Štev. IO.	V Ljubljani 1. oktobra 1875.	Leto V.
tli.
'ete revno, dete malo, 1 Kdaj mi bodeš poplačalo Vse, kar za-te skerbna mati Mogla sem i bom prestati?
Sem pod sercem te nosila, V bolečinah porodila, Za-te noč i dan skerbéla, Zä-te sem i bom živela.
Postelj kol'kokrat postläla, Zibel tvojo sem zibala, Pesen ti zapela sladko, Da zaspalo si čez kratko;
Cez-te se potem nagnila, Serčno Boga sem prosila: Oče, hudega ga brani, Meni, sebi ga ohrani!
Dete malo in ubožno, Bodi pridno i pobožno, S tem skerbi mi boš plačalo, Dete revno, dete malo!
Simon Jenko.
Tatvina pride na dan.
i.
Kako srečen bi bil človek že na tem svetu in kako lehko bi premagoval tudi največje skušnjave, dušne in telesne sovražnike, ako bi bolj poslušal glas svoje vesti, znotranji glas božji, ki nas opominja, da se varujemo vsega, kar je greh, ter delamo samo to, kar je Bogu všeč in dopadljivo. Čudne prikazni, ki je bodete brali v tej povesti, nijso druzega nič nego svarilni glasovi Člo-
veške vesti, ki se hudobnežu s pripomočjo njegove domišljije še na poseben naßin jàvljajo terga svaré pred grehom, ki je največje zid na tem svetu. Dobra vest je mehko zglavje, na katerem se sladko spi in počiva in potlej lehko umerje. Zapomnite si to otroci!
Vaclàv Borovski je bil imovit tergovec v Pragi, glavnem mestu češkega kraljestva. Njegovo ime je bilo na dobrem glasu daleč po vsej českej deželi. Več nego dvajset let je imel pri svojej tergovini pomočnika, ki je užival največje zaupanje pri vseh domačih, da si ga nij bil niti najmanje vreden. Ta hudobnež si je dal skrivaj napraviti ključe, s katerimi je odpiral po noči gospodarjevo prodajalnico ter si nij vzel samo kave, sladkorja in še več drnzega blaga, nego steza! je svojo tatinsko roko celò po novcih (denarjih) in to še posebno takrat, ko je čutil v blagajnici največ novcev, dobro ved6č, da pri polnej blagajnici se ne pozna toliko primankljej ali odhodek. To vam je bila zelò zvita buča. Znal vam je tatvino tako varno in previdno izpeljati, da mu nij mogel nihče na sled. Zatorej je kradel že več let, brez da bi ga bili zasačili. Od leta do leta je postajal premožnejši in naposled si kupi celò lep in velik vinograd, a vendar ostane še vedno v službi svojega gospodarja. Tudi zdaj, ko si je kupil vinograd, znal se je tako obnašati, da nij bilo niti najmanjše sumnje o njegovej poštenosti. Vsi so ga imeli za najboljšega in naj-poštenejšega človeka pri hiši. Večkrat je pripovedoval, kako skromno mora živeti, ako si hoče kaj prigospodariti in kak krajcar za stare dni prihraniti. To je bilo gospodarju zelò všeč in mislil si je, da boljšega in zvestejšega človeka bi ne bil mogel dobiti v hišo nego tako varčnega in pridnega pomočnika, ki si je z varčnostjo tudi že nekaj prihranil. „Tergovski pomočnik, ki ima sam nekoliko premoženja, boljši in varnejši je pri tujem blagu nego li kak siromak, ki živi samo o tujem," tako si je mislil Vaclàv Borovski, deržeč svojega pomóénika za najpoštenejšega človeka na svetu. A temu nij bilo tako, kakor boste takój slišali.
Pomočnikova žena nevarno izboli in na smertnej postelji izbudi se jej vest. A tudi zdaj neče evàditi tatvine svojega moža, nego pokliče ga k sebi in sè solznimi očmi mu reče : „Preljubi mož ! čas je, da storiš konec svojim hudobijam. Toliko zdaj že imaš, da moreš brezskerbno živeti na svoje stare dni. Imaš svojo hišo, nograd in tudi novcev dovolj, da se moreš pošteno preživeti. To se vé, da vse tvoje premoženje je prav za prav tuje, ukradeno blago, katero bi moral poverniti. Nu, ako tega nikakor nečeš storiti, obljubi mi vsaj to, da po mojej smerti hočeš s tem, kar imaš, zadovoljno živeti, ter se tujega , blagà več ne dotakneš. To te prosim, preljubi mož,'da mi obljubiš, predno se za vselej ločim od tebe.
II.
Te besede so ganile moža, ker je ljubil svojo ženo, in še posebno zdaj, ko je za vselej jemala slovo od njega, bile mu so te njene besede še toliko bolj svete. Sè solzami v očeh jej obljubi, da se nikdar več ne dotakne tujega blagà. Žena mu v roko seže rekoč: „Ako svoje obljube ne izpolniš, kazen božja ti gotovo ne izostane." Kmalu potem umerje.
Mož je bil nekaj mesecev res ves drugačen. Terdno je sklenil pošteno živeti in se gospodarjevega blagà varovati. Ali za nekaj časa primanjka mu
kave in sladkorja. Treba bi mu teh reči kupiti, a škoda se mu je zdelo lepih novcev. To bi bilo pač neumno, misli si, da bi kupoval blago, ki ga ima gospodar obilo v svojej zalógi. Če mu vzamem nekoliko kave in sladkorja, to se mu še poznalo ne bode, saj je bogat in na novcih mu tako ne naredim nobene škode, vzamem mu le nekoliko blagà, ki ga ne stane toliko kakor drage ljudi. Po kratkem premisleku in hudem boji svarijoče ga vesti sklene poprejšno svoje dejanje ponoviti, ter si le nekoliko kave in sladkorja vzeti.
