AKTUALNO VPRAŠANJE V počastitev Dneva republike pripravljajo po vsej Gorenjski svečane proslave in druge prireditve. Pozanimali smo se, kaj imajo na sporedu v posameznih občinah; prejeli smo naslednje odgovore: V Kranju pripravljajo športne prireditve, na večer pred praznikom pa slavnostno akademijo. Kulturno-pro-svetna društva in Svobode bodo v vseh večjih vaseh kranjske občine priredile samostojne proslave. Na Jesenicah bo osrednja proslava v sredo. 27. novembra zvečer v Mestnem gledališču. Sodelovala bo Glasbena šola, pevski zbor in godba na pihala DPD »Svoboda« Jesenice ter igralci Mestnega gledališča. Proslave bodo tudi na Javorniku, na Hrušici, v Mojstrani in drugih okoliških krajih. Na praznik bo pionirska knjižnica odprla v sejni sobi Občinskega odbora SZDL likovno razstavo pionirjev. V Radovljici bo akademija v počastitev Dneva republike v četrtek zvečer. Program pripravljajo DPD »Svoboda« Lesce, KUD »A. T. Linhart« Radovljica in šolska mladina. Na območju občine Skofja Loka bo prav tako več proslav. V sredo 27. novembra bo gostovala v škofji Loki kranjska Svoboda, ki bo uprizorila dve predstavi »Kotorskih mornarjev«, popoldne za šolsko mladino, zvečer pa za ostalo občinstvo. Dne 29. novembra bo v Loki tudi svečan sprejem pionirjev v pionirsko organizacijo. V Tržiču bo v četrtek zvečer slavnostna akademija, naslednji dan pa več športnih tekmovanj: patrolni tek strelske družine Tržič, »Tek republike«, ki ga prireja TVD »Partizan« in ocenjevalna spretnostna vožnja trži-škega Avto-moto društva. Kegljaško tekmovanje med sindikalnimi podružnicami se je začelo že v ponedeljek, 25. novembra in bo trajalo ves teden. Na osrednji proslavi v Kamniku bo sodelovala godba Solidarnosti, pevsko društvo Lira in TVD »Partizan«. Dan republiko bodo proslavili tudi vsi delovni kolektivi na Gorenjskem. —ey AKTUALNO VPRAŠANJE : :^>:;^:.::::;>::j: 8™> ' GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X., ŠT. 93 — CENA DIN 10.— KRANJ, 29. NOVEMBRA 1957 Sami si utiramo pota , Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijenov bo zrasla naša domovina: vsa ta Lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici..." Ta nova domovina, ki jo je klical, a ne dočakal Cankar, se je rodila pred štirinajstimi leti v bosanskem mestecu med Plivo in Vrbasom, v Jajcu. Rodila se je v borbi, ne za zeleno mizo. Njeno rojstvo, kateremu sta botrovala partizanska puška in trpljenje naših ljudi v taboriščih, nam je odprlo pet v življenje, iz izkorišče-valske preteklosti v socialistično prihodnost. Ob njenem drugem rojstnem letu, že osvobojeni, smo jo proglasili za Re- publiko. Nato smo sprejeli ustavo, temeljni zakon naše družbene in državne ureditve. Nekaj mesecev kasneje smo uresničili osnoven ukrep socializma: podružbili smo proizvajalna sredstva. Tako smo ustvarili ma- Ob Dnevu republike - 29. novembru toplo čestitamo vsem poslovnim prijateljem, naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem Časopisno podjetje Kranj (ZGORAJ LEVO) — Domu JLA v Kranju so dali novo preobleko, pa tudi notranjost poslopja so okusno preuredili. Z otvoritvijo te stavbe bodo počastili 29. november. — (SPODAJ LEVO) — Ob tem prazniku bodo izročili prometu tudi most čez Kokro v Kranju. Most sicer ni nov, razširili so le nosilno ploščad. Poslej ne bo več bojazni, da ta komunikacija ne bi ustrezala živahnemu prometu z Jezerskim. — (SLIKI DESNO) — Tudi naši najmlajši, ki obiskujejo vrtec »Tatjane Odrove« na Planini v Kranju, se marljivo pripravljajo na interno proslavo v počastitev 29. novembra. Hkrati pa se pripravljajo tudi na otvoritev novega otroškega vrtca na Hujah; otvoritev bo konec decembra. terialni temelj samoupravljanja, ki smo ga uzakonili pred sedmimi leti. Ustavni zakon v začetku 1953. leta pa je določil, da je glavna značilnost naše družbene ureditve samoupravljanje, ki se je iz tovarn razširilo tudi v zdravstvo, socialno zavarovanje, na področje stanovanj, pro-svete, kulture. Pred dvemi leti smo vzpostavili komunalni sistem. Občina je postala osnovna teritorialna skupnost proizvajalcev. Letos smo prvič volili tud.i občinske zbore proizvajalcev, po katerih bo delavski razred lahko še močneje vplival na politiko občin. Hkrati pa prav zdaj razpravljamo o novih zakonih, ki bodo okrepili materialne temelje organov samoupravljanja in komun. Pet, ki jo je odprl naš November, ni uglajena. Hudo naporna je, toda mi tudi ne pričakujemo, da nam bo kar samo kaj padlo v naročje. Uspehe nam omogočajo samo naši lastni napori. Spoštljivo se oziramo na te napore delovnega ljudstva, ki so že za nami, hkrati pa si prav spričo zavesti, da nam ne bo nihče nič zastonj poklonil, ob tem našem največjem državnem prazniku nalagamo nove naloge. Tako ravnajo ljudje, ki vedo, da si sami krojijo življenje. JAJCE — ROJSTNI KRAJ NOVE JUGOSLAVIJE TUDI LETOS RAZPISUJEMO ŽE TRADICIONALNO NAGRADNO ŽREBANJE ZA NASE NAROČNIKE. MED GLAVNIMI DOBITKI STA TUDI TO POT KOLO IN RADIO APARAT K TEMA DVEMA SE ŽE PRIDRUŽUJEJO SE DESETINE DRUGIH DOBITKOV, KI JIH ZA NASE NAROČNIKE PRISPEVAJO GORENJSKA PODJETJA. MED VSEMI TEMI DOBITKI BO ZREB IZBRAL SREČNEŽE IZMED VSEH NAŠIH NAROČNIKOV. KI BODO DO DNEVA ŽREBANJA VPLAČALI VNAPREJ VSAJ POLLETNO NAROČNINO V ZNESKU 300 DIN. VSAKDO, KI BO DOTLEJ PRIDOBIL VSAJ 5 NOVIH NAROČNIKOV, PA SE BO (RAZEN TEGA, DA PREJME PROVIZIJO) ŽREBANJA LAHKO UDELEŽIL ŠE Z ENIM DODATNIM GLASOM. ŽREBANJE BO V MESECU FEBRUARJU. VSE, KI ŽELIJO, DA JIH BOMO UPOŠTEVALI PRI TEM NAGRADNEM ŽREBANJU. ZATO VABIMO, DA IZPOLNIJO POLOŽNICO, KI JIM JO BO UPRAVA »GLASA GORENJSKE« POSLALA PRVE DNI V DECEMBRU. Z NAKAZILOM VSAJ POLLETNE NAROČNINE VNAPREJ SI BOSTE TUDI VI PRIDOBILI MOŽNOST, DA VAM ŽREB NAKLONI DRAGOCENO NAGRADO. Za naročnike „Glasu Gorenjske" pripravljamo nagradno žrebanje UREDNIŠTVO IN UPRAVA naš ramgovor Pionirska organizacija bo dobila nove Dne 29. novembra bodo slavMi pionirji dvojni praznik — Dem republike in 15-letnico ustanovitve USAOJ. Za ta jubilej pripravljajo po vsej Gorenjski slovesne sprejeme novih članov v vrste pionirjev. O teh sprejemih kakor tudi o delu s pionirji nam je povedala v razgovoru marsikaj zanimivega predsednica Okrajne zveze prijateljev mladine Kranj tovarišica Smiljana Gostiševa. »Pionirska organizacija je v kranjskem okraju v zadnjih let.:ih doživela velik razmah, vendar še ni uspela posod razviti pravih oblik vzgojnega dela, ki bi dopolnjevale šolsko vzgojo. Kaže, da bomo daio pionirskih odredov v tem smislu bolj razgibali v letošnjem jubilejnem letu« Pionirjev odslej ne bomo več sprejemali v njihovo organizacijo 25. maja, ampak 29. novembra. Komisija pri Okrajni zvezi D P M s,', skupaj z Okrajnim komitejem LMiS Kranj že lop čas prizadeva, da bi bili letošnji sprejemi v pionirsko organizacijo čim bolj svečani. Predsednik gorenjevaške občine bo v