovod v Rumanji vasi ne pride v poštev, ker je pritisk premajhen. Najboljša rešitev bi bila črpati vodo iz Obrha, _»_;__. Konzolni most - do občinskega praznika! -Konzolni most, ki naj nadomesti leseno brv na Loki, bo zgrajen, če ho šlo vse po sreči, najpozneje do letošnjega občinskega praznika občine Novo mesto. Okoli 25 ton težko železno kon. strukcijo -dela Kovina v Krškem, ploščice iz lahkega betona, s katerimi bo hodnik obložen, dela Gradiš iz Ljubljane, vse potrebne elektro-instalacije bo izdelal novomeški obrat Elektro Ljubljana, Komunalnu podjetje pa bo naredilo dohodne poti na obeh koncih mostu. Most bo zelo lep, pritrjen bo v višini železniških tračnic, veljal pa bo okoli 12 milijonov dinarjev. Del sredstev za gradnjo bodo prispevale delovne organizacije, katerih delavci bodo most največ uporabljali. Dograditev je odvisna predvsem od tega, kdaj bo podjetje Kovina iz Krškega izdelalo železno konstrukcijo. Novomeška kronika ■ V noči od 19. na 10. avgust Je nenadoma del Novega mesta ostal brez pitne vode, ker Je po-čila cev na kandljskem mostu. Po Izjavi tovariša Matka Je to povzročilo gibanje mostu, ki povzroča stalne težave. Mesto je dobilo vodo tz cevi, ki napaja Bršlin. Napako so hoteli se ponoči popraviti ln so delali do dveh zjutraj, ven dar je bila okvara težja, kot so mislili, in so morali z delom se naslednji dan nadaljevati. Težak promet je prav gotovo eden Izmed krivcev, da |e bilo mesto pretekli petek brez vode, zato Je toliko bolj upravičena zahteva, da bi zgradili konzolni most, ki bi vsaj delno razbremenil most čez Krko V torek, 25. avgusta, Je bila prva javna predstava novomeškega potujočega kina. Zavod za kultur no dejavnost Je organiziral pred stavo na Loki, povabil pa je predstavnike vseh občinskih druz beno-politlčnlh organizacij. Letni kino je v Novem mestu vsekakor zelo dobrodošel, škoda le, da se niso nanj spomnili se takrat, ko Je bila vročina In bi bilo zvečer prijetno sedeti ob Krki. ■ Ali Je res ie konec poletja, se sprašujejo Novomesčanl. Zjutraj tn zvečer je pošteno hladno, čez dan pa se zrak nekoliko ogreje. Za drva Je zadnje dni preeej zanimanja ln ljudje komaj čakajo, da Jih pripeljejo na trg. Tudi v trgovinah se pozna, da je hladno, ker kupci vedno bolj sprašujejo za volnene Izdelke. ■ Gospodinje so v ponedeljek močno pogrešale jajca na novomeškem trgu. Naprodaj jih je bilo zelo malo, ln Še ta so bila tako draga (45 din), da Je marsikateri sapo zaprlo. Vseh ostalih poljskih pridelkov, kakor tudi sadja, pa |e bilo dovolj. Cene: zelena solata 180 din kilogram, melancani 120 dinarjev, paradižnik 100 din, paprika 120 din, melone 80 din, zelje 60 din, ohrovt 70 din. jabolka od 80—100 din, hruške so Imele isto ceno, grozdje 200 dln_, jurčkl 360 din kilogram. Tudi za cekarje. suho robo, roie in lončene Izdelke Je bilo precej zanimanja ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Miroslava Mlličevič Iz Adamičeve 5 — Draženko. Fani Avguštin s Trdinove ceste - Romana. Poročila sta se: Pavel Skcrlj, mizar lz Ljubljane, in Franlca Marc. delavka % Zagrebške ceste — stolpič B. Ta teden smrti In nesreč v mestu nI bilo. pri Dol. Toplicah pa bi zgra1 dili zbiralnik s čistilno napravo. Nihče žal ne more reči, kako dolgo bo ostal Obrh neokužen, vendar je treba tvegati. To bi bila najcenejša in najhitrejša rešitev, to pa je hkrati tudi predlog volivcev iz Dol. Toplic in Ppdiur-na. Prisluhnite še temu, kar je povedal Franc Markovič, predsednik KS Dol. Toplice: — Ker je tov. Zvone govo ril precej obširno, bom lahko jaz bolj kratek, še enkrat bi rad poudaril to, da je treba vprašanje topliškega vodovoda reševati resneje kot doslej. Samo z besedami ljudi ne moremo potolažiti, čeprav spet vsi dobro vemo, da so s sredstvi težave. Rad bi opozoril še na to, da je treba hkrati z vodovodom načeti tudi vprašanje umazanije v Radešci in Krki, ker se je bati, da bo umazanija, ki se v obeh vodah pojavlja, odvrnila turiste, saj je že čutiti, da prihaja manj ribičev. Zužemberška zadruga si Je za letošnje drugo polletje pripravila širok delovni program. Za izvedbo programa ima zadruga zagotovljena finančna sredstva in kmetijsko strokovno službo. Sedaj praktično sodeluje z vsemi kmetovalci na svojem območju. To sodelovanje pa še nima širše osnove, čeprav zajema okoli 600 ha rastlinske proizvodnje, v pogodbenem