V prodajalnico je bilo treba iti preko dvorišča, a hiša, v katerej je on stanoval, bila je ravno na nasprotnej strani dvoriščinih vrat. O polnoči vstane in se napravi na pot. Ali glej, komaj stopi na dvorišče, ugleda pred prodajalnico svojo rajnko ženo, kakor da bi živa stala pred njim. Bila je v belej obleki in z obema rokama je deržala za vrata, kakor bi mu hotela braniti vhod v prodajalnico. Da se je tat te nenadne prikazni zelò ustrašil, tega mi nij treba pripovedovati. Takój je zbežal iz dvorišča naravnost v svojo hišo, vleže se v postelj'in se z rjuhami pokrije. Vso noč nij mogel zatisniti očesa in več nego dvajsetkrat se mu ponovi ona čudna prikazen njegove rajnke žene pred očmi, ki jo je videl na gospodarjevem dvorišči. Spomnil se je zdaj na obljubo, ki jo je dal svojej rajnkej ženi na smertnej postelji. Ali komaj je minulo nekaj dni po tem dogodku, mislil je zopet drugače in dvomil je, da bi to bila kaka prikazen, ki jo je videl po noči pred gospodarjevimi vrati. — „Nič druzega nij bilo," misli si, „nego mesečina ali pa luč iz druzega nadstropja, ki je obsévala kako belo stvar, in jaz neumnež sem takój mislil, da je to moja rajnka žena. Moja domišljija je, druzega nič ! Toliko let sem že pri hiši, poznam vsak kotiček in nikoli nijsem še ničesar videl, kar bi me bilo iznenädilo. In zdaj — bedarije ! Še jedenkrat poskusim to stvar in zdaj moram ali v prodajalnico ali si pa bolj natanko ogledam óno čudno belo stvar, ki mi je toliko nepotrebnega strahu prizadejala." — Zopet vstane o polnoči in gre na gospodarjevo dvorišče. Na nebu danes nij bilo lune, tudi nij bilo videti, da bi gorela luč v drugem nadstropji gospodarjeve hiše, nikjer nij bilo živega človeka, vse je bilo tiho, kakor na kakem pokopališči. Z največjim pogumom stopi v dvorišče ; ali glej ! zopet stoji njegova žena ravno tam pred prodajalnico. Dà, da, to je njegova rajnka žena, ravno tisti obraz, tista velikost, vse, vse je tako, nihče drugi ne more biti kakor ona! Tat zré nekoliko trenotkov v to čudno prikazen ; žena zmirom stoji. Boki je imela zopet razprosterti čez vrata. Videti je bilo, kakor da bi mu pretila s perstom. Strah in groza ga obide po vsem telesu, zbeži iz dvorišča in zopet nij mogel vso , noč zatisniti očesa. Molil je in delal dobre sklepe, da se hoče poboljšati ter nikoli več poželeti tujega blagi
III.
Ali skopost in lakomnost, kadar se v človeku terdno vkoreninite, prevladate vse, tudi najboljše-sklepe, ki je človek stori, še celò vest, ki je zno-tranji glas božji, kadar hočemo kaj tacega storiti, kar je greh in Bogu zo-perno. Tako je tudi bilo pri tergovskem pomočniku. Za vsak krajcar se je tresel, in vselej, kadar je bilo treba, da si kupi to ali óno, rekel je : „Ali nij škoda novcev za take stvari, ki mi so tako blizu, in je lehko zastonj imam,
10*
ako le hočem?" Vsak dan se mu je bolj zdelo, da óna prikazen njegove žene druzega nič nij nego živahna domišljija njegovega duhà, prazen strah in sanjarije. Sram ga je bilo, da je moral že dvakrat jaeté odnesti takim be-dastočam. — „Ako bi to res bila prikazen moje rajnke žene," misli si, „zakaj se mi ne prikaže v mojej hiši, pri mojej postelji, in zakaj zmirom le na gospodarjevim dvorišči, pri tujih vratih? Prikaže naj se mi tam, koder je večkrat hodila, kjer je živa sedela in umerla; in potlej bodem rad verjel, da nij nihče drugi nego moja žena." Vselej, kadar je take in jednake misli imel, oziral se je plaho po sobi, misleč, da zdaj in zdaj kako prikazen ugleda. A sčasoma se je navadil na vse to, in zopet je terdno sklenil, da naj ga stane, kar hoče, šel bo v gospodarjevo prodajalnico, da si vzame nekoliko najpotrebnejšega blagä, pa naj bi pred vrati stalo tudi deset prikazni njegove rajnke žene!
Ko odbije ura polnoči, šel je. Prikazen, katero je že dvakrat videl, stoji zopet pred vrati. Ali terdovratnež ne mara za svarilen glas svoje vesti, nego ostane pri tem, kar je sklenil storiti. Oči si zatisne z rokama in pogumno stopa naprej. Do vrat prišedši, pahne belo prikazen svoje žene — tako se mu je dozdevalo — na stran, in naglo odpre vrata v prodajalnico.
IV.
Nečemo preiskovati, koliko resnice je bilo na ónej belej prikazni, a čudno ostane vendar, da je ta hudobnež, katerega je njegova umirajoča žena in pozneje njegova lastna vest tolikokrat svarila, ravno zdaj v svojo pogubo prilomastil. Z vso silo zadušil je glas svoje vesti, nij se brigal za prikazen, katera mu je že dvakrat poprej toliko strahu prizadejala, nego sè silo je hotel doseči to, k čemur ga je njegovo hudo nagnjenje zapeljalo. In glej ! ravno zdaj se je vjel v zanjke, iz katerih mu nij bilo več nobene rešitve. Vse to, kar je bil poprej iz blagajnice ukradel, nij še prišlo na dan, ker je znal le po malem jemati, in gospodar nij tako hitro pogrešal novcev. A pozneje se je vendar poznalo na premajhnih dohodkih, ali nihče si nij upal njega obdolžiti, ker je splošno zaupanje užival. Uganjevali so tega in ónega, a pravega nijso zadeli. Dva tergovska učenca sta morala po nedolžnem od hiše samo zaradi tega, ker je gospodar mislil, da ona kradeta novce iz blagajne. Ali zdaj je prišlo vse na dan. Poslušajte, kako?
Tikoma prodajalnice je bila majhna čumnata, v katerej je bilo shranjeno različno blago, kakor: kava, sladkor, tobak, olje itd. Čumnata je imela majhno okno, pri katerem se je videlo v prodajalnico. Da bi tatu zasledili, reče gospodar necega večera svojemu hlapcu, naj bi šel nalašč nekoliko noči spat v samotno čumnato, morda pride na sled hudobnežu, ki nosi novce iz blagajne. In res, vjeli so tiča poprej nego si so mislili.
Komaj je tergovski pomččnik o polnoči vrata odperl in s težko sapo v prodajalnico prilomastil, izbudi se hlapec v čumnati ter sliši ropot v štacuni. Urno skoči iz postelje, prižge luč ter hiti k oknu, da pogleda, kdo je pre-derzni človek, ki tako pozno hodi po gospodarjevej hiši. Kako se začudi, iz-poznavši domačega človeka, kateremu je gospodar že toliko dobrega storil. Zasačil ga je ravno v istem trenotku, ko je odperl blagajnico, da si vzame novcev iz nje. Hudobnež je namreč le prišel iz tega namena, da si vzama
kave in sladkorja, ali zdaj, ko je bil tako blizu blagajnice, ne more si kaj, da ne bi vzel tudi novcev. Ključe je imel sè soboj, in predno se polasti dražega blagä, odperta je že blagajnica in njegova tatinska roka seže po novcih — ali, „stoj !" zarenči debel glas pri oknu in po vsej prodajalnici se luč zana dvorišče. To se vé, da se jim je malopridnež skušal iz rok iz-tergati, ali za-män — hlapci so bili močnejši. Zdaj pride gospodar in še drugi domači ljudje, ki so bili v hiši. Kako se začudijo, ko spoznajo tatu, ki nij bil nihče drugi nego domač ter-govski pomo-
strdžnike, katerim so za to noč tatu izročili. Bruzega dne je moral hudobnež pred sodnijo. Ker nij mogel tatvine nikakor tajiti, obstal je vse, kar je škode napravil svojemu gospodarju. Vsa škoda na blagu in v gotovini je znesla blizu dvanajst tisoč goldinarjev. Po tedaijjih postavah so ga obsodili v ječo za celo njegovo življenje. Vse premoženje, kar ga je imel, po odštetih sodnih stroških, pripalo je okradenemu gospodarju. •— Ta povest je resnična, ker še dandenes se najde zapisana v sodnijskih zapisnikih ravno tako, kakor jo je obtoženec sam pripovedoval.