naslednjem mesecu v Okviru praznovanja občanskega praznika priredil sprejem vsem tistim tovarišem, ki so v pionirski organizaciji največ fifi najbolj požrtvovalno delali. Dvanajst najzaslužnejših delavosv na področju pionirske vzgoje v okraju Kranj bo dne 7. decembra odšlo na sprejem pri Republiški zvezi prijateljev mladine v Ljubljani. Za nedeljo, 8. decembra, pripravlja Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine v 2elez?nikih posvetovanje vseh starešinskih svetov pri pionir sivih odredih, predsednikov občiins':.'lh pionirskih komisij in predsednikov društev prijateljev mladine o delu in bodočih nalogah pionirske organizacije. Namen posvetovanja je ta, da bi tovariši, ki delajo s pionirja, izmenjali med seboj izikušnje in sestavili nekaj koris'jnih predlogov za poživitev dela in utrd-tev pionirskih organizacij. Posvet bo združen s proslavo ustanovitve prvega pionirskega odreda na Gorenj sem. To je bil odred »Rdeča roža«, ki so ga ustanovili med vojno v Železnikih. Zelo si želimo, da bi nam v bližnji prihodnosti uspelo pritegniti k vzgojnemu delu s pionirji čim širši krog ljudi. —ey 1 I 999999999999 A London, 25. novembra. — Velika Britanija bm, kakor poroča Bcaverbrookov »DaUv Express« nadaljevala proizvodnjo vodikovih bomb ne glede na morebitne ponudbe iz ZDA po sedanijh pogajanjih ▼ VVashingtonu. Macmillan je dal voditelju britanske znanstvene delegacije Plovvdenu, ki je zdaj v VVashingtonu, navodila, naj Američanom jasno pove, da bo Velika Britanija prav tako nadaljevala tudi proizvodnjo velikih raket z jedrskimi naboji. — Nekateri ameriški generali in vojaški znanstveni svetovalci pa so predlagali, naj bi se Velika Britanija omejila samo na znanstvene raziskave, ZDA pa bi proizvajale orožje in ga v dogovorjenih količinah dobavljale Veliki Britaniji brezplačno ali po znižani ceni. Britanska vlada pa vztraja pri tem, da os'tanc dežela neodvisna v proizvodnji atomskega strateškega orožja. A VVashington, 26. novembra. — Bela hiša je uradno sporočila, da je prišlo pri predsedniku Eisen-howerju do delne »zamašitve srednje cerebralne arterije na levi strani.« Posledica tega je manjša okvarja govora. Poročilo dodaja, da za enkrat nI mogoče govoriti o kapi, ker trenutno še ni ugotovljeno, če ne gre le za »manjšo trombozo ali vasku-larni spazmus«. Predsedniku Eisenhowerju so odredili večtedenski odmor, vendar pa bolniško zdravljenje ne bo potrebno. A New York, 26. novembra. — Generalni sekretar OZN Hammarskjold je danes odpotoval na Bližnji vzhod na novo poslanstvo. Glavni razlog za njegovo potovanje v A man je jordanska zahteva, naj bi zamenjali vodjo opazovalne skupine ene komisije OZN v Palestini polkovnika Learvja. Jordan, vlada je obvestila Hammarskjolda, da ne bo več sodelovala z Learvjem in je zahtevala, naj pride kdo drug na njegovo mesto. HammarskjSld je izjavil, da bo ostal na Bližnjem vzhodu do 8. decembra. A Rabat, 26. novembra. — »Al Aalam« poroča, da so uporniki v španskem delu južnega Maroka ja-vzeli mesto Ifni. Upor proti španskim oblastem v tem delu Maroka je izbruhnil v soboto. Po poročilih so uporniki zasedli letališče in prevzeli oblast v mestih. Zavzeli so še tri druge španske postojanke. Ubitih je bilo 10 španskih vojakov. A Kairo, 26. novembra. — Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja je bil danes dopoldne pri ministru v predsedstvu republike Alijn Sa-briju. Govorila sta o odnosih med Egiptom in Jugoslavijo. A Ljubljana, 26. novembra. — Danes dopoldne je prispela semkaj delegacija kitajskih filmskih delavcev, ki jo tvorijo vodja delegacije Gao Ge, filmska igralka Hu Pen, filmski igralec Cen Čan in filmski režiser Čan Si Ho. Delegacija je prispela v okviru Tedna kitajskega filma, ki se je začel v torek s slavnostno preinicro barvnega filma »Novoletna žrtev«. Po predstavi je v prostorih hotela »Turist« priredil predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dermastja sprejem, ki so se ga udeležile razen kitajske delegacije tudi naši številni kulturni in javni delavci. Delegacija bo po ogledu nekaterih zanimivosti odpotovala Čez Opatijo v Dubrovnik. A Do 4. ure 23. novembra je prvi umetni satelit 474 krat obkrožil zemljo, drugi satelit pa 300-krat. Raketa, ki je izstrelila prvi satelit, je obkrožila naš planet 481-krat. A V britanskem obrambnem ministrstvu menijo, da bo raketa, s katero so izstrelili prvi sovjetski umetni satelit, prišla prihodnji petek oziroma dan preje ali pozneje v spodnje sloje atmosfere. Po računih tega ministrstva bo prvi umetni satelit prispel v spodnje sloje atmosfere sredi januarja, drugi satelit pa se bo obdržal v vesolju do februarja 1958. LJUDJE IN DOGODKI Prijateljstvo in sožitje med narodi IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE. ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB- PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Jugoslavija je majhna država — z letalom jo preletiš podol-gem in počez v enem dnevu. Če jo primerjaš z velikimi silami današnjega sveta, n. pr. s Sovjetsko zvezo, z Združenimi državami ali z Veliko Britanijo je ob njih pravi pritlikavec. Navzlic temu pa pomeni v svetu dosti več, kakor pa bi bilo sorazmerno s koščkom zemeljske površine, ki jo zavzema. Dober glas seže v deveto vas, pravi naš pregovor. In to velja tudi za Jugoslavijo. V štirinajstih letih svojega obstoja si je naša država pridobila tak sloves v vsem svetu. To pa seveda ni bilo mogoče samo z deklaracijami in slovesnimi diplomatskimi izjavami, pač pa le z delom, ki je dalo vidne uspehe in praktične zglede. Rojstvo republike Jugoslavije leta 1943 je pomenilo hkrati začetek novega družbenega razvoja za narode, ki so prebivali v državi. Dosledna pot v socializem, razvoj delavskega in družbenega upravljanja je ob velikanskem skoku iz gospodarsko zanemarjene in izkoriščane pol-kolonialne Jugoslavije v napredno državo pritegnila pozornost vseh naprednih sil v svetu, zlasti pa delavskih gibanj. To se je posebej pokazalo letos ob prvem kongresu delavskih svetov v Beogradu. Vtisi, ki so jih odnesli tuji predstavniki o delu kongresa in sploh o naši državi, so bili tako bogati, prepričljivi in močni, da so njihovi odsevi še danes živi v bližnjih in daljnih tujih deželah. Da je Jugoslavija ne samo zanimiv, temveč izredno poučen primer novih družbenih odnosov ob nenehnem razvoju socialistične demokracije — takih in podobnih trditev ni težko najti v tujini pri vplivnih državnikih ali pri voditeljih delavskih gibanj, zlasti pa pri vseh tistih, ki so iz kakršnih koli razlogov obiskali našo državo in se prepričali o delu in uspehih jugoslovanskega ljudstva. Povsem razumljivo je, da se je notranje življenje nove Jugoslavije izražalo tudi v odnosih do sosedov, do bližnje in daljnje mednarodne okolice. Neodvisnost in enakopravnost vseh držav, nevmešavanje v