pitanju pa okoli 1600 prašičev, 400 glav mlade živine in 600 glav ostale govedi. Sedanja vrzel v organizaciji rastlinske proizvodnje je slaba oskrba z manjšimi kmetijskimi stroji; to ovira intenzivno proizvodnjo, kar se kaže v počasnem pospravilu krmnih rastlin. Pri pogodbenem pitanju so bile težave zaradi dogovorjenih, cen, razen tega pa zadruga ,nl mogla vlagati v pogodbeno pitanje lastnih sredstev. V prvem polletju Ja zadruga začela oskrbovati pogodbene rejce s pujski, vendar le v/ manjšem obsegu, zdaj pa bo šla z oskrbo v širino. Oskrbela bo tudi plemenske svinje pod zelo ugodnimi pogoji: treba bo vrniti pujske v teži svinje v treh obrokih Zadruga bo tudi odkupovala odvisna teleta in jih dajala v pitanje rejcem. Kmetovalci bodo lahko dobili od zadruge Prvič letujejo otroci iz vrtca Prvič so šli na morje novomeški malčki iz vrtca. S pomočjo RK m Zdravstvenega doma so organizirali letovanje za 17 zdravstveno šibkih otrok, ki Jih je avtobus »Gorjanci« pretekli teden odpeljal izpred vrtca ter jih odložil pred domom v Malinski na otoku Krku. Prijetne tritedenske počitnice niso drage, starši plačajo po svojem zaslužku, vendar od 4.000 din dalje za vsakega otroka. Kdor zasluži manj, plača manj, kdor zasluži več in kjer sta dva v službi, plačajo več. Otroci m njihove vzgojiteljice so z morja že pisali. Vreme Imajo lepo, vsi so zdravi in veseli ter pozdravljajo svoje domače, kakor tudi prijatelje in znance. Vrnili se bodo verjetno 4. septembra. v dopitanje mlada teleta in goveda, zadruga pa bo dajala tudi posojilo za nakup. Za rastlinsko proizvodnjo bo zadruga kreditirala nabavo okopalnikov in manjših strojev kot so kosilnice, -obračalniki in grablje za seno. V večjem obsegu kot doslej bodo v zadrugi na razpolago krediti za ureditev hlevov in gospodarskih poslopij. M. Senica Topliške novice H V Human ji vasi Je precejšen kos zeniljišča name njen hmelju. Z obiranjem so že' začeli in pričakujejo prav lep pridelek. Tudi z nabiralei nimajo nobenih težav, saj je zaslužek kar dober B Kmetijska zadruga je odkupila že 7 tisoč Kg ""medu Mnogo medu so čebelarji prodan tudi zasebnikom, tako da so z letošnjim donosom prav zadovoljni Precej čebelarjev ima čebele še v paši po vaseh po.1 Rogom, Čeprav nabiranje na ajdi že opuščajo, pričakujejo, da bodo nekateri počakali še na to medenje S V Dolenjskih Toplicah je trgovska mreža kar dobro razvita. ,Dve trgovini sta lz Ljubljane in Novega mesta, to sta poslovalnici Mercator-ja in S'-andarda, tretja pa je las: domače kmetijske zadruge. Tu imajo' na zalogi kmetijske predmete, zelenjavo in sadje. Kaže pa, da je trgovina občutno premajhna. Prav bi bilo, da bi zadruga dobila še en lokal, kjer bi prodajala sadje in zelenjavo. To bi bilo koristno tudi iz higienskih razlogov, saj prav gotovo ni primerno, da sta sadje in zelenjava skupaj z ostalimi predmeti, namenjenimi za kmetijstvo. D. G SAMO OGRAJO -PA NE BO NESREČ! Na karteljevskem priključku avtomobilske ceste se je v zadnjih letih primerilo že več desetin nesreč. Res je, težjih-poškodb zaenkrat še ni bilo, tudi mrtvih ne, toda kdo ve, kaj 5e bo? čez levi rob ceste v ovinku zdrsnejo vozniki, ki pripeljejo iz ljubljanske smeri. Precej časa je bilo treba, preden so pred priključkom postavili opozorilne napise, naj vozniki zmanjšajo hitrost. Vse kaže, da ta opozorila ne zaležejtt in še nekaj: s ceste zdrknejo na ovinku samo tujci, ljudje, ki ceste ne poznajo. V navadi je, da cestna podjetja na nevarnih ovinkih postavljajo višje ali nižje belo-črne zeb-raste ograje, ki voznika opozarjajo na nevarnost Mar ne bi kazalo takšno ograjo, morda toliko visoko, da bi jo bilo opaziti že z avtomobilske ceste, postaviti tudi na karteljevskem priključku, prav tam, kjer je že toliko voznikov zdrknilo s ceste? Letos mokronoški vodovod in trebanjski pločniki Lani je tudi trebanjska občina dobila komunalno podjetje. V dobrem letu je to podjetje, ki\im° zdaj 72 redno zaposlenih in nekaj nad 20 sezonskih delavcev, opravilo vrsto komunalnih in drugih del, od tega največ v lastni režiji. Podjetje ima zelo obširen program dejavnosti, saj med drugim vzdržuje ceste, opravlja vodovodna in inštalacijska dela v novih stanovanjskih ter drugih poslopjih, eksploatira kamnolome in peskoko-pe, gradi in Vzdržuje kanalizacijske naprave, javno razsvetljavo, ureja parke in okrasne nasade ter nasploh skrbi za lepšo podobo naselij. 