Resničen je prigovor, ki pravi: Naj se kaka reč še tako skerbno skrije, poprej ali poslej jo gotovo solnce obsije.
Bežite pred grehom, ognite se ga, Pregrehe stezica v pogubo pelja.
Mladinoljub.
sveti. „Pomagajte ! pomagajte ! tat je v
hiši!" vpije zdaj iz vsega
gerla ubogi hlapec, boječ se, da bi mu tat ne ušel. In res, predno se hudobnež zavé, bili so že na dvorišči hlapci in dekle, ki domačega tatu primejo ter ga čversto clerž0, da jim ne uide
predno ne pride gospodar čnik. Takój so poslali po
Otrok za otroka.
(Pravljica.)
Živela je mati, ki je imela jedino dete. Bila je hčerka, katero je odgojila v največjej revščini. Noč in dan si mati nij dala miru niti pokoja, da bi svojo hčerko lepo in v strahu božjem izredila. Neprestano se je trudila, da bi sebe in otroka z vsem potrebnim oskerbela.
Mati je bila vdova; mož jej je umeri kmalu potem, ko je porodila hčerko.
Uboga vdova je neizmerno žalovala po svojem možu, in mnogo časa je poteklo, predno se je malo potolažila. Gospod župnik, mož po volji božjej, tolažil je večkrat žalostno mater, rekši jej, da zna tudi ona oboleti, ako ne jenja žalovati. Na Boga naj zaupa, ker on je dober oče in tudi nje ne bode zapustil. Kar Bog stori, vse dobro in modro stori, da si tudi večkrat ne za-popademo. Zatorej naj se vda v voljo božjo in na njegovo pomoč naj zaupa. Tudi jo poduči, kako naj skerbi za otrokovo večno in časno srečo.
Tako tolaži in podučuje mož božji-ubogo, zapuščeno vdovo. Pa so njegove besede tudi potolažile žalostno mater.
Da si ravno se še večkrat spominja pokojnega moža, vendar jej ta spomin ne terga toliko serca, ker vedela je, da se tam gori v nebesih zopet snidemo vsi,, ki smo se tukaj ločili. Odsihdob je obračala vso svojo skerb samo na to, kako bi svoje dete lepo odgojila.
In res je skerbela za svojega otroka tako, kakor le dobra in skerbna mati za svoje dete skerbeti more. Bila je lep zgled vsem dobrim materam. To njeno skerb in prizadevanje je pa tudi Bog sam podpiral, ker deklica je bila od dne do dne pametnejša in modrejša ter je tako lepo napredovala v vseh lepih in koristnih vedah, da je ubogo mater zelò zelò veselilo.
Kedar je mati pripovedovala svojej hčerki o dobrem očetu v nebesih, kateri je vse, kar vidimo, iz nič napravil, kateri vse preživi in za vsako, tudi najmanjšo stvarco po očetovski skerbi, poslušala jo je hčerka sè sklenenima in k nebu povzdignenima rokama, kakor da bi hotela objeti dobrega Boga, o katerem je toliko lepega slišala svojo mater pripovedovati.
Kada je poslušala hčerka svojo mater, a še rajši je sklepala roki in častila Očeta, o katerem je vedela, da jo ljubi. Kedar koli je molila, nij prosila časti in posvetnega veselja, nego modrosti in lepih čednosti, prav po izgledu Marije Device.
Kdor bi bil videl deklico, ko je klečala pred podobo božje porodnice, in je molila, mislil bi, da vidi angela v človeškej podobi. Prelepa podoba nebeške kraljice z Jezusčkom v naročji, pred katero je hodila deklica molit, bila je dar pobožne prednice bližnjega samostana, matere Matilde. Izrezljala jo je umetna roka slovečega kiparja. Vsako jutro in vsak večer je pobrisala pobožna deklica prah od podobe in jo ovenčala z lepimi cveticami, poljubila je božje dete, in še le potem je šla na delo, katero jej je mati odločila.
Tako ste živele mati in hčerka dljé časa. Nobena nezgoda jima nij kalila tega srečnega življenja. Vendar nij smelo dolgo tako ostati. Tudi njima je bil odločen grenki kelih terpljenja, katerega vsak človek okusiti mora.
Bilo je necega večera, ravno v predpražnik velikega Šmarna. Milo zvo-nenje z bližnjega zvonika je oznanovalo prebivalcem po deželi, da bode jutri velik praznik. Mati čedi in pospravlja po hiši, a hčerka je šla sè svojo prijateljico v bližnji gozd po cvetic, da ovenča za juterni praznik podobo Marije Device. Bavno sedite kraj potoka, vijočega se po krasuej dolinici, ter povezujete nabrane cvetice v šopek, kar se prikaže volk iz goščave. Ko ugleda sedeči deklici, začne strašno tuliti. Deklici ugledavši ga, se tako prestrašite, da se niti ganiti ne morete z mesta ! Predno se zaveste, zgrabi volk _ deklico uboge vdove in jo odnese v gozd.
Od velikega strahu se deklica ne upa vpiti, nego tiho in mirno leži volku na herhtu, kakor jo je bil naložil. Še le pozneje, ko se malo zave, zavpije: „Oh, mati Marija! pomagaj!"
V	tem, ko je bila deklica v tolikej nevarnosti, hiti nje prijateljica, po-pustivši cvetice, vsa bleda in z odpertima rokama domóv k svojim starišem. Sapa jej zastaja, da nij mogla besedice izpregovoriti. V vas prišedši, teče naravnost v hišo uboge vdove. Sosedje videč nenavàdno obnašanje deklice, tekó za njo, da bi videli, kaj je. Vdova je ravno na dvorišči obleko presuševala. Ko ugleda bledo deklico in toliko ljudi, takój se jej dozdeva, da se je nje hčerki nekaj žalega pripetilo.
Sosedova deklica pové strašno nesrečo, ki se je zgodila njenej prijateljici. Mislite si, otroci, ubogo mater, ko je slišala o volku in svojem ljubem otroku. Sosedje se takój zberó, oborožijo se s koli, sekirami, drogi in drugimi rečmi, kar je komu v naglici v roke prišlo ter hité v gozd, da bi rešili, ako je še mogoče, ubogo deklico iz volkovega gobca.