zadeve drugih držav, prijateljstvo in sožitje med narodi — to so bila in so še danes načela jugoslov. zunanje politike. In to niso samo besede na papirju — marveč zgledi v vsaki naši zunanjepolitični akciji, v vsem življenju naše države kot članice mednarodne skupnosti. Danes na svetu skoraj ni države, ki ne bi imela z Jugoslavijo ne le rednih diplomatskih, marveč tudi prijateljskih odnosov. Posebno tesne stike smo navezali z azijskimi in afriškimi deželami, s katerimi nas vežejo skupni ideali svobode in neodvisnosti in marsikatera podobna črta notranjega razvoja. Tudi Jugoslavija je bila nedavno še polkolonialua izkoriščana država in se je po osvoboditvi znašla v podobnih gospodarskih pogojih kakor azijske in afriške dežele, ki so se pred kratkim otresle kolonialnega jarma. V isto območje mednarodne politike, to je v aktivno sožitje, sodijo odnosi Jugoslavije s sosednimi državami kot primer sodelovanja med državami z različnimi družbenimi ureditvami. Na primer meja med Italijo in Jugoslavijo slovi danes kot najbolj odprta meja v Srednji Evropi — pa naj si bo glede osebnega ali blagovnega prometa. Tudi odnosi med našo državo in Grčijo so lahko zgled, kako dve državi, povsem različni v notranji ureditvi, lahko sodelujeta ne samo v medsebojnih gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih, pač pa imata skupno govorico tudi na mednarodnem področju v vprašanjih miru, razorožitve itd. Ugled Jugoslavije v svetu izhaja tudi iz njenega nenehnega in doslednega prizadevanja za mir v svetu. V tem prvem in najvažnejšem vprašanju mednarodnega življenja — in tudi za vsakega posameznika na zemeljski obli — je bila naša država podpornica in neredko tudi pobudnica za akcije, ki bi naposled že zagotovile mir v svetu in odrešile človeštvo strašne more — strahu pred vojno. V sodelovanju v Združenih narodih pri razorožitvenih razgovorih, pri sporih, kjer so se že neposredno odločali za mir ali za vojno, se je glas Jugoslavije z govorniških odrov in izza diplomatskih miz razlegal vedno kot klic miru, kot pobuda za mirno reševanje vseh sporov, kot zagovornik samo takih mednarodnih odnosov, kjer bi sredstva za oboroževanje uporabili za dvig življenjske ravni, za razvoj zaostalih držav, za srečo in dobrobit človeštva. In to je tudi danes naša najvažnejša naloga, kajti samo v miru lahko cvete socializem — v njem pa je tudi zadovoljna prihodnost jugoslovanskih narodov. JELO TURK kratko, vendar zanimivo KAKO BODO OB PRAZNIKIH ODPRTE TRGOVINE? Na Trgovinski zbornici v Kranju smo se pozanimali, kako bodo v dneh med prazniki odprte trgovine. Zvedeli smo, da bodo v četrtek pred praznikom odprte vse trgovine ves dan z opoldanskim odmorom. V petek bodo trgovine zaiprte. V soboto dopoldan pa bodo odprte peka-rije, mesnice, prodajalne mleka, sadja in dežurne trafike. »Delikatesa« v Kranju bo odprta vse tri dni. V nedeljo bodo, kot običajno, trgovine zaprte. O VPLIVU TURIZMA NA POSAMEZNE GOSPODARSKE PANOGE bo v torek, 3. decembra ob 16. uri predaval v Klubu gospodarstvenikov podpredsednik OLO tov. Dušan Ho-rjak. V »PLANIKI« BODO NAJELI KREDIT ZA DVA AVTOBUSA Na prošnjo industrije obutve »Planika«, Kranj je občinski ljudski odbor Kranj na zadnji seji prevzel garancijo za najetje 7 milijonov dinarjev kredita, ki ga potrebuje .podjetje za nakup dveh avtobusov. Obe vozili bodo uporabljali za prevoz delavcev in uslužbencev na delo in z dela. tovarna kos in srpov v tržiču se je povezala z »ZMAJEM« V ZEMUNU Zastopniki 'tovarne kos in srpov v Tržiču so končali razgovore s predstavniki tovarne za proizvodnjo poljedelskih strojev — »Zmajem« v Zemnnu. Gre za kooperacijo pri izdelavi kombajnov. V Tržiču bodo izdelovali nože, ker imajo v proizvodnji rezilnega orodja tradicijo. Predvidevajo, da bodo v prihodnjih petih letih zelo povečali izdelavo teh nožev za kombajne v skupni kooperaciji s tovarno v Zemunu. k. M. Sest nagrad za pionirje Okrajna zveza prijateljev mladine in Svet za šolstvo OLO Kranj sta razpisala vsak po tri nagrade za najboljše naloge' o pionirski organizaciji, ki jih bodo pisali učenci 4., 5., 6. in 7. razreda osemletk. Prva nagrada je 80O0, druga 5000, tretja pa 3000 dinarjev. DELU ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA To pot nas ie zanimalo, kaj sodijo posamezniki o delu organov samoupravljanja Janko Zorko, »Veriga« Lesce: »Organi upravljanja so v zadnjem času pokazali velik napredek, že zato, ker jim je uspelo, da so zainteresirali za delo Širok -krog ljudi. Lep napredek pa se nam kaže tudi v tem, da se ukvarjajo v zadnjih letih s stvarmi, s katerimi se niso v začer.ku svojega dela. Menim, da organi družbenega upravljanja v naši občimi relativno Ibolje delajo kot organi delavskega upravljanja.. Nikakor pa njihovo delo še ni brez pomanjkljivosti; predvsem mislim pri tem na potrošniške svete. V bodeče bi hilo treba zlasti poživiti delo komisij pri delavskih svetih. Kjer teh komisij še nimajo in kjer ne delajo, je to največkrat posledica tega, ker se uprave podjetij bojijo, da se ne bi komisije vmešavale v njihovo delo. Menim pa, da tu ne gre za nekakšno, če iako rečem, komandiranje, temveč za to, da bi v organih delavskega upravljanja sodeloval čim širši krog ljudi, da bii te komisije omogočile delavskemu svetu lažje in hitrejše delo in da bi v teh komisijah vzgajali ljudi, ki ibi kasneje aktivno delali v delavskih svetih.« Štefan Kadoič, »Kovinar« Kranj: »V sedanjem življenju se je pokazalo, da so ti organi upravljanja postali v naši družbi nepogrešljivi'. Kdaj pa kdaj sicer določbe o delu teh organov ovirajo urejanje stvari, ki jih je treba hitro rešiti. Vendar so težave pomanjkljivega dela organov predvsem subjektivne, ker so posledica slabega poznavanja problemov in premalo širokega obzorja nekateri!? članov iteh organov. Delo organov samoupravljanja bo postalo pomembno predvsem še z novo delitvijo dohodka.« Alenka Rode, Kranj: »Nisem član nabenega izmed svetov delavskega in družbenega upravljanja, vendar menim, da ti sveti, lahko govorim le za šolske lin potrošniške, premalo obveščajo ljudli o svojem delu in svojih sklepih.