3:2 za sklade . Mirenska destilacija alkoholnih pijač »Dana« je med redkimi podjetji, ki odmerijo več sredstev za,sklade kot za osebne dohodke, čeprav gre v »Dani« kar 60 odstotkov čistega dohodka za skia-de, se osebni dohodki vsako leto povečujejo, tako da bo letošnje povprečje blizu 30 000 dinarjev. To je za podjetje v. rekonstrukciji, ki pa je kljub temu zelo donosno, lep uspeh in spodbuda dobremu gospodarjenju. V Čatežu ima obrat za cementne izdelke (strešno opeko in betonske cevi), razen tega pa sta pri komunalnem podjetju tudi remontna zidarska skupina in kovinski obrat, ki združuje ključavničarje, kovače, strugarje, medtem ko predstavljajo "Čevljarji poseben oddelek. Letos je podjetje angažiralo vse svoje moči in sposobnosti pri gradnji vodovoda v Mokrongu/in ureditvi pločni-" kov ter zelenic v Trebnjem. Medtem ko je glavni vod vodovoda (zajetje — Martinja vas) že skoraj končan (s pomočjo MDB), pa te dni hite asfaltirati trebanjske pločnike in urejevati zelenice, da bi tako Trebnje čim bolj prenovljeno pričakalo občinski praznik 4. september. -Podjetju manjka še precej, da bj lahko zadovoljilo potrebe občanov in opravljalo vsa tista dela, zavoljo katerih je bilo ustanovljeno. Mehanizacije ima zelo malo, taso strojev kot prevoznih sredstev. To pa je razumljivo, saj je podjetje začelo delati takn rekoč na lastno pest. Vendar se že kažejo izboljšave v opremi, saj so letos že nabavili betonski mešalec Nimajo pa primernih prostorov in to je za zdaj pro blem št. 1. Živi spomini internirancev Interniranci z Mirne ln lz okolice so se pred dnevi se-šli v gostilni Bojana Kolen-ca na Mirni in v živahnem pogovoru obujali spomine na čas, ko so pričakovali svobodo v sovražnikovih uniče , valnih koncentracijskih taboriščih. Srečanja se je udeležijo 37 bivših internirancev, iti so izrazili željo, da bi se še kdaj pogovorili o življenju v vojnih časih Srečanje mirenskih upokojencev Mirenski uppkojenci neradi slišijo, da njihova organizacija zamrla. Da bi dokazali nasprotno, so pripravili za svoje člane družabno prireditev. Ta bo 6. septembra pred domom TVD Partizan na Mirni. Na srečanje vabijo vse upokojence in druge domačine. TKi.lUVJSkK novici: Trebnje dobilo novo mesarijo Pred dnevi so v Trebnjem odprli novo mesarijo, ki jo je v preurejenih nekdanjih bančnih prostorih uredila kmetijska zadruga. Mesarija je odprta dopoldne in po-, poldne, razen svežega mesa pa prodaja tudi mesne izdelke. Vse za mokronoški vodovod! Z željo, da bi'bil vodovod v Mokronogu čimprej narejen, so se mladinci in mladinke iz vseh večjih krajev trebanjske občine zbrali 16. avgusta na enodnevni delovni akciji na deiovišču pri Martinji vasi, kjer so pomagali tamkajšnjima mladinskima delovnima brigadama Matije Gubca ln Milana Majcna, da bi čimprej izpolnila svojo nalogo. To so jim skoraj vsak dan prihiteli na pomoč tudi domačini, zlasti učenci. Mladinski brigadi sta medtem že izpolnili, oziroma znatno presegli svojo nalogo ter sta se včeraj po enomesečnem življenju v Mokronogu vrnili domov. s S SPREJEMA V VELIKEM GABRU: V taboru predvojaSke vzgoje v Velikem Gabru so 8. avgUja. popoldne sprejeli i v Socialistično zvezo 55 ni dincev iz novomeške občine. Mladincem (v 0°** mah) je ob (ej priložnosti govoril in čestital »-« IO OhO SZDL Novo mesto tovariS Avgust Avd» • 10 DOLENJSKI LIST St. 34<«2> \ Sejem šolskih potrebščin pod arkadami "Pretekli teden so Novo-rnešca&i nenadoma opazili novost: šest mladih prodajal-je pod arkadami pred Mladinsko knjigo začelo pro, dajati šolske potrebščine. Počitnice gredo torej h koncu in spet bo treba vzeti tojige v roke. Sola je pred vrati... DRAGO JAKOPEC, šef poslovne enote Mladinske knji-Ee v Novem mestu, je rade volje povedal, zakaj so uvedli to novost in kaj imajo še v načrtu. »Osnovna zamisel, ki nas je vodila pod arkade, je hila ta, da čimbolj približamo knjige in ostale šolske Potrebščine mladim kupcem. Obenem smo izkoristili prostor in razbremenili prodajo v trgovini sami. Sejem šolskih potrebščin bo odprt, toliko .