A pustimo zdaj za nekaj časa sosede in lov na volka, ter poglejmo kaj je v tem času počela uboga vdova, ki je ostala sama doma.
Ko se zavé uboga sirota, bile so nje perve besede: „Od drugod mi mora pomoč priti!" To rekši, hiti v sobo, kjer je stala podoba matere božje. Hitro vzame Mariji njeno presveto dete iz naročja ter na ves glas vpije proti nebu: „O Marija, mati polna milosti, daj mi mojega otroka nazaj, saj (g je ljubil, da nihče tako na zemlji. Daj mi mojo preljubo hčerko zopet nazaj, drugače ti tudi jaz ne dam tvojega Jezusčka nazaj! Daj mi, daj, mojega otroka nazaj, slišiš, Marija! Ako mi ga ne daš, tudi ti ne bodeš več slišala tolči serca svojega Jezusčka na svojih materinih persih; ker povem ti, da tvoj otrok ostane toliko časa pri meni v zastàvo, dokler mi ne pomoreš, da dobim svoje preljubo dete zopet nazaj." —
In glej ! mati božja nij bila s to prošnjo uboge vdove niti najmanje razžaljena, ker na njenem obličji nij bilo videti nobene meržnje, nobenega serda, marveč preblažena Devica Marija se prav sladko nasmehne, ko vidi, da jej je uboga vdova njeno dete iz naročja vzela.
A tudi Jezusčku se je moglo dopasti v naročji uboge vdove, ker ljubeznivo se smejaje, poslovil se je od svoje matere Marije, in bilo mu je videti, da gre rad v zapor, kamor ga je nesla uboga vdova.
Zapor za Jezusčka je bila vdovina skrinja ; kajti do skrinje je hitela ž njim, zavila ga je v najlepšo tkanino in lepo svileno ruto, položila ga je v skrinjo in jo dobro zaperla.
Ko je bilo vse storjeno, poklekne pred skrinjo s terdnim sklepom, da ne ide poprej od skrinje, dokler jej Marija ne da otroka za otroka.
V	tem, ko se je vse to veršilo v vdovinej sobi, korakal je volk z ukradeno deklico mirno po gozdu proti svojemu berlogu, komaj čakaj0č, da bi jo pohrustal. Deklica je mirno visela čez volkov herbet, dobro ved0č, da je izgubljena, ako jej Bog ne pomore in njegova presveta mati Marija. In glej! pomoč je prišla iz nebes. Tam med smerekovimi vejami se nekaj zasveti, bilo je videti modrorudečo svetlobo in v sredi nje podobo matere božje z žezlom v desnej roki, ravno taka, kakor je bila v hiši uboge vdove.
Podoba zakliče z rahlim glasom najpred deklici : „Ne boj se!" a potem tudi požreSnemu volku: „Poberi se!" Kdo bi se upal zoperstavljati Marij nemu povelju? Tresćč se po vsem životu, položi volk deklico rahlo na mah, ter se spusti v beg, kakor da bi mu bilo sto lovskih psov za petami.
Zdaj se deklica vzdigne, pade na koleni pred Marijno podobo ter jej hoče obleko poljubiti, ali v tem trenotku podoba iigine. Sosedje, ki so volka iskali, ugledajo svetlobo sredi smerekovega drevja, prihité tja, in kaj vidijo? — hčerko uboge vdove nepoškodovano ležati v mahu. Veselja nij bilo zdaj ne konca ne kraja.
S petjem zahvalnih pesen, bliža se zdaj množica ljudi proti hiši uboge vdove, ki jim vesela naproti hiti. Kdo bi mogel popisati veselje in 6na pri-serčna čutila, ki jih je imela uboga mati, ko je zagledala sredi množice ljudi svojo preljubo hčerko zdravo in veselo.
Strastno jo objame in poljubnje. Nobeno oko nij bilo suho pri pogledu tega veselega dogodka in kmalu se je raznesla po vsej vasi novica o tem čudeži.
Zdaj se domisli vdova na Jezusčka, ki ga je imela v skrinji zapertega. Takój gre, da ga reši iz težkega zapóra. Ko ga vzdigne iz skrinje, pade pred njega na koleni ter ga priserčno poljubuje. Potlej ga nese Mariji zopet nazaj v naročje ter moli: „O Marija, odpusti mi, da sem se prederznila ti vzeti tvojega Jezusčka. Ti, ki si ljubila svojega otroka do smerti na križi, veš, da me je ljubezen do mojega otroka napeljala k temu. Zatorej te prosim od-puščenja. A da si uslišala mojo prošnjo ter mi si dala moje dete zopet nazaj, za to ti bodem hvaležna vse svoje žive dni!" Mariji so dopadle te vdovine besede, ker sladko se jej je nasmehljala in tudi Jezusček se nasmehne deklici.
Poslovenil Iv. Zarntk.
Mertvaška srajčica.
Bila je mati, ki je imela sedem let starega dečka. Deček je bil tako lep in ljubezniv, da se ga nihče nij mogel dosti nagledati. Vsak, kdor ga je videl, bil mu je dober in prijazen. Zato ga je imela mati rajše nego vse drugo na svetu. A zgodi se, da deček necega dne naglo in nevarno izboli, ter ga Bog k sebi v nebesa pokliče. O tej izgubi se mati ne more potolažiti. Noč in dan joka po preljubem otroku. A kmalu, ko so ga pokopali, prikaže se deček materi po noči na ravno tistem kraji, kjer se je večkrat poprej sedeč igral. Kedar je mati jokala, jokal je tudi deček, a berž ko se je zdanilo, izgine prikazen. Ker mati nij prestala jokati, prikaže se jej deček neko noč oblečen v ónej belej mertvaškej srajčici, v katerej so ga pokopali, in z vencem na glavi. Vsede se k materi na posteljo in pravi: „Mama, prosim te, ne jokaj po meni, ker drugače ne morem zaspati v svojej posteljici; glej, srajčica je vsa mokra tvojih solz, in ne posuši se, ker vedno jokaš po meni." Mati se zelò prestraši, ko to sliši, in odsihdob ne joka več po otroku. Drago noč se jej deček zopet prikaže z gorečo svečico v roci. Sladko se jej nasmehlja in reče: „Poglej, mamica, zdaj se mi srajčka že kmalu posuši, in jaz imam mir v grobu." Jutrodan priporoči mati svoje dete ljubemu Bogu, ter tiho in poterpežljivo prenaša izgubo jedinega otroka, ki ga je Bog k sebi v nebesa poklical. Dečka zdaj nij bilo več nazaj, spal je mirno v svojej merzlej posteljici — pod zemljo.	— c'.
Jesenska pesen.