« Stane Likar, »Vino« Kranj: »Organi delavskega in družbenega upravljanja so v zadnjem času prav gotovo naredili korak naprej. Ukvarjajo se prav z vsemi stvarmi, ponekod pa se le še vse preveč ozirajo na mnenja vodilnih ljudi v podjetjih. Treba ibo predvsem poskrbeti za vzgojo članov upravljanja in vključiti v njihovo delo čim več mladih ljudi. Lj. KAMNIŠKI TROJČKI LEPO NAPREDUJEJO Trojčki;, ki jih je rodila lani žena malega posestnika v Tuhinjski dolini, so zdravi in krepki preživeli svoje prvo leto. Te dni so bili cepljeni proti otroški ohromelosti. Občina Kamnik je družini s številnimi otroci določila stalno mesečno podporo. ŠE DVE PRIZNANJI — »TOVARIŠTVO NA CESTI« V lovski sobi hotela Korotan na Jesenicah je bila pred dnevi prisrčna svečanost jes. šoferjev, svečanost jeseniških šoferjev. Zastopniki AMZ Slovenije so izročili šoferjema Jožetu Kural-tu in Jožetu Kustrlu odlikovanja, oziroma značke »Tovarištvo ha cesti«. Jože Kuralt jo poklicni šofer pri gasilski četi Jesenice, Jože Kustrle pa pri gradbenem podjetju »Gradiš« in sta člana jeseniške podružnice Združenja šoferjev in avtome-hanLkov. S svojim vestnim delom, predvsem pa s tovarištvom na cesti sta zaslužila visoko priznanje. PREDVAJANJE FILMOV BREZ MOTENJ Zaradi motenj v električnem omrežju se je cd časa do časa primerite, da je bilo predvajanje filmov v kinu »Storžič« v Kranju prekinjeno. Obiskovalcem tega kinematografa se obetajo boljši časi. Električna struja ne bo poslej več ogrožala predvajanje filmov, kajti v kritičnih primerih bodo kinoprojektorji priključeni na električno omrežje tovarne »Sava«. Temu industrijskemu objektu je namreč zajamčeno redno dodeljevanje električne energije. s. VLOM NA VELIKI PLANINI Zvedeli smo, da so pred nedavnim vlomili na Veliki planini v dvanajstih pastirskih kočah, ki so jih turisti že začeli pripravljati in zalagati za zimsko sezono. Vlomilce — dva mladoletnika — iz Ljubljane so že izsledili. NAROČNIKE IN BRALCE OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA ŠTEVILKA »GLASA GORENJSKE« IZŠLA V PETEK, 6. DECEMBRA NA 8 STRANEH. UREDNIŠTVO IN UPRAVA naša kronika •:-::::::::::::::::::":;:::-:::-::::::-:i:::::::::::r^:::::::::::^;^:;:; »ELANOVCI« PROSLAVLJAJO V NOVIH PROSTORIH V Tovarni športnega orodja »Elan«, v Begunjah, bodo odprli do 29. novembra nove prostore. Končana sta dva nova 'Oddelka: temperirnica in sušilnica. Končujejo tudi novo kotlovnico, ki bo začela obratovati v decembru. Delavci »Elana« so oba nova oddelka okrasili in bedo v njih te dni slavili dvojni praznik: 29. november in razširitev podjetja. Spomladi nameravajo začeti podaljševati glavni obrat za na-daljnj.ih 50 metrov. S tako razširitvijo podjetja bodo znatno povečali obseg proizvodnje. K. M. OBČINSKI ODBOR V BOHINJU SE JE ZAVZEL ZA KMETIJSTVO Novi občinski ljudski odbor v Bohinju se bo sestal na slavnostno sejo 29. novembra. Kljub prazniku pa so za to sejo pripravili tudi delovni program. Izvolili bodo nove svete in komisije. Novi občinski odbor se je zlasti zavzel za napredek kmetijstva, ki je v tem bohinjskem kotu važna gospodarska dejavnost. Zato so sklenili, da bodo na seji 29. novembra razen 7 svetov, ki so jih že imeli doslej, izvolili tudi svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Le-ta naj bi proučeval probleme in težave tega področja ter dajal vzpodbudo za čim hitrejši napredek. V »PEKO« BODO POVEČALI PROIZVODNJO Te dni so v tovarni obutve »Peko« v Tržiču prejeli od Jugoslovanske investicijske banke odobritev za 146 milijonov kredita za razširitev tovarne. Skupno z lastnimi prispevki in prispevki iz republiških ter okrajnih fondov bodo porabili za investicije 216 milijonov dinarjev. Zgradili bodo novi obrat in ga opremili z sodobnimi stroji. Spomladi 1959, leta, ko bo obrat končan bodo povečali proizvodnjo podjetja za 20 do 25 odstotkov. S tako povofono in hkrati tudi cenejšo proizvodnjo bodo, tako upajo, že v enem samem letu lahko vrnili prejeti kredit. K. M. PREJEMKI V ŽELEZARNI ZA 32% VEČJI KOT LANI Na 6. rednem zasedanju delavskega sveta Železarne Jesenice, dne 22. novembra so razpravljali o gospodarskih uspehih v prvih treh tromesečjih letošnjega leta, o skladih in še nekaterih drugih vprašanjih. 2ele-zarna Jesenice je v tem času izdelala in prodala za 18 milijard 610,139.000 dinarjev raznih proizvodov, to je za 13,99% več kot lani v .istem času. Ustvarila je nekaj nad 3.214 milijonov dinarjev dobička. Spričo tega »o 6e povečali, tudi prejemki delavcev in uslužbencev, toda občutneje kot proizvodnja. Skupno so letos izplačali za plače po tarifnem pravilniku, normah in premijskem pravilniku nekaj nad 1.083 milijonov dinarjev a/U za 32% več kot lani v istem obdobju. Po tairifnem pravilniku so se povečale plače za 18,4%. Akordnih in normnih zaslužkov so izplačali za 117% več, premij pa celo za 146,5% več kot lani od januarja do septembra. Povprečje plač na zaposlenega v Železarni je bilo v minulem letu 10.334 dinarjev, letos pa znaša 13.667 dinirjev. Delavski svet je na predlog upravnega odbora sklenil izplačati delavcem in uslužbencem za praznik Republike del dobička v višini 50% enomesečne plače po tarifnem pravilniku. k — NOVI SANITARNI PROSTORI V TOVARNI USNJA V KAMNIKU Za 29. november bodo delavcem Tovarne usnja v Kamniku izročili v uporabo sodobno urejene sanitarne prostore. V pritličju nove upravne stavbe so uredili sodobno urejene garderobe s kabinami, kopalnicami za moške in ženske posebej. V teh prostorih so pripravili celo sušilnico, kjer lahko delavci ob deževnem ali zimskem vremenu posušijo svojo obutev ali obleko v času ko so na delu. Posebej je urejena tudi soba za žensko higieno. Ob svečani otvoritvi teh prostorov bodo ob vhodu v tovarno postavili znani Kalinov kip »Talec«. K. M. ANTON SELJAK, KRANJ: V prvi vrsti trgovina in obrt, zlasti uslužnostna ObLO še rti sprejel svojega programa dela, zato je težko reči, Katerega od problemov se bo zbor proizvajalcev v prvi vrsti lotil. Brez dvoma pa se bomo lotili tistih problemov, ki bodo najhitreje in največ lahko prispevali k izboljšanju življenjske ravni. V prvi vrsti bo treba razviti trgovino in obrt, predvsem usluž-nostno obrt, trgovini pa omogočiti hitrejši tempo že začetega obnavljanja. Zato bo potrebno sklade, ki se formirajo za te namene, tudi uporabljati izključno v te svrhe. Tudi vprašanje dviga kmetijske proizvodnje, predvsem razvijanje kmetijskega zadružništva bo potrebno načeti med prvimi, ker prav tako, kakor v vsej Jugoslaviji, tudi v naši občini razvoj kmetijstva zaostaja za razvojem industrije. Gradnja stanovanj, ki je, poleg osebnih dohodkov, ena najvažnejših stvari, ki vplivajo na življenjsko raven proizvajalcev, je v glavnem omejena, oziramo določena z 10% stanovanjskim prispevkom. Naloga zibora proizvajalcev pa bo, da bo vplival na gospodarske organizacije, da bodo poleg posojil, ki Jih bodo najemale iz sklada za stanovanjsko izgradnjo, prispevale tudi čim več sredstev iz lastnih skladov in s tem pripomogle k dvigu življenjske ravni svojih delavcev. JOŽE HUTAR, JESENICE: Skupno z delavskimi sveti Popolnoma sem prepričan, da smo z uvedbo zhorov proizvajalcev po občinah napravili močan korak naprej in s tem dali možnost širšemu kiogu proizvajalcev, da se konkretnejše spozna s problematiko občine ter da le-to po svojih •posebnostih tudi rešuje. V jeseniški občini ne bo lahka stvar povečati proizvodnost dela, če hkrati ne bomo ustrezno urejali tudi delovnih in življenjskih pogojev proizvajalcev. Razumljivo pa je, da življenjski pogoji niso odvisni samo od