časa, dokler bo potreben. Menimo, da bo to do sredine septembra. Od 1. septembra bomo začeli s prodajo šolskih potrebščin tuđi nasproti servisa, uvedli pa bomo §ć eno novost: prodajali bomo tudi v gimnaziji. Kupci so na splošno prav za-dovoljni, mi pa smo založeni z vsemi knjigami, ki so do zdaj izšle. Knjige in šolske potrebščine nameravamo prodajati tudi v oddaljene šole. Nasploh nameravamo v bodoče organizirati več razprodaj in priložnostnih sejmov. Za zdaj vemo za enega: organizirali bomo novoletni se. jem, na katerem bodo po- trošniki lahko kupili darila, s katerimi bodo obdarovali svoje znance in prijatelje za dedka Mraza in okraske za novoletno jelko. Prodajalce, ki prodajajo pod arkadami, lahko le pohvalimo, saj so sodelovali tudi v pripravi za prodajo.« Pod arkadami so se Anton Jakše, Franc Zaman, Drago Medic, Brigita Kaltnekar, Marija Jerinček in Franc Gazvoda že popolnoma privadili na novo okolje, »če bo dež, bomo naše prodajalne premaknili bolj pod arkade, pa bo što!« meniijo mladi maturantje gimnazije in učiteljišča. Z delom so zadovoljni, saj imajo pregled nad vsem mestom, kakor pravijo. Kaj bodo z denarjem, ki ga bodo zaslužili? Vsi pravijo, da bo za študij prišel ravno prav. ■ —AL Učni kader za strokovno izobraževanje V naši republiki doslej nismo sistematično izobraževali učnega kadra za strokovno izobraževanje. "Osvetno-kulturni in gospodarski *W skupščine SRS sta zato skle-?"». da je treba sistemu izobraževanja učnih kadrov posvetiti večjo Pozornost. Da bi se te zahteve uresničile, so predlagali enoten justem izobraževanja učnih ka-JJrov na pedagoških akademijah J ''jubljani in Mariboru. Obe akademiji bi že letos razpisali vpis ** učitelje praktičnega pouka in P učno osebje- ki poučuje stro-Jovno-teoretične predmete. Studij JJ bil reden in izreden. Letošnji "udentje bi ostali na delovnih r68,1"!, istočasno pa bi študirali r0J° predmetno skupino. Po »oneanem študiju bi absolventi "i-"'15.ustrezen naziv in Izobrazbo tl«r So,e- VD'S 00 omogočen tudi jT1™. ki so zaposleni v centrih cev *°vno izobraževanje delav-p.*. P"! delovnih organizacijah. "« ker Je iz" rubit z Gombačem (Zarja, Lj-) ™ Cehovinom (Nanos). Mnogo bo-W se je odrezal Rudi Mraz, ki je p_?V0Jf skupini osvojil prvo mesto, premagal je Breznika (Trata, Sk. ± \ 8 13:6, nato pa odličnega tol-Hj* Mirta (Branik, Mb.) s 13:13. J?n* se je tako uvrstil med nI w naJboljših, vendar mu žreb tLJ« naklonjen. Prišel je v zelo otiS ^kupino, kjer mu Je po ^"■eeitih borbah uspelo uvrstiti 8ai^W Prve štiri. Prvo igro t niia?m (Sovič, Postojna) je iz-L?" » 13:6. Nato je bil ogorčen ^» Logondcrjem, katerega je START KOŠARKARJEV Jf soboto in nedeljo bodo starih 5* nogometaši v zveznih 11-JS°,& košarkarji v republiški 6a>*ttairi- v prvem kolu pri-»Sr10 v soboto zvečer Novo-iSr^ na domačem igrišču na JK7 "nočno ekipo Nanosa iz Po aSne- Vse možnosti za dober pla-torl?0 Partizanovcl že zaigrali v g^adindkem delu, teko da so te J eden resnejših kandidatov SJ^Pad. Ljubitelji košarke v No-n^." mestu si od prve tekme ne preveč obetati, saj so do HjT--nl spet močno okrnjeni: Se-m Kopač sta pri vojakih, za ti™* odhaja šo Franko, medtem J; Je Uhan zaradi bolezni moral renehaU z igranjem. Kljub vsem ??avam bi se v soboto zvečer z £*beno in učinkovito igro mor-J? dalo iztržiti kaj več kot ča-l^j" poraz. Pomoč gledalcev bi jJ*P bila odločilnega pomena v vCfovreclnd borbi. Dobra Igra m t^J Sest točk - samo to velja * obstoj! . -al izločil s 13:12. V zadnjem, odločilnem srečanju je odpravil domačina Gombača (Zarja) s 13:12. Toda Logantler se je pritožil, češ da mu v tekmi z Mrazom sodnik ni pisal ene točke. Zato je moral Mraz ponoviti tekmo z Logon-drom. V tej tekmi je Mraz prepričljivo zmagal s 13:8. V finalnem turnirju se je Mraz ponovno srečal z zmagovalcem svoje skupine Bajcem in ga odpravil kar s 13:1 V drugem polfi-naln je Pirnar (Zarja) odpravil Lobodo (Jadran). Tako sta se v finalu srečala domačin na igrišču Pirnar in Novonieščan Rudi Mraz. Pirnar je zmagal s 13:8. Tekma se je končala v mraku, kar je oviralo predvsem Mraza. Vrstni red: 1. Pirnr, 2, Mraz, 3. Loboda ml., i. Baje. Vsekakor je Mrazovo drugo mesto velik uspeh zanj in za vse dolenjske balinarje. Dokazal je, da je eden najboljših slovenskih ba-linarjev, saj je bil leta 1962 drugi, lani tretji, letos pa ponovno drugi, Gelb Je zasedel 13.