Slava, jesén ti, preljiibljeni čas, Préjmi pozdrave, vriskanje od nas! Dä-si uže je šel sterk čez morje, Kamor vsi pevci krilati beže; Dà-si uže se obleta drevó, Cvetje podlések dviguje goló: Vendar živenje, mogočno kipeč, V tersovih žilah še bije goreč; Vendar sedàj preveseli smo mi — Grözdije, oh! kako sladko si ti!
Slava, jesén ti, preljubljeni čas, Prèjmi pozdrave, vriskanje od nas! Tam iz vinograda nèsemo sad, V solnci dozorel leskače se zlat; Da bi ne bila nosača krepka, Ne bi ga vzdigniti mogla obä! Bratci, sestrice ! stopite okrog, Grozdni sok pijte jeseni iz rok!
Naj se zdravijce vesele glase, Kakoršnim serca nas sama uče : Fervo napijaj tovarišu vsak, Vsak iz nas bodi možak, poštenjak; Vzkliknimo v drugo: živi naj jih Bog, Kar jih je skerbnih o sreči otrok ; Tretji napoj iz globine sercä Naj domovini predragej velja!
Irty'isa Pesjakova.
Priporočilo.
Mlad napoljski plemič, ki doma nij dobil sebi ugodne vojaške službe, hotel je 1774. leta stopiti v službo avstrijskega kralja ali nemškega cesarja. V ta namen si poišče nekaj priporočilnih listov in se podä na Dunaj. Gredćč najde v Gradcu tri tujce, s katerimi se je v nekej gostilnici razgovarjal in večerjal. Bili so Nemci, a govorili so francoski med soboj. Kmalu se sprijaznijo in na§ popotnik jim zaupljivo pové svojo namero.
Ko ga zaslišijo, pravi jeden teh gospodov: „ne zamerite, jaz menim, da niste dobro storili, ker k Nemcem hodite. Oasi so že dolgo mirni, in dosti je domačih plemičev, iskajočih si službe; zatorej ne verjamem, da bi kak tujec dobil častno službo pri vojni." — „Kdo vé," reče Napoljec, „za delo
sem pripraven, in močno želim, da bi mogel pokazati svojo pridnost in hrabrost. Tudi imam nekaj priporočilnih listov od zelò imenitnih osob. Poskusil bodem svojo srečo, potlej bodi, kar bodi!" Nato reče tuji nemški gospod : „ker ste tako določno namenjeni na Dunaj, znal bi vam tudi jaz kako priporočilo podati, ki menda ne bode najslabše. Pisal bodem generalu Lascy-ju, in osobno mu boste to pismo izročili." Z veliko hvaležnostjo vzame Napoljec priporočilni list in dalje potuje.
Ko pride na Dunaj, oddaja priporočilna pisma, kamor so bila namenjena. Tudi za generala Lascy-ja je imel nekaj listov, katere mu kmalu oddà ; a óno pismo, ki ga je med potom dobil, založil je nekam in nij ga mogel dobiti. Ko general pisma prebere, obžaluje, da mu za zdaj ne more pomagati. „Okoliščine nijso ugodne, tudi zdaj nemam nobenega izpraznenega mesta," tako se je izgovarjal general. Plemič je kaj tacega že pričakoval, zato se nij začudil, in tudi nij upanja izgubil. Večkrat je obiskal generala, da se mu pokloni in priporoči ; bil je tudi vselej prijazno sprejet, a službe vendar nij dobil.
Necega dne najde nenadoma <5no izgubljeno pismo. Takój hiti k generalu, podä mu list in mu tudi razloži, kje je list dobil in kako ga je izgubil. Lascy list odpre, bere ga, čudi se in z glavo zmajuje. Ves zavzet povpraša plemiča, je li poznal gospoda, kateri mu je to pismo izročil? „Ne, nijsem ga poznal," odgovori mladeneč. „Pa vedite," reče general, „to pismo vam je dal cesar sam. Prosili ste za službo nižjega častnika, a cesar mi ukazuje, da vas postavim za stotnika. To tudi ste od tega trenotka in bodite zato cesarju hvaležni. "
Kdor ima resnično voljo priden biti, ta lehko povsod dobi kako službo; lenuhov in neznačajnikov se vsak izogiblje.
F. Rup.
Koliko listov ima kako drevo.
Plemenit gospod je imel šaljivega lovca, katerega si je deržal bolj zaradi šale nego li zaradi lova. Ako je gospodu v samotnem gradu dolg čas bilo, poklical je lovca in šla sta na izprehod okolo doma. Kar mu je gospod zastavil z besedo, vse je lovec odgovoril vselej modro in zelò šaljivo.
Necega dné se je gospod z lovcem izprehajal po drevoredu in mu je rekel, da mu naj v polovici ure prešteje in pové, koliko listov ima največje drevo v drevoredu. Gospod si je mislil, da lovec tega ne bode mogel storiti in je bil zelò radoveden, kako bode šaljivec to nalogo rešil. Ali kako se začudi gospod, ko mu lovec reče, da bode svojo nalogo rešil prej nego v pol uri. „Ukažite samo," reče lovec, „kj,e da pričnem šteti, od spodaj ali od zgoraj drevesa?" Gospod mu reče, naj-"prične v verhu drevesa. Lovec takój spleza na drevo, a gospod ide dalje. Za četert ure prihiti že lovec za gospodom rekoč: „liste na drevesu sem ^e preštel." — „No, koliko pa jih je?" vpraša gospod. „Od verha doli jih je ravno toliko, kakor od .spodnjih vej do verha, a števila si nijsem zapisal, ker mi tega nijste rekli," odreže se lovec.
Gospod se mu nasmehljà in potisne mu v roko zlatnik (cekin).
Sim. Puncah.
Samoslépnik.
V rimskej deržavi je bil kralj, kateri je razglasil zakon, da od njega vsak slepec dobode po sto novčičev na leto. Naméri se, da je dvajset tovärisev prišlo v mesto, kder so zavili v kerčmo pit. Sedem dnij so jedli in pili, a ko so kerémàrju plačevali, dali so mu vse, kolikor so imeli novcev. Kerčmžtr jim reče: „dragi moji! sto novčičev je še premalo. Resnično, resnično vam govorim, ne otiđete, dokler ne doplatite zadnje trote!" To zaslišavši rekó drug dražemu: „kaj nam je storiti? Nemamo s čim platiti." Nekdo iz njih veli: „poslušajte dober svèt! Kralj je razglasil zakon, da, kdor koli je slép, dobode po sto novčičev iz njegovega zaklada. Storimo žreb (loz) mej soboj, a katerega zadene sreča, temu izteknimo oči ter potem da pojde v kraljevo poslopje, kder mu dadé sto novčičev, in s temi vse nas reši." Odgovoré mu: „dober je ta svèt." Mej soboj store žreb, kateri zadene baš ónega, kije tako svetova?. Mahoma ga o siepe ter odvedó k poslopju. Terkajóéih povpraša vratär, kaj bi radi. Rekó mu: „imamo slepca, kateri prosi milostinje po zakonu." Vratär odgovori: „povém vélicemn dvórniku," ter otide in zglasi dvórniku: „pred vràti stoji slépec, prosèé milostinje po zakonu." Veliki dvórnik mu de: „sam ga hočem videti." Kadar stopi k slépcu, jame ga dobro gledati in premišljati Naposled ga vpraša: „dragi moj, kaj hočeš?" A slepec: „sto novčičev po zakonu." Véliki dvórnik reče: „resnično ti govorim, včeraj sem te v kerčmi videl, imejočega očesen vid zdrav in svetil. Krivo si razumel zakon, ki je dobrodéjstvo odménil samo tacemu, kogar bi oslepila bolezen ali kakovo naključje, katerega se nij ubraniti; a ti si le samoslépnik, zakaj radovoljno si svétoval, da so ti oči izteknili, v kerčmi se napivšemu ter najédSemu. Drugod išči pomoči, tukaj ne dobodeš ničesar!" — Zgodilo se mu je, kakor je bil vreden.	lU—e.