nominalnega zaslužka, ki ga delavec prejema v podjetju, pač pa tudi od tega, kr.ko so v komunah in občinah urejeni problemi, ki vplivajo na proizvajalčevo življenjsko raven (trgovina, obrt. gostinstvo, komunalne naprave, stanovanja itd.). Teh problemov se bo moral naš zbor proizvajalcev še zlasti lotiti, ker so vsi zelo pereči in nujni. Kako pa bomo to reševali, je drugo vprašanje. Po mojem mnen'u bo nujno, da prikažemo težko situacijo jeseniške občine zlasti okrajnim in republiškim forumom, sami pa da tesno sodelujemo z vsemi podjetji in njihovimi delavskimi sveti na območju občine ter tudi le-te zainteresiramo za pomoč pri zboljšanju življenjskih pogojev delavcev. MILAN OGRIS, TRZlC: Težko je določiti, kaj najprej Pravzaprav ne vem, kje naj bi začel! Problemov in potreb, ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev, je v naši občini precej in bo zboru proizvajalcev in občinskemu ljudskemu odboru težko določiti vrstni red prioritetnega reševanja vseh zahtev. Iz vseh potreb po mojem mnenju izrazito izstopajo in zahtevajo čimprejšnjo uresničitev zlasti naslednje stvari: Stanovanja v Tržiču sicer gradimo, vendar sorazmerno z zahtevami, prošnjami, oziroma prirastkom prebivalstva mnogo prepočasi. Zbor proizvajalcev bo moral razpravljati in najti rešitev, saj potrebujemo več kot 400 stanovanj (toliko je namreč vloženih prošenj!). .Z reorganizacijo šolstva je v dve obstoječi tržištoi osemletki prišlo mnogo novih učencev iz okoliških štiriletk. Stanje v razredih je že do sedaj bilo težko, mučno za učitelja, naporno in negativno vplivajoče na učence in njihovo dojemanje učne tvarine. To stanje se je s pritokom novih učencev seveda še poslabšalo, če so državljani že preje na zborih volivcev postavljali zahtevo po novi šoli v Tržiču, je sedaj ta zahteva več kot upravičena. Tretja stvar, ki tudi že terja nujno rešitev, je vprašanje kopališča. Tržič s svojimi tovarnami in tisoči delavcev nujno potrebuje kopališče. Mnenja sem, da bo potrebno opustiti brezplodne rai/.prave, kje naj bo kopališče: ali pod Gradom, ali nad Gradom, ali v Spodnji Bistrici, ali naj bo »olimpijsko« ali ne — vse te razprave so v zvezi z gradnjo kopališča že dovolj dolgo tra-ja'e. Potrebno se bo odločiti ki graditi, saj našega tržiškega delovnega človeka res ne bo motilo, kje bo in prav nič ne bo jezen, četudi ne bo »olimpijsko«! Čeprav ima naša občina klavrno prvenstvo na Gorenjskem — popije se menda največ alkoholnih pijač — so vendar naši gostinski lokali v mnogih primerih slabi in neurejeni. Torej precejšnja nelogika! Po drugi strani pa Tržič nima še urejene menze — Tržič, kot turistični kraj pa razpolaga reci in piši le z 12 posteljami za prenočišča. Tako z razvojem tržiškega turizma ne bomo mogli priti daleč — pa tudi domači ljudje, videč po drugih industrijsko manj razvitih mestih sodobno urejene lokale, upravičeno godrnjajo. Dalje. . . — skratka: problemov in problemč-kov je dovolj v Tržiču in okoliških vaseh naše občine. Naslovno vprašanje me torej ni spravilo v zadrego. Težje vprašanje je. kje dobiti sredstva. Podaril nam verjetno nihče ne bo ničesar, torej bo delo zbora proizvajalcev in celotnega občinskega ljudskega odbora vezano na finančna sredstva, ki jih bodo ustvarili delovni ljudje v občini. Dolžnost odbornikov pa bo, ta sredstva čimbolj smotrno razdeliti in uporabiti za takšne namene in objekte, ki bodo s pridom služili potrebam in dvigu življenjske ravni vseh občanov. VLADIMIR LOGAR, ŠKOFJA LOKA: Povečati vpliv proizvajalcev zlasti na nekaterih področjih Zbor proizvajalcev naše občine ima pred seboj široko področje dela. Kljub temu, da je dosedanji ObLO zelo uspešno reševal gospodarske probleme, je vrsta področij, na katere bo moral proizvajalec bolj vplivati. Menim, da bo moral zbor v prihodjih letih reševati med drugim naslednje: Na Trati so nekatera podjetja začela graditi poceni stanovanjske bloke. Tak način gradnje kaže pospeševati, saj pomeni najcenejše reševanje stanovanjskega vprašanja. Komunalne naprave, vodovod, elektrika se lahko smotrneje uporablja. Sredstva je bolje uporabiti za gradnjo vrstnih hiš in blokov, ker s tem prihranimo dragocene obdelovalne površine. V Skorji Loki je zaposlenih nad 1.600 delavcev, ki se. večinoma vozijo na delo s kolesi ali pa hodijo peš. Za te delavce bi bilo dobro poskrbeti avtobusni prevoz, saj je v Loki najmočnejše avtobusno podjetje na Gorenjskem. Na področju obrti je še veliko dela. Delavstvo ima veliko koles, pa tudi motornih koles je čedalje več, sedanja zmogljivost obrti za popravilo ne zadešča. Prav tako je zelo potreben servis gospodinjskih aparatov. Sedanje obrtne delavnice je treba usposobiti za servisna popravila, da bi popravljali hitro in čim ceneje. Urediti je treba pralnico, da bi razbremenili delovne žene napornega dela. Na področju Trate bo treba urediti poceni menzo. Za razvoj turizma je potrebno urediti trgovine in obstoječe goi-rtinske obrate. Prebivalci Škofje Loke si želijo tudi čimprejšnjo ureditev kino dvorane in letnega kopališča ob Sori. To so nekatere nalege zibora proizvajalcev. Osnovna naloga proizvajalcev pa le ostane ta, razvijanje proizvajalnih sil na občinskem področju, kajti s tem si ustvarjamo materialne temelje za gospodarski razvoj. ING. OLEG VRTAČNtK, BLED: Problemi turizma - blejska bolezen Bled poznamo kot turistični kraj. Akutna bolezen Bleda je njegov turizem. Število nočnin iz leta v leto niha, ima pa v zadnjem času padajočo tendenco, zlasti pri inozemskih gostih. Za tako stanje obstojajo sicer objektivni razlogi, brez dvoma pa nismo storili vsega, da bi zadovoljili zahtevam sodobnega gosta. Številke kažejo, da se ne moremo zanašati na obiske tujih gostov in, da odstotek domačih nočnin v primerjavi s tujimi iz leta v leto raste ter je v letošnjem letu preseglo 60%. Gostinske usluge so za domačega gosta predrage, predvsem hrana. Zato bodo gostinska podjetja že v prihodnjem letu skušala nuditi domačim gostom, ki v pretežni večini zasedajo privatne sobe, primerno hrano po zmernejših cenah. Relativno visoke cene gostinskih uslug so posledica kratke sezone. S podaljšanjem poletne in s postopno uvedbo zimske sezone bi splošni stroški manj obremenjevali posamezne usluge, ki bi se zaradi tega pocenile. Gostinska in trgovska podjetja se zavedajo resnosti položaja in so na pobudo družbenih in upravnih organov sprejela ustrezne sklepe, ki naj bi v prihodnjem letu odstranili dosedanje pomanjkljivosti. Vendar vprašanje turizma na Bledu ni samo stvar gostinstva in trgovine, temveč je stvar vseh prebivalcev naše občine. Želimo, da bi se sleherni prebivalec zavedal koristi, ki jih ima lahko posameznik in skupnost cd turizma, ki ima na Bledu res vse pogoje za uspešen razvoj. Brez ure;ene trgovine, obrti, komunalnih naprav in ustrezne servsne službe ni urejenega turizma, zato