—16. mesto. T (en) Mali nogomet v Gradcu Na prijateljski tekmi, ki je,bila 23. avgusta v Gradcu, so domači mladinci premagali MDB Janka Starihe III s 4: 2 (2:0). P. R. Ribiči so tekmovali 16. avgusta Je ribiška družina iz Brežic pripravila tekmovanje ribičev, članov in mladincev, na Krki v Malencah pri Brežicah. Ribič, so poizkusili srečo s plovkom in talnim ribolovom. Tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev, od tegi trije mladinci. Tekmovalci niso imeli dobrega prijema, kar kažejo tudi doseženi rezultati. Vzrok, da se Je tekmovanja udeležilo tako malo stalnih članov ribiške družine, je neresnost ln nediscipliniranost samih članov r ki ne obiskujejo organizacijskih sestankov. Za tekmovanje ni bilo posebnega razpisa in so bili obve. sceni le tisti, ki so bili na zadnjem sestanku. Štiričlanska komisija je po posebnem sistemu določila tale vrstni red: člani Brečko 7S3 točk, Zo-barlč 612, Srpčič R. 401; mladinci: Poterko 42. vič Ribiško tekmovanje v Kočevju Nedavno je bilo v Kočevju tekmovanje ribičev v lovu s plovceir/. To je že tretje tekmovanje v zadnjih treh letih. Najboljši je bil Stane Potočnik, ki je ujel v dveh urah 29 rib in za nagrado prejel 100 metrov laksa in blestivko, drugi je bil Jože Salvaš (28 'rib), ki Je prejel 100 metrov laksa, tretji, Feliks 2agar (15 rib), pa je prejel kot nagrado serijo trnkov. Kočevska ribiška družini si že več let prizadeva ustanoviti mladinsko , ribiško sekcijo. To Je, uspelo pred kratkim. Mladi ribiči, 12 jih Je, so že nastopili na nedavnem tekmovanju v lovu rib s 1 plovci, vendar niso imeli preveč sreče Mladi ribiči bodo lahko lovili, dokler ne bodo napravili ribiškega izpita. Je v družbi starejših članov. ROKOMET V BREŽICAH Prvo moštvo Brtžičanov je gostovalo v Trbovljah in se v prijateljski trening tetoni srečalo s tamkajšnjim Rudarjem, novim članom prve zvezne lige. Tekma je bila odigrana zvečer pod reflektorji in domačini so zmaga.i z rezultatom 23:7. Brežičani niso pokazali vsega znanja, kar Je z ozirom na pričete priprave razumljivo. To jim Je bila tudi prva nočna tekma in so niso takoj znašli pod -reflektorji. V drugem delu igre se Je stanje izboljšalo. in gostje so se lažje upirali razigranim domačinom. Rezultat drugega polčasa Je bil 9:5. Tudi igralci Rudarja niso pokazali igre, s kakršno nI lahko zmagovito nastopali v zvezni ligi. Predvsem se odlikujejo po izredni hitrosti ln kombinacij pred" nasprotnikovo obrambo. Toda Klub temu so s plasiranjem v zvemo ligo dosegli pomemben uspeh, saj so v zgodovini Jugoslovanskega rokometa do sedaj edini slovenski -predstavnik v družbi najboljših. Postave: Brežice — Novak, Šetinc D. 2, Pavlic 1, Šetinc M., Bo-sina, Dogan 1, Brglcz, Novak I., Avseo 3, Kneževič, Bršec; Rudar — Lopan, Marguč, Kern, Bašič, Ačkun 5, škrinjar 3, Jelen 1, Kmetic 5, Srjarerrfblek 6, Dornik, Mre-žar 2, Berdnik 1. Sodnik Filip 2ibret ni bil kos svoji nalogi. Nogomet Tudi nogometaši so začeli redni trening. Dvakrat tedensko se na igrišču zbere več kot 15 igralcev, kar dokazuje, da nogomet ponovno pridobiva na popularnosti. V spomladanskem delu tekmovanja so nogometaši zasedli 6. mesto v celjski .podzvezi. Tml. POKAL DOBI DOLENJSKA Na nedavnemu šahovskem festivalu v Velenju je Dolenjska na 50 deskah igrala s Primorsko, pri rezultatu 25:24 za Dolenjsko pa Je bila prekinjena odločilna partija med Skerljem ln Kovačem. Ko so se pri Šahovski zvezi Slovenije prepričali, da Je pravilen izid te partije remi, Je bil dosežen tudi končni rezultat dvoboja. Z zmago nad Primorsko s 25 in pol: 24 ln pol Je tako osvojila pokal Dolenjska. Tudi na lanskem dvoboju s Primorsko so bili dolenjski šahisti uspešnejši. OD l. SEPTEMBRA POSEBNA IZDAJA S|>0RTSKIH NOVOSTI ZA SLOVENIJO ^a štirih posebnih stra-e" poroča 65 stalnih dopisnikov VSE 0 ŠPORTU V SLOVENIJI ^.Posebni Izdaji za Slovenj0 Prinašajo SPORTSKE £0V0STI poročila z več , 1 10 nogometnih, košar-arsk!h, odbojkarskih ln rokometnih tekem. Kljub sončni pripeki je pred prodajnimi pulti pod arkadami prodajalne Mladinske knjige v Novem mestu vedno dovolj mladih kupcev. Šolsko leto se bliža, mladež pa pridno posega po torbicah, zvezkih, šolskih knjigah in ostalih potrebščinah,-ki bodo po tromesečnih počitnicah spet prišle na .vrsto. Sevniški strelci so počastili obletnico ustanovitve Kozjanskega odreda Občinski strelski odbor Sevnica je v počastitev 20! obletnice ustavitve Kozjanskega odreda organiziral 12. avgusta v Sevnici množično tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo 34 strelcev iz sevniški občine. Najboljši štirje strelci Stane Budna, Tone Flajs, Ivan Novak in Avgust Zupan so se udeležili medobčinskega tekmovanja v streljanju z zračno puško, ki ga je organiziral občinski strelski odbor Šentjur pri Celju 16. avgusta na Planini pri Sevnici ob priliki proslave 20. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst ekip; vsako so sestavljali štirje strelci. Vsak tekmovalec je streljal dvanajstkrat. Rezultati: 1. Sevnica (608 krogov), 2. Šoštanj (600), 3. Slov. Konjice II (599), 4. Slov. Konjice I (593), 5. Ponikve (533), slede Prevalje, Slivnica, Šmarje pri Jelšah I., Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah II., Loka in Planina. Vsem ekipam je občinski strelski odbor Šentjur podelil spominske diplome, najboljšim petindvajsetim strelcem pa je občinski odbor ZB občine Šentjur podelil lepe praktične nagrade. S tem so strelci iz navedenih občin počastili 20. obletnico ustanovitve Kozjanskega odreda. N. I. Kegljanje: • PIONIR : JESENICE 391:387 V soboto je Pionir imel v go-steh odlično kegljaško ekipo z Jesenic. Pionir se je pripravljal na športne igre gradbincev, ki bodo v soboto in nedeljo v Ljubljani, zato Je v ekipo postavil večinoma člane kolektiva, poleg njih pa še Mrzlaka in Romiha. Odsotna sta bila Juntez in Barbič. Jesenice so nastopile v najmočnejši postavi, v njej je bil tudi Slibar, letos peti kegljač v Evropi. Svojo kakovost je tudi dokazal, saj je imel kar tri devetke od sedmih lučajev v polno. * , Gosti so vso tekmo, vodili, vendar je Pionirju uspelo v zadnjem metu dohiteti in prehiteti Jesenice za štiri keglje. Prav zaradi tega je bila tekma prav do konca zanimiva, (en) Balinanje: PIONIR : INGRAD 2:0 (13:12, 13:11) Pionirji balinarji so gostovali v Ljubljani, kjer so se srečali z ekipo Ingrad. V obeh srečanjih je zmagal Pionir. Prva tekma je ujlela dramatičen' konec, saj je Ingrad vodil že z 12:8, vendar je Pionir igro dobil s 13:12. Isto se Je ponovilo v drugi igri, ko je Pionir skoraj izubljeno igro obrnil v svojo korist ln zmagal s 13:11. Pionirjev! mladinci so Igrali z drugo ekHo Ingradn neodločeno (1:1) (en) Novomeški šahisti v II. ligi Z zmagama nad ekipo Kamnika, ki so jo premagali s 6:2, in Slov. Javornikom, s katerim so dosegli rezultata 5 in pol : 2 in pol, so novomeški šahisti (Penko, Škcrlj, Sitar, Tisu, dr. Golež, 1. Picek, Kranjc, Avscc In Matjašič) na okrajnem moštvrnem turnirju v Ljubljani minulo soboto in nedeljo zasedli v svoji skupini prvo mesto in se uvrstili v II. republiško šahovsko ligo. Okrajnega tekmovanja se je udeležilo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve tekmovalni skupini. Nogomet v Soteski 23. avgusta so nogometaši (mali nogomet) iz Straže gostovali v Soteski in Izgubili z domačo ekipđ z 0:5 (9:3). Za Sotesko so dosegli gole: J. Vovk 3, Fifolt 1 in Bradač 1, za Stražo pa je bil uspešen J. Tisovec. Preseneča poraz Straže, ki igra v občinski ligi, zato je uspeh mladih igralcev Soteske toliko večji. J. V. nesreče! Osebni avto v kombi Na Karlovški cesti v Novem mestu je 22. avgusta.ob 20.15vtrčil v kombi, s katerem je Jure Jako-vec opravljal poskušnjo vožnjo, voznik osebnega avta NM-17-94 Ludvik Vrhovec, kd je bil namenjen v Metliko. Škodo na osebnem avtu cenijo, na 200.000 dinarjev. Motorist v bok osebnega . avtomobila Na križišču Trdinove in Kristanove ulice v Novem mestu sta 23. avgusta ob 23.40 trčila osebni avto LJ-273-20 (voznik Stane Lisac) ta motor LJ-12-846, ki ga je vozil Franc Drenik. Gmotne škode Je za 25.000 dinarjev. Pijan padel z mopeda Na kandijskem križišču-v Novem mestu Je 20. avgusta padel z mopedi Janez Vidmar ju se laže poškodoval. Vidmar je bil močno vinjen, tako da ni znal pojasniti, od koga si je izposodil moped. radio. ljubljana Prizorček s kočevskega stadiona: start pionirk na 200 m (Tolo: A. Arko) VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od ~5.00 do 8.00. PETEK, 28. AVGUSTA: 8.35 Iz hrvatske glasbe. 9.00 Pionirski tednik. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Lidija Vladimirov: Dokumentacija iz poljedelstva na posestvih. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.45 Najboljši mladinski pevski zbori na festivalu v Celju 1963. 18.10 Promenadni koncert. 20.00 Trideset minut v studiu 14. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 29. AVGUSTA: 8.05 Zvoki od danes in nekdaj. 