Na planinah.
Gotovo ste že večkrat slišali, da se óni del sveta, kjer mi živimo, imenuje EvrOpa, ki je sicer najmanjši a najlepši in do zdaj tudi najsrečnejši del zemlje.-V Evropi je podnebje najbolj zdravo, zemlja najlepše obdelovana, ljudstvo najbolj omikano, in sveta vera najbolj razširjena. Evropa ima mnogo zelò visokih gorä, a najvišje med vsemi so tako imenovane Alpe ali bele gore, ki je sploh tudi planine ali snežnike imenujemo. Alpe so tedaj pravo jedro evropejskih visokih gorà. Razprostirajo se po vsem Švicarskem, po jugovzhodnem Francoskem, po severozapadnej Italiji in po južnem delu Nemčije; potem se vlečejo po Avstrijskem čez Tirolsko, Solnograško, Koroško, Kranjsko in Štirsko, ter segajo celò na Hervatsko, kjer pa nijso več tako visoke. Alpe pokrivajo vse dežele od reke Dunava malo ne do jadranskega morja, in od velike ogerske nižave do švicarske meje. Končne veje srednjih Alp in'skoraj vse vzhodne Alpe so razrasene po avstrijskem svetu; zato tem tudi primerno pravijo avstrijske Alpe. Dolgost vseh Alp iznaša okoli 120mirijametrov. Naše kranjske gore, ki vam so vsaj po imenu znane, kakor: Stol, Grintovec, Koren, Ljubelj, Triglav i. t. d,-nijso nič druzega nego posamezni veršaci vzhodnih Alp, ki je tudi Karavanke imenujemo. Po nekaterih
nizkih gorah v južnih deželah rastejo drevesa in vinska terta. A na Švicarskem in Tirolskem, kakor tudi po drugih krajih, koder so planine zelò visoke, tam ne raste vinska terta. Po najvišjih veršacih alpinskih gorà leži sneg po zimi in po leti.
Da si po visokih planinah vino ne rodi, in se tam ljudje ne morejo tako radovati, kakor po južnih deželah, imajo vendar tudi na visokih planinah ljttdje prijetno življenje. Njihove zabave so posebno lov na divje koze in reja goveje živine. Kakor nam Slovencem največ dobička verže poljedelstvo in vino-reja, tako daje prebivalcem visokih Alp največ koristi goveja živina, ki po vsem	p	poletje pase
svetu slovi	P° planin-
pod imenom	^ Jgn	skih paš-
„ švicarska	nikih,
goveda."	«T-^ff	dokler se ne
Tam imajo	j| ^JL	primakne
ljudje obilo	J&ri^f^i^.	zima, ter je
lepe Švicar-	S^Pk	treba živino
ske goveje	Mff M§ flMjk	zopet do-
živine, od	<4PiMwl \V	m6v gnati'
katere do- ^	flM^B^i^liJSreg	Veliko ve
bivajo glasoviti švicarski sir, ki se po vsem svetu razpošilja in prodaje.
Največ veselja na planinah je v spomladi. Vsak gospodar žene svojo živino na planine,
kjer se vse	Planinski prebivalec v Tirolah
selje vlada povsod, kadar se živina v planine seli, ali pa kadar se zopet domóv vrača.
Ko začne pastir spomladi zvoniti po dolini z velikim zvoncem, ki vodi živino
na planino in jeseni s planine v dolino, postaja živina nemirna po hlevih.
Krave veselo mukajćč, zbirajo se in veselo poskakujejo. Največjej itì najlepšej kravi, ki je vsej čredi vodnica, obesijo okoli vratu ta zvonec na lepem traku, in med roge se jej priveže Šop cvetja. Tudi druge krave dobé zvonce, nekatere večje, nekatere manjše, in pastir pazi posebno na to, da se glasovi lepo vjemajo. Pervi pred čredo gre pastir, ves okinčan s cvetjem in pisanimi verbcami, takój za njim gre krava vodnica, potem druge krave, v sredi med njimi gre bik, kateremu med roge privežejo s pisanimi verbcami in cvetjem okinčan jednončžen molzen stolček, na katerem molzič ali molzica sedi, kadar molze. Za čredo gré drugi pastir in jeden hlapec, ki nese molzno posodo. Vso drugo pripravo, ki je na planinah potrebna, recimo : posode za
mleko, sir i. t. d., nalozé na konja in pošljejo tja. Živina je jako rada na planinah. Cisti planinski zrak jej bolje dé, nego smerdljivi in zadukli hlevi. „ Tukaj jé, kadar se jej poljubi; v višavah tudi nij .take vročine , kakor po dolinah, in sitne muhe in obadi jo toliko ne nadlegujejo. Zató je živina na planinah bolj čversta, zdrava in vesela, iti v tem času boleznim manj podveržena nego v hlevih.
Planinska krava poznd na planini vsak germ, vsako mlako; vé, kje je najboljša paša; vé, kdaj je čas molžnje; že od daleč pozna pastirjev glas. Njej je znano, kdaj je čas iti h koči ali na vodo, razločuje škodljiva zelišča od dobrih in sluti nevihto.
Na planini si naredi pastir kööo, v katerej celo leto pridno dela. Krave se pasó, koder se jim poljubi ; a ko pride čas molžnje, zjutraj in zvečer, zatrobi jim pastir v svoj veliki rog znano pesnico, in takój se zberó vse krave na molznem mestu. Zjutraj polmozene krave odidejo in se pasó, dokler jih pastir na večer zopet ne pokliče. Takih koč ali kolibic je po planinah jako mnogo, ker povsod, kjer je kaj paše, tja pusté živino. Po takih krajih, kjer planine nijso preveč sterme, pase se goveja živina, a kjer so planine presterme . in kamenite, onod se pasejo koze. Ali vsaka čreda dobro pozna glas svojega pastirja, in koze se nikoli ne zberó, ako pastir govedi trobi, niti goveda, ako kliče kozar.