se bo moral naš zbor proizvajalcev poleg naše akutne 'bolezni posvetiti hkrati tem vprašanjem. FRANC LAKOTA, BOHINJSKA BISTRICA: Zlasti stanovanja in zdravstvena služba V naši občini je eno najbolj perečih vprašanj gradnja stanovanj. Obstoječi stanovanjski sklad je sorazmerno majhen ter ga bo treba uporabljali izključno samo za gradnjo. Večja podjetja kot so Lesno-indu-strijski obrat »Tomaž [Godec«, Gozdna upra-jva in Železniško trans-iportno podjetje, bo „reba zainteresirati, da oodo pričeli graditi nova stanovanja za svoje delavce in uslužbence, pri čemer naj bi vložila čimvečje lastne deleže. Drugo zelo pomembno vprašanje Bohinja je zdravstvena služba. Splošna zdravstvena ambulanta je v privaini stavbi in zavzema dve majhni sobi s čakalnico, kar je odločno premalo in tudi prostori so neprimerni. Prav tako Je n. pr. premajhen prostor otroške posvetovalnice, ki je prav tako v privatni stavbi. Zobna ambulanta obsega samo eno majhno sobo za ordinacijo in eno majhno sobo za čakalnico. Vse te zdravstvene službe so raztresene po privatnih stavbah in oddaljene druga od druge, tako da je skrajni čas, da dogradimo že začeti zdravstveni dom v Bohinjski Bistrici. Občinski ljudski odbor ne bo zmogel te gradnje s svojimi sredstvi, zato bi bilo prav, da tudi Zavod za socialno zavarovanje, tako okrajni kot republiški, prispevata svoj delež. Razen tega pa seveda ne smemo pozabiti še na druge dejavnosti, predvsem na trgovino in obrt. N. pr. trgovina v Bohinju ne zmore redno oskrbovati potrošnikov s sadjem in zelenjavo niti v poletnem času, da ne upoštevamo zimske dobe. Prav tako nimamo primerne trgovine z železnino, barvo in laki, steklenino in porcelanom, niti trgovine z usnjem in obutvijo. Trgovina in obrtništvo v nekaterih strokah pešata. Uslužnoistna obrt, kot šiviljska, krojaška in kolarska, je dokaj šibka. Na 'področju občine sta samo dve privatni šivilji, ki imata obrt, ter dve šivilji v Krojaškem podjetju. Prav tako imamo samo dva kolarja, kar pa ne ustreza potrebam prebivalstva. JOŽE BLAZNIK, ŽELEZNIKI: Razvoj industrijskih podjetij, obrt, stanovanja Da bo zbor proizvajalcev dobil zaupanje volivcev s svojim delom, se bo moral neprestano in resno poglabljati v vse probleme, ki so v zvezi z razvojem industrije, gostinstva, turizma, uforti, kmetijstva itd. Največji dohodek prebivalstva izvira iz večjih industrijskih podjetij, ki so: Med-zadružni LIP Cešnjica in »Niko« Železniki. Podjetje »Niko« se je razvilo po tradiciji kovinarstva v današnjo dobro urejeno tovarno iz malo obrtne delavnice v dobro obetajočo veliko kovinsko tovarno. Temu podjetju je bodoči obstoj zajamčen, ker bo v letu 1953 dogradilo svojo novo tovarno. Nastanek in razvoj Medzadružnega LIP v Češnjici pa je narekovalo gozdnato območje na območju občine. To podjetje se je razvijalo po vojni ne-načrlno, zato da ima danes ogromne težave z ustvarjanjem ustreznih delovnih pogojev v proizvodnji. Tudi to podjetje bo moralo, da bo zajamčilo svoj bodoči obstoj in razvoj, čimprej poskrbeti za razširitev obratnih prostorov in za sodobno strojno opremo. V zelo slabih pogojih pa životari čevljarska zadruga »Ratltovec« Studeno. Svoje delavnice ima v kletnih prostorih. Čeprav je kolektiv te zadruge s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi zgradil temelje za bodoče higienske obratne prostore, ne more priti do potrebnih kreditov, da bi začeto delo dokončal. Razvoj industrije in povečano število prebivalstva, zaposlenega v tej panogi gospodarstva, pa bi narekovalo tudi povečanje števila obrtnih delavnic in servisov. Nasprotno pa v zadnjem času, namesto da bi se to število povečalo, nazaduje, čemur bo moral zbor proizvajalcev posvetiti večjo pozornost. Zelo pereč je tudi sitanovanjski problem, ki se pojavlja prav zaradi omenjenih industrijskih podjetij. Zato podjetja ne morejo dobiti potrebnih strokovnjakov. MIHA REMIC, CERKLJE: Kopica raznih nalog V naši komuni, ki je izrazito kmetijska, je tudi kmetijsko posestvo, ki je bilo in je še boleč problem občinskega odbora ter ga je zato treba urediti. Cerklje so s svojo okolico izrazito lep letoviški kraj, z žičnico na Krvave pa bo postal prometno turistično središče; zato pa bo treba urediti še marsikaj. ' Misliti kaže na avto- garažo ter večjo mehanično delavnico. Dnevno vozijo delavce iz Cerkelj po 4 avtobusi, za katere pa ni g_raž. Podjetje si gradi lope, k; pp niso nikomur v ponos. Urediti bo treba občinske poti. Električna napeljava kliče po obnovi. Potreben je večji stanovanjski blok. Zdravstveni dom, zobna ambulanta so že več let stara vprašanja. Razširiti je treba vodovod v vaseh Pšata, Poženk, Smart-nono, Zalog; tudji iSenturška gora potrebuj.© vodovod. FRANC BEVK, GORENJA VAS: Glavna panoga - kmetijstvo Zbor proizvajalcev v naši občini bo imel zelo težke in odgovorne naloge; posebno pozornost bo moral posvečati kmetijstvu, saj je to glavna gospodarska panoga v občini i.n ima tudi dobre pogoje za razvoj živinoreje, za pridelovanje semenskega krompirja, semenskega ovsa, pa tudi drugih semen in kultur. V občini dobro deluje selekcijska postaja za krompir, ki vzigaja tudi lastne sorte. Industrijo v občini predstavlja le »Marmor« Hotavlje, ki zaposluje okrog 70 delavcev. Z uresničevanjem svojega programa bo to podjetje povečalo svojo proizvodnjo za 3—4 krat. To bo doseglo predvsem z mehanizacijo, medtem ko števila zaposlenih ne bo treba povečati niti za še enkrat toliko. Zato bo potrebno še razmišljati, kaj bi bilo še moč izdelovati iz tega plemenitega kamna. Od obrti je najbolj razvito mizarstvo in kovaštvo, katerima bo treba dati znatno pomoč, da se bosta razvila še bolj. Pomoč pa bo potrebno dajati tudi drugim obrtem, da bodo sposobne zadostiti vsaj domačim potrebam. Tudi gradbeno obrt je nujno razvijati; mislim, da ima tudi vse pogoje, da se razvije več kot samo za potrebo občine. Proučiti je treba razvoj trgovine. O turizmu naj povem, da so v Poljanski dolini krasne iz-letne točke in krasna smučišča, predvsem na zgornjem koncu doline. O komunalnih potrebah pa naj povem to, da nas tudi čaka vrsta nalog: vodovodi, elektrifikacija, pota v hribovskih predelih, in še drugo. Se posebej pa naj poudarim, da bo treba posvetiti mnogo pozornosti vzgoji kadra tako v gospdarskih organizacijah kakor tudi v občinski upravi. LOJZE FILIPIC, 2IRI: Urediti menzo za 300 gostov Z naglim razvojem industrije, kakor tudi ostalih dejavnosti v občini Ziri, se postavljajo pred novo izvoljeni organ, zbor proizvajalcev občine, precejšnje naloge. Ena teh važnih nalog je še vedno pospešeno razvijati industrijo, predvsem čevljarsko, katera ima v tem kraju za seboj te več kot 70-letno tradicijo in ki daje glavni vir dohodkov v občini. Razumljivo pa bo potrebno vzporedno z razvojem industrije posvetili mnogo pažnje razvoju obrtnih in usluž-nostnih podjetij, kakor