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze. 11.15 Pozor, nimaš prednostil 12.15 KN — Inž. Lojze Avšlč: Problemi kmetijskega poskusnega centra Jable. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za nase Izseljence. NEDELJA, M. AVGUSTA: 8.00 »Veseli tobogan«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 16.00 Humoreska tega tedna. 20.00 Fran Lhotka: Vrag na vasi. 21.00 Melodije v izložbenem oknu. PONEDELJEK, 31. AVGUSTA: 8.05 Polke ln valčki na tekočem traku. 9.30 Južno od Alp. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — mag. pharm. Janez Kremar: O zdravilnih rastlinah. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.45 Pihalni orkester Radia Leipzig. 17.05 Polotni sprehodi. 18.45 Na mednarodnih križ-potjih. 20.00 Revija slovenskih iz-, vajalcev zabavne glasbe. 22.10 S popevkami po sveta. TOREK, 1. SEPTEMBRA: 8.05 Jugoslovanski pevci popevk. 9.15 Naši glasbeni uspehi. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Ciril Remec:, 42-urni ted- nik pri gozdnogospodarskih organizacijah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.00 Trije zgodnji romantiki. 20.20 Radijska igra — Branislav VViernik: Maijan. SREDA, 2. SEPTEMBRA: 9.20 Zvočni mozaik. 10.30 Človek in zdravje 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN inž. Frano Lombergar: Posvot sadjarskih strokovnjakov na Štajerskem. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe Emila Adamiča. 17.05 Poletni sprehod! z našimi solisti. 18.45 Kulturna transverzala. 20.00 Iz naših studiov. 22.10 Nočni mozaik zabavne glasbe. ČETRTEK, 3. SEPTEMI5KA: 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Janko Lipovec: Najpogost-nejše bolezni v sadnih skladiščih. 14.35 Naši .poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 18.10 Turistična oddaja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.10 Jaza s plošč. DOLENJSKI LI£T U V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 28. avg. — Avguštin . Sobota, 29. avg. r- Sabina Nedelja, 30. avg. — Roza Ponedeljek, 31. avg. — Rajko Torek, 1. sep. — Tilen Sreda, 2. sep. — Štefan Četrtek, 3. sep. — Darja Potrti pod mučnim vtisom gnusnega uboja, s katerim je bilo na zverinski način vzeto življenje našemu dragemu očetu, bratu in stricu .STANETIL.. MOHARJU-FJEDU invalidu in borcu NOV se vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ln nam v težkem trenutku nudilf pomoč, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišu Jožetu Hodniku iz Slovenske vasi 12, ki nas je o zločinu obvestil, ter pokojnega sprejel v svoji hiši na mrtvaški oder. Iskrena zahvala občinskemu odboru ZB NOV Kočevje ter zastopnikom množičnih organizacij Kočevje in Stara cerkev za tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti ter za številne vence. Prav lepa hvala vaščanom Slovenske vasi pri Stari cerkvi, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Mesarskemu podjetju Kočevje in njegovim delovnim tovarišem, prav tako godbi iz Kočevja za žalostinke ter govornikom. Žalujoči: hčerka Albina, brata Janez in Mirko, sestri Tončka in Karolina, nečaki in nečakinje ter ostala sorodstvo Kranj, Naklo, Smlednik, Stockport — Anglija ČESTITKI Ljubemu možu, skrbnemu očetu, dedku ln pradedku FRANCU FLORJANCICU iz Otočca čestitajo za 85. rojstni dan in mu želijo vse najlepše: hvaležna žena Marija, sinovi Franci, Pepi in Mirko, hčerke Mirni, Vera in Cvetka z družinami ter vseh 15 vnukov in 6 pra vnukov. Dragemu očetu FRANCU SEN1-CARJU iz Zapuž pri Šentjerneju želi vse lepo za 65. rojstni dan sin Franci z družino. PRODAM MOTOR* Zundapp-Bel-la 200 ccm. Vidic, Smihelska cesta 13, Novo mesto. VSELJIVO HIŠO tik avtobusne postaje, primerno tudi za obrt, prodam. Ponudbe pod »Dolenjsko« v upravo lista (511-64). PRODAM vzidljiv desni štedilnik in štedilnik »Gorenje«. Muhaber 7 — Novo mesto. PRODAM radioaparat še pod garancijo. Naslov v upravi lista (508-64). PRODAM nov kavč s sobno mizico in foteljčki. R. Romih, Kettejev drevored 39 — Novo mesto. PRODAM NOVO HIŠO z vrtom na Sevnici pri Mimi v bližini železniške. postaje Gomila. Hiša " je vseljiva, cena po dogovoru. Alojzija Zupančič, Sevnica 19, p. Mirna. PRODAM motor Max 250 ccm. Peter Hodnik, Ragovska cesta — Novo mesto. SOBNO KREDENCO, mizo, stole, divan, omaro in šivalni stroj prodam. Ančik, Novo mesto, Glavni trg 11. DEKLE, ki