Tako prežive pastirji sè svojo čredo celo poletje na planinah, po katerih se čuje prijetno pastirsko petje in lepo doneči glasovi roga. A ko nastopi pozna jesen, vračajo se pastirji in živina domóv, ter nesó sè soboj, kar so na planinah pridelali.
Druga lepa zabava na planinah je lov na divje koze. Divje koze so skoraj tako velike kakor naše domače, ali mnogo bolj žive so, bolj okrétne in lepše. Zivé po najstermejših pečinah, a spenjajo se in skačejo tako spretno, da se jim človek ne more nikoli dosti načuditi. Po najstermejših čereh plezajo in skačejo neznano hitro in varno; po dlan širokej polici lete po pečevji, kakor bi je nosil vihar; kraj globokih prepadov, kjer bi človek mislil, da ga nij prostora za/'jihovo nogo, dervé hitro kakor strela. Z jednim skokom puhne divja koza na/stiri metre visoko stermino, z največjo lehkoto šine preko pet metrov širok preduh in brez vse škode skoči v 8 metrov globoko brezno. V skoku se obderži na skalici, katero bi človek lehko z roko pokril in obstre-Ijena tudi na treh nogah pobegne na najstermejših robovih lovcu izpred oči.
Na jesen, kadar je vreme ugodno za lov, dogovori se kakih pet, šest ali še več lovcev, in na vse zgodaj, kmalu po polnoči, gredó na sterme pečine, po katerih se nahajajo divje koze.
Lov na divje koze je neizrečeno težaven in nevaren. Lovec mora biti terdnega, rekel bi železnega života, vajen vsakoršnih težav, ne sme se bati večdnevnega truda, kljubovati mora mrazu, viharjem in nevihtam, zraven mora biti zmeren, hladnokerven ali kadar treba tudi pogumen in derzen. Razven dobre in zanesljive puške mu je potrebna mirna roka, bistro oko, posebno pa vedra glava, ki nij podveržena omotici.
Ako se lovcu posreči, da ugleda žival, mora se časih daleč plaziti po trebuhu, skrivaje se za skale; a časih mora še hoditi ure in ure, da obide žival tako, da jo ima proti vetru, kajti lovca za vetrom koza kmalu zavoha
in potem je ves trud zamän. Najbolje je, ako obide pasočo se kozo ter jo prestreže, ko se pozneje s paše vrača proti verhu. Za skalo skrit ali na trebuhu ležeč čaka koze, da mu pride na streljaj. Puška poči, gore odmevajo strel, zadeta koza skoči k višku, prekucne se in mertva pade na zemljo, ako je lovec dobro méril. Ali ako nij dobro pogodil (zadel), ter je kozo samo ranil, odvleče se koza med najnepristćpnejše pečine in v tem slučaji je za lovca največja nevarnost. Lovec gre za kervavim tragom ter hoče po vsakej ceni, da dobi kozo, ki mu je izpred oči zbežala. Tako se predaleč odstrani od svojih tovärisev, a ranjena koza ga mami zmirom dljé na visoke in sterme pečine, kjer je že marsikateri lovec našel svoj grob, padši z ostre pečine in zvalivši se v brezen, iz katerega nij več nikoli prišel živ na dan.
Ravno zaradi stermih pečin in globokih prepadov mora vsak lovec imeti posebno obutal, t. j. čižme, na katerih so ostri, podolgasti žreblji v podplate tako zabiti, da vèn šterle, ter se lovec s takimi čižmami na stermej pečini lehko zaderži.
Verhu tega ima vsak lovec, pastir, in tudi vsak popotnik, ki gre na planine, po poldragi meter dolgo in močno palico, ki je od spodaj z železom okovana, da izgleda kakor sulica, kar vidite na denašnjej podobi, ki vam predstavlja planinskega prebivalca v Tirolah. Na tako palico se človek opira, kadar se spenja po sterminali, in kadar hoče, da preskoči kak prepad.
— o—
Otrokom, ki v šolo hodijo.
Preljubi otroci !
Šolsko leto se je začelo in serčno me veseli, ko vidim, da vas toliko v šolo hodi, pridnih in čverstih dečkov in deklic. Kaj ne, vaši ljubi stariši vas pošiljajo v šolo, ter so vam rekli, da se bodete v šoli učili. Res, preljubi moji, učili se bodete v šoli mnogo mnogo lepega, koristnega in dobrega. Učitelji imajo otroke zelo radi. Zatorej tudi radi vidijo, da ste zmirom okoli njih in se prav prijazno ž njimi pogovarjate. Učitelji vam bodo v šoli mnogo novega in lepega pripovedovali in vas vse leto prijetno razveseljevali. Učili se bodete ljubega Boga spoznovati, čitati (brati), računiti in pisati, ter še mnogo drugih lepih stvari. Večkrat bodete tudi kako lepo pesen zapeli. Oj, to bode veselje! Zatorej le radi hodite v šolo in veseli bodite vselej, kedar greste. Ako ste pridni učenci in pridne učenke, vas bode Bog vesel in vsi dobri ljudje vas bodo radi imeli. Učitelji in stariši, ki tako lepo za vas skerbé, vas bodo še bolj ljubili. Ako ste pridni in dobri otroci, zagotovim vas, da bodete jedenkrat tudi dobri in srečni ljudje. Oj, to bi bilo za vaše učitelje največje veselje, ako bi videli in slišali, da je ta ali 6ni deček ali deklica, ki sta k njemu v šolo hodila, zdaj vsa drugačna, boljša in pridnejša.' Kaj ne, da jim naredite to veselje? Takój danes, pervi dan, ko pridete v šolo, obljubite jim, da hočete vse leto pridno in radi v šolo hoditi, v šoli tiho sedeti ter na vse zvesto pä-ziti, kar vam povedó. Obljubite jim tudi, da je hočete lepo ubogati, kar vam rekó in ukažejo. Jaz upam in mislim, da bodete vse to radi in natanko storili, ter bodete zelò dobri in pridni učenci in učenke. Kaj ne da bodete?
Kako se je deržati v šoli.
V šolo naj otrok pride o pravem času, čist, umit in počesdn. V šoli se je deržati vsacemu svojega mesta ter svoje stvari imeti čiste iu v redu. Ysak naj päzi, kaj gospod učitelj govore ter nikdo naj se ne gläsi, dokler nij vprašan, a kedar je vprašan, da jasno odgovarja. V šoli je mirno sedeti in prepovedano se je igrati ter ozirati se. Z nikomur se ne šalite, z nikomur ne šepetajte, nego poslušajte nàuk. Dobremu otroku Bog pomaga. G e rđo je, ako učenec v šolo pride nesnažen, raztergan, neumit in nepočesdn! ako ima lasé na 6či spuščene! ako terdo teptä z nogama, kakor konj, kadar vstópi! ako lo-ptìtne z vrati, kadar jih zapira, ter ako obsedi, kadar je vprašan. Tisti otroci nijso pridni, kateri naglo izdirjajo, kakor vihar iz šole in cerkve, ter drugim ljudem delajo preglavico.