tudi ustanovitvi novih. V zvezi s povečanjem proizvodnosti bo naloga zbora proizvajalcev tudi ustvarjanje boljših življenjskih pogojev. Nujno potrebno bo ustanoviti menzo za 300 delavcev. Pri tem bodo morale pomagati občini tudi gospodarske organizacije. Precej bo potrebno urediti tudi na področju trgovine. Problem za sebe je gostinstvo. Na tem področju bo moral celotni občinski odbor marsikaj ukreniti, če hočemo to dejavnost spraviti na predvojno stopnjo, predvsem če gledamo s stališča turizma. Poleg navedenih stvari bo imel zbor proizvajalcev še nebroj problemov, katere br> moral reševati, n. pr. komunalne naprave, stanovanjsko vprašanje, kulturno-prosvet-no delo in drugo. Pričetek drugega cepljenja proti otroški paralizi bo 2. decembra ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Polj-eflta pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cona malih oglasov je: Preklic 20 din, izrjubljeno 10 din, ostalo 12 din cd besede. Naročniki imajo 20 % popusta. Telefonska štcvtjka naročniškega, in oglasnega oddelka je: Kranj 190. Izgubil sem aktovko od Police do Pivke proti Naklem. Najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne v Ncklo 71, Kranj. Šiviljski šivalni stroj, in ve-jalnik (pajki) kupim. Ponudbe z opisom :n cono oddati v oglasni oddelek. Divan in železno stojalo za kolesa ugodno prodam. Poizve se v Kranju, Savski breg 11. Prodam gugalnega konja za igračo. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 2 stavbni parceli 2.000 m5 v Tenetišah. Voda in elektrika na parceli. Jelar Vido, Cadovlje, p. Golnik. Popolnoma novo kosilnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam pisalni stroj »ADLER« ali zamenjam za katerega koli drugega. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam hrastove stebre za kozolec. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam čevljarski stroj — ci- lindrco »SINGER«. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam kravo, ki bo tretjič teletila. Studen Jamez, Mlaka 25, Kranj. Prodam ostrešje 9 X 6 m primerno za manjši hlev ali drvarnico. — Vrhovnik Jože, Jama 17, Kranj. Zakonca z 1 otrokom sprejmeta gospodinjsko pomočnico staro od 15 let naprej. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam stavbno parrelo v Stražišču. Naslov v oglasnem oddeiku. Iščemo pomožnega delavca, vajenega težaških del. Nastop službe takoj. Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« Kranj,Koroška 6. »STORŽIČ« KRANJ, 23. novembra amer. barv. e nemascepe tfm »VZHODNO OD RAJAi ob 10., 18. in 20. uri. 29. novembra ob 8 30 uri mat'ne'a sovj. barv. filma »SIVI RAZBOJNIK«, ob 10. uri angleški barv. film »LEPO JE BITI MLAD«, ob 14., 16., 18. in 20. ur: amer. barv. cinemaocope film VZHODNO OD RAJA«. 30. novembra otb 8 30 uri matineja sovj. barv. filma »SAD-KO«, ob 10. uri amer. barvni t'Pm »TROBENTE OPOLDNE«, ob 14. uri angl. barvni film »LEPO JE BITI MLAD«, ob 16., 18. in £0. uri amer. barv. onemaseope film »VZHODNO OD RAJA«, ob 22. uri premiera amor. filma »LOV NA VOHUNE«. 1. decembra ob 10. uri amer. barv. film »ZAKON JE MOČNEJŠI«, ob 14. uri sovj. barv. film »SIVI RAZBOJNIK«, ob 16., 18. in 2». uri amer. barvni cinemascepe film »VZHODNO OD RAJA«. 2. in 3. decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. film »LOV NA VOHUNE«. 4. decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni oinemaseope film »PIKNIK«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO, 2« novembra ob 19. uri sovj. barv. f;lm »SIVI RAZBOJNIK«. 29. novembra ob 16 30 in Ifl, uri amer. barv. f''m »TROBENTE OPOLDNE«. 30. novembra ob 16 30 uri in 19. uri amer. barv. film »ZAKON JE MOČNEJŠI«. 1. decembra cb 16 30 e garaže Zdrfiv lišća Golnik ukradel električao peč, vredno okrog 3000 din. J. C. je iz prostorov Zdravilišča Golnik proti koncu leta 1956 ukradel odejo, vredno približno 3000 dinarjev, R. S. pa je od soobdolžonega V. S. sprejel dve odeji kljub tomu, da je vedel, da sta ukradeni. Prav tako je od J. C. kupil ono odej«, vedoč, da jo je ta ukradel ▼ Zdravilišču Golnik. Zaradi teh dejanj je sodišče V. S. obsodilo na tri mesece in 7 dni zapora, J. C. na 5000. R S pa na 10 000 d na^n/ denarne kazni. V. S. mora plačati tudi Zdravilišču Golnik 24.00f dinarjev. CENE STA ZVIŠEVALA Se vedno se dogaja, do v nekaterih trgovskih poslovalnicah prodajajo olje, mast in druge predmete draže, kakor je to določena. Tako sta se pred kratkim zagovarjala neki vipravnik in poslo-vodkin:a trgov, popova'n'ce Kmetijske zadruge, ker sta prodajala olje in mast nekaj dinarjev draže, kakor tp dovoljujejo predpisi. Oba sta se zagovarjala, da nista čitala ustreznih predpisov, v katerih so bile določene cene olja in masti. Sodišče je bilo mnenja, da bi oba te predpise kot odgovorna uslužbenca morala poznati in upravnik je bil obsojen na 6000 din denarne kazni, poslovodkinja pa na 1500 din donarne kazni. Izrečena kazon naj jima bo ▼ opozorilo, da je troba prodajati vse po predpisanih cenah. PROMETNTTi P"rn»»isov ni UPOŠTEVAL Prometne nezgode so še vedno na dnevnem redu. Tako se je zagovarjal za prometno nezgodo tudi A. M. iz Karlovca, ki je dne 21. marca letos karamboliral z osebnim avtomobilom v bližni savskega mosta v Kranju, čez savski most v Kranju je kljub opozorilu in spolzki cesti vozil prehitro. Ob vznožju Jelenovega klanca mu je vozilo zaneslo r levo stran, da se je zaletel v obcestne kamne. Na avtomobilu je nastalo za približno 31.000 dinarjev škode. Šofer bo moral plačati 15.000 din denarne karni. NESREČE PROMETNA NESREČA NA MOSTU V torek, 26. novembra ob 9.15 uri je prišlo do prometne nesreče na mostu cesto II. reda Trata — Skofja Loka. Voznik poltovornega avtomobila Miha Obrez je vozil iz Škofje Loke proti Trati in na mostu na Suhi hotel prehiteti vprež-ni voz. Imel je slabe zavore in ker je bila cesta vlažna, jo /,iinslo avtomobil v ograjo sredi mostu. Pri trčenju je precej poškodoval ograjo, pa tudi na avtomobilu je nastalo nekaj škode. Avtomobil je bil last trgovskega podjetja »Sadje« Kranj. MOTORIST PODRL PEŠCA Motorist Franc Rozman z Jesenic je v torek, 26. novembra o» 17.45 uri na costi Bratstva in enotnosti na Jesenicah podrl pešca Jožeta Ajstra pri prečkanju cesta. Pešec si je pri padcu zlomil nog» in ugotovili so tudi pretres možganov. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Motorist trdi, da nesreče ni zakrivil ter da se je pešca izogibal. Na najskrajnejšem severozapadnem delu našega ozemlja se razvija ena naših največjih in najmočnejših občin — železarska Jeseniška komuna. V 28 krajih jeseniške komune živi 23.940 ljudi. Od prebivalcev je 7156 zaposlenih delavcev, 661 kmetov, kar priča, da je glavni vir dohodkov te komune industrija. Pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice dela 73 odbornikov v obeh zborih, od tega 2 ženski. Pri ljudskem odboru Je 14 svetov, v katerih dela 95 moških in 19 žensk. Jesenice so dandanes eden naših najvaž-»ejših industrijskih središč. Železarska tradicija je Jesenicam ustvarila zunanjo podobo in način življenja tamkajšnjega in okoliškega prebivalstva. Kar je znal ded, to se je od njega naučil oče in od tega sin. Nemalo je družin, kjer vsi delajo v tem velikem plavžarskem in mar-linarskem obratu, kjer dedujejo drug od drugega ne le delovne izkušnje, temveč tudi življenjske navade. V zadnjih letih so nekdanje železarske peči začeli razširjati, zrasli so visoki kau-perji, tovarna se širi in zahteva nove delovne moči. Veliko naporov in sredstev je bilo vloženih v zadnjih letih v ta železarski gigant, v katerem dela kakih 7 tisoč ljudi. Poglejmo, kako živijo ti delavci, kje stanujejo, kje in kako se hranijo, kje prebijejo svoj prosti čas, kako prebival-Glede poti, ki je bila 8. decembra po neurju tako razruvano, da je nemogoč vsak prevoz, se je po daljši debati sklenilo, da se izvrši popravilo s kulukom in da se pritegne k temu popravilu posestnike, ki prevažajo po tej poti les, drva in seno.« Čitam zapisnike s sej narodnoosvobodilnega odbora v vasi 25 ozir. 6 B v Bohinju. Citat iz zapisnika 3. seje. Kdaj je bila, iz zapisnika ni razvidno. Kaže, da je morala biti okoli 10. decembra 1944. leta. Kljub temu, da je bilo v tem času v Bohinjski Bistrici 750 nemških vojakov, so v vasi aktivno delali štirje narodnoosvobodilni odbori. V ilegali seveda, s šifriranimi ime- ni, ki so jih tuddi večkrat spreminjali so začeli potem ugotavljati ln Odtod nerazumljva znamenja: 25, 6 B, vsakemu se je zdelo celo čudno, kako da preje ni mogel tega doumeti. Novi KNOO bodo imeli zares dosti dela in še preveč, a to isto čaka tudi odbore OF. Sonce se je že začelo nagibati navzdol. »Kmalu bo tri,« je dejal nekdo. Na volilnem spisku so označili še zadnje pri-šlece in ugotovili, da je udeležba proti vsakemu pričakovanju — popolna. Vseh seveda niso povabili. Okupator bi tako množico gotovo opazil. A povabljeni so bili tu. Kratek govor 5 A, 4B itd. Prvi sestanek NOO v Bohinjski Bistrici je bil 20 novembra 1944. leta. Ze na prvem sestanku, kot potem na vse-h naslednjih, je odbor zaživel kot pravi organ ljudske oblasti. Najprej »Tov. Dimitri poroča, da se dela na Ambulanti »E« škcda pri hrani, ker se odmetuje še uporabne stvari...« Na isti seji je odbor pripravil in sprejel podroben načrt za zbirko »Vse za našo vojsko« ter sklenil, »da se bo zbiralo žganje za naše bolnice«. Narodnoosvobodilni odbori v Bistrici so kljub temu, da je bila na videz nemška oblast še zelo močna, opravljali tudi oblastvene funkcije. Bili so prava država v državi. Skrbeli so za urejanje poti, ikclt je raevid.no iz uvodnega citata. Na tretji seji so razpisali tudi davek — doklade na živino — da bi lahko plačali delavce, ki so popravljali pota. Izdajali so tudi sečna dovoljenja. Na prvi seji so sklenili, naj se »vse revne družine, kii so potrebne pomoči, tozadevno zglasijo pri tov. Črtomirju.« Krajevni odbori so vzpodbujali va-ščane tudi k medsebojni pomoči. V tistih časih je bilo složno delo še kako potrebno. Na dr»*igi seji je narod.no- je bilo treba organizirati prehrano voj- osvobodilni odbor 6 B sprejel med dru-ske. Narodnoosvobodilni odbor 6 B se gim tudi tale sklep: je na prvi seji obvezal, da bo skrbel za preskrbo vanje Ambulante E z živili. Iz zapisnika druge seje se vidi, da je ljudski odbor tudi nadziral, kako se hrana uporablja. Zapisano je: »Preskrbeti se mera oddaja sena onim, ki so jim bilri požgani seniki — do prihodnjega sestanka.« Seveda pa so se našli posameznik5, ki jim narodnoosvobodilno gibanje ni r Volitve pri feralovih v Ovsišah L. Novembrski večer v tretjem letu okupacije ... Na vasico, raztreseno po bregovih med Savo in Lipnico, so legle sivokopre-naste sence, ki so se hitro zgostile in okrog šeste ure je že vse pobočje pod Jelovico utonilo v jesensko noč. Redke, medle luči, ki so se vžigale na nebu, niso mogle pregnati temine. Tišina je objela vasico in ves njen okoliš, presekali so jo le rezki, nagli koraki Ivabske patrulje, ki je hitela iz vasi proti savski dolini, da bi se izognila neprijetnemu srečanju s partizani. V zadnjih mesecih je bila namreč od mraka do zore vsa l eva stran Save že njihova. Večerni umik sovražnika iz vasi je vselej z glasnim, veselim laježem naznanil, domačinom Musarjev pes Sultan, ki je bil torej prav dober in zanesljiv obveščevalec. Ta skrbni čuvaj je pa narobe prav dobro vedel, da sme potem, ko so se začele utrin-jati iz teme okrog hiš prve postave partizanov, le še zadovoljno renčati. Ta večer mu pa vendar ni šlo v račun, ko je videl domačina za domačinom odhajati proti gornjemu koncu vasi, tja proti kajžam. Kako zadovoljno bi šele godel, če bi vedel, da se vaščanom mudi k Jera-lovim, katerih hišica čepi gori pod „Pre-duhom" in kamor jih vabi Osvobodilna fronta k prvim volitvam v krajevni — vaški odbor. Pol vasi je bilo že zbrane v „hiši", ko sem stopil čez prag. Gospodinja Meta je bila vsa nasmejana in srečna, saj živ dan ni doživela toliko obiskov naenkrat. Gospodar Miklavž, ki je bil že „v letih", nas je pa pozdravljal kar izza peči. 2,a menoj pa so še prihajali volilci, a\a lje postala izba dosti pretesna. V kotu za mizo so dodelili prostor borcema, zagorelima in srčnima fantoma. Domači Todor je povzel besedo. Povedal nam je, da nas je OF sklicala k prvim ljudskim volitvam, ki jih tvegamo kljub okupaciji in fašistični tiraniji in da postavljamo s tem, dasi še v ilegali, prvo ljudsko predstavništvo našega kraja. To predstavništvo bo z vso predanostjo in borbenostjo vodilo upor proti okupatorju do zmagovitega konca in bo zadeve domačega kraja vzelo v brk sovražniku samo v roke. Ni ga bilo med nami, ki bi ne bil ob teh besedah globoko presunjen. Pozabili smo na vse gorje, ki je prišlo nad nas z okupatorjem, pozabili smo na to, da prežijo na nas le pol kilometra proč izza bunkerjev smrtonosne oči in cevi sovražnika. Ne meneč se za vse nevarnosti smo se razživeli in pogovorili o volitvah in o prvih kandidatih za svoj prvi narodnoosvobodilni odbor. Kmalu smo se zedinili za najvrednejše tovarišice in tovariše aktiviste, ki smo jih soglasno izvolili in tako postavili v naši zgodovini za svoj do?nači kraj prve resnične ljudske predstavnike. Se stražarja pred hišo nista več vzdržala. Pozabila sta za trenutek tudi onadva, da bi ne smela odložiti brzosLlek in sta bila sama kar naenkrat tudi med nami. Nista mogla zamuditi lega velikega dogajanja v mali Jeralovi hiši. Sele okrog polnoči smo se vračali spet na svoje domove. Vračali smo se z zavestjo, da smo opravili veliko, zgodovinsko stvar za dosego končnih ciljev narodnoosvobodilne borbe. Zavedali smo se, da smo se drznili izpovedati pred vsem svetom, da hoče imeti odslej naše ljudstvo ključe oblasti na