bi obiskovala strojepisni tečaj, vzamem na hrano in stanovanje. Urbas, Ljubljana, Kamniška 9. NA STANOVANJE sprejmem štiri dijake. Ponudbe na upravo listo pod »Glavni trg« (507—64). SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje priskrbljeno. Stanislav Arh, dimnikarstvo, Kamnik. IŠČEM STAREJŠO žensko ali upokojenko za varstvo treh otrok za osem ur na dan. Stanovanje in hrana priskrbljena. Dogovor vsak dan od 15. ure dalje ali ob nedeljah. Naslov v upravi 'lista (503-64) GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k štiričlanski družini. Naslov v upravi lista (500-64). KOČO na Dolenjskem kupim ali vzamem v najem. »Mustar«, Ku-želevec 1, p. Zagradec. KUPIM HIŠO z vrtom v Novem mestu ali v predmestju. Naslov v upravi Usta (498-64). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA! Zaprtje je zelo zoprna na- ' dlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno zdravilo je »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri podjetju »HMELJNIK«, tel. 21-129, in »STANDARD«, 21-158. Osilnica: 30. avg. sovjetski film »Blodnica«. Predgrad: 30. avg. slovenski film »Naš avto«. Kočevje — »Jadran«: od 28. do 30. avg. mehiški film »Nevihta nad Mehiko«. 31. avg. In 1. sep. francoski film »Zafrkavanje«. 2. in 3. sep. ruski barvni film »Huzarska balada«. Ribnica na Dol.: 29. in 30. avg. angleški film »Smrt se Imenuje Engelhen«. Sevnica: 29. ln 30. avg. angleški film »Cas brez usmiljenja«. Sodražica: 29. in 30. avg. sovjetski film »Beli sužnji«. Stara cerkev: 29. in 30. avg. sovjetski barvni film »Nočni direktor«. Straža: 29. in 30. avg. jugoslovanski film »Čudno dekle«. Trebnje: 29. in 30. avg. ameriški barvni film »Ponosni upornik«. Potujoči kino Novo mesto predvaja mehiški film »Pesem upornika«: v soboto, 29. avgusta, ob 20. uri v Skocjanu; v nedeljo, 30. avgusta, ob 16. uri v Dobrni-ču; ob 20. uri v Mirni peči; v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri v Otočcu; v torek, 1. septembra, ob 20. uri v Beli cerkvi in v sredo, 2. septembra, ob 20. uri na Mirni. Predstave so brezplačne. Vabimo prebivalstvo, da se Jih v čim večjem številu udeleži. • Potujoči kino Kočevje predvaja angleški barvni film »Obtoženi ste, Oskar Wilde«: 27. avg. ob 20. uri v Livoldu; 26. avg. ob 20. uri v Dolgi vasi; 29. avg. ob 20. uri v Črnem potoku; 30. avg. ob 16. uri v Podpreski; 30. avg. ob 20. uri v Kužlju. PREKLIC Ivan Dvoršek, poljedelec na Čatežu št. 54 pri Brežicah, preklicu-Jem neutemeljene žalitve, ki sem jih izrekel na škodo Neže Račič, gospodinje na Čatežu št. 45, in so prizadele njeno žensko čast. Zahvaljujem se ji, da Je odstopila od tožbe. PRODAM dobro ohranjeno spalnico — orehov furnir. Anica Koleno, Pristan 7, p. Trebnje. PRODAM NOVO otroško posteljico in stajico. Gotna vas 7 — Novo mesto. Brežice: 28. in "29. avg. Jugoslo. vanskl film »Dvojni obroč«. 30. in 31. avg. ameriški barvni film »Dva jezdeca«. Brod na Kolpi: 29. in 30. avg. ameriški film »Vse za smeh«. Črnomelj: 28 ln 30. avg. italijanski barvni film »Amerika ponoči«. 1. ln 2. sep. francoski film »400 udarcev«. . Dol. Toplice: 29. in 30. avg. ameriški film »Davye Crocket in pirati« Kostanjevica: 30. avg. ameriški barvni film »Nuna«. 2. sep. poljski film » Nedolžni čarovniki«. Metlika: 29. ln 30. avg. francoski film »Babet gre na vojno«. Novo mesto — »Krka«: od 28. do 31. avg. ameriški film »Zlato sedmih svetnikov.« MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 17. do 24. avgusta je bilo rojenih 12 dečkov in 8 deklic. Poročili so se: Janez Kirar, poljedelec lz Stare Bučke, in Alojzija Blažič, delavka iz Ljubljane; Jože Kaferle, strojni ključavničar iz Ivanje vasi, in Alojzija Strmec, knjigovodkinja iz Zaloga; Franc Lavrič, strojni ključavničar iz Loke, ta Emilija Janko, učiteljica iz Dol. Gradišča. Umrli so: Alojzija Krečarevič, šivilja iz Beograda, 45 let; Vili Kukman, otrok iz Dol Kamenja, 6 mesecev; Jože Pelko, kmet lz Malega Cerovca, 67 let; Jože Turk, kmet z Zajčjega vrha, 78 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Sutej z Vinice — Marijo, Marta Nose s Potoka — Igorja, Jana Kolenc iz Mokronoga — Marjana, Marija Za-kelj iz Žužemberka — Marjano, Antonija Kos iz Dolnjega Maha-rovca — Slavka, Zlata Hlačar iz Jurova — Zeljka ta Antona, Slavka Bregar s Pristave — Silva, Ro-zalija Adam iz Jerneje vasi — Alojza,