ISsizzie stvari.
Drobtine.
(Kristian Andersen)po vsem svetu sloveči danski pisatelj, ki je sè svojimi mičnimi pripovedkami očaroval stare in mlade, umeri je 4. dné avgusta meseca v Kodanji. Ta sloveči pisatelj je bil rojen na otoku Fünen 1805. leta od zelò siromašnih starišev. Že za perve mladosti je moral Andersen pre-terpeti mnogo neugodnosti, ter je že deček začel pisati majhne slovstvene sestavke. 1819. L, po očetovej smerti je šel v Kodani^Pozneje so mu pripomogli njegovi prijatelji. Male in prekrasne njegove pripovedke so mu pridobile po vsem izobraženem svetu veliko slavo. Kar se tiče njegove mične pisave nij mu ga nikjer, da bi mu bil raven. Tudi vam je „Vertec" že mnogo njegovih krasnih plodov prinesel v slo-venskej prestavi.
(Novi lj ubljanski škof.) V nedeljo 5. septembra so bili naš milostivi novi knezoškof gosp. dr. Janez Pogačar v stolnej cerkvi slovesno posvečeni. Ljubljana je ž njimi dobila svojega 26. škofa v preteku 412 let. Novoposvečeni knezoškof so bili rojeni
1811. leta v Breznici na Gorenjskem, a za duhovna so bili posvečeni 1834.1.
(Velika starost.) Nedavno je umerla v Niebonyu, ne daleč Ustrona v Sleziji, gospa Veronika Lauzer, ki je bila stara 106 let. Imela je pet sinov, katerih jeden je nekoliko dni pred njo 76 let star umeri.
(Štiri leta star ubijalec.) V Časlovi na Češkem so se otroci že-leznocestnega predstojnika igrali z nabranimi breskovimi kćščicami ter so je tolkli s kladivom. Kmalu se spró pri tej igrači, in štiri leta star deček udari z železnim kladivom svojega komaj 3 leta starega bratca tako hudo po glavi, da je siromak pri tej priči umeri. Otroci! bodite miroljubni in ne prepirajte še pri igračah.
(Največja mesta) na svetu so : London, ki šteje 3 milijone in 800,000 duš; Sučan v Kini, ki ima 2 milijona, Pariz 1 milijon in 851,792; Peking v Kini 2'/a milijona duš.
(Družba sv. Mohora), od katere vsako leto toliko lepih in pčučnih knjig dobivate, šteje letos že 26,336
udov. V jednem samem letu, to je, od lanjskega leta do letos, pristopilo je 2256 novih družbenikov. Pač lep in vesel napredek!
(Št. Peterska cerkev) v Ljubljani je dobila nove zvonove iz Hil-zerjeve zvonarne v Wi«ner-Neustadtu.
(Kranjska) šteje 464,000 prebivalcev.
Kratkočasnice.
*	„Oče ! da li se še spominjate, kako ste me tepli, ko sem sosedovega Mirka ugriznil v lice?" povpraša Janko svojega očeta. — „Dà, dà," odgovori oče, „dobro se spominjam, kako dolgo je ubozega Mirka bolelo lice." — „A zdaj morate, oče, tudi Vräniöevega Tončka dobro pretepsti, ker se je včeraj v jezik tako ugriznil, da je od same bolečine skakal po dvorišči kakor da bi bil obnorel."
*	Tatù so pripeljali pred sodnika, kateri ga ostro vpraša: „Povej mi, lopov, zakaj stojiš pred menoj ?" „Hvala vam na vprašanji, ako dovolite, hočem se vsesti," odgovori tat.
*	Jarnejček: „Poglejte no, gospod učitelj, Lavričev Lukec me zmirom za lasé ruka!" — Učitelj: „Jaz ne vidim, da bi te rukal!" — Jarnejček: „No Lukec, porukaj me še malo, da te bodo tudi gospod učitelj videli!"
Kako uganeš število, katero si kdo misli.
Reci svojemu prijatelju naj si misli kako poljubno število,- katerega ti ne sme povedati, a ti to število vendar uganeš. •— To ti je tako: Ko si prijatelj število misli, reci mu, naj to število sè številko 2 pomnoži, potlej naj k zmnožku (produktu) 4 prišteje, vsoto naj zopet sè številko 5 množi, k zmnožku zopet 12 prišteje in to vsoto sè številko 10
množi. Od tega poslednjega zmnožka naj odšteje 320 in dobi število, M je ravno za 100 večje nego li óno število, ki si ga je mislil. Ako zdaj samo zadnji dve ničli odrežeš, dobiš pravo število, ki si ga je mislil tvoj prijatelj. Recimo : Prijatelj si misli število 2. Pomnoženo z 2, dobi 4, k temu prišteje 4, dobi 8. Število 8 pomnoženo s 5 je 40. K število 40 prišteje 12 je 52. To število pomnoženo z 10 je zmnožek 520. Od tega števila se odšteje 320, ostane 200. Zdaj še dve ničli proč, ostane 2. Takisto se ravna tudi pri večjih številih.	Josip Žirovnik.
Uganka.
Nijsem živo,
A v sébi življenje imam; Okusil krepko Jedilo si moje že sam. Kaj je to?
Naloga sè številkami.
(Priobčila Žaueta Pire.)
1. 6. 7. 8. je domača žival; 2. 8. 5. 8. zelo boli; 3. 9. 8. je žensko ime; 4. 10. 11. 2. 3. 12. je prijetna ptica; 3. 7. 5. 8. je prijetna ptica; 3. 7. 5. 8. je ognjenik v Evropi; 2. 11. 2. 8. pridno dela; 5. 3. 8. 1. 3. 13. je mesto na Laškem. Perve številke vsake besede ti dadé ime slovečega slovenskega pesnika.
(Reäitev in imena reSilcev v prihodnjem lista.)
Rešitev uganke v 9. „Vertčevem" listu.
Jablana je imela samo še dve jabolki. Jedno je izbil na tla, a drugo je ostalo še na drevesu. Zatorej nij imel niti on niti drevo jabolk, nego vsak samo po jedno j ab o lko.
Prav jo je rešila: Gospića Anička I Martelanec, učenka v Barkoli.
LISTNICA. Gg. J. Z. v K.: Pesni, ki ste nam je poslali, ne ugajajo našemu listn-, bas tako tudi „besedna zastavica" ne, ker otroci ne vedo, kaj je oda. — J.P. v Z.: V sei, kar je dobrega, radi porabimo, a to, kar nam ne ttzaja, uničimo. — F. M. v R.: Gledališke igre za slovensko mladino se dobivajo pri „Vertčevem" j uredništvu po 20 kr. zvezek. Skerbite, da se knjižica obilo razširi.
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. 1 iskala Klein in Kovač (Egrova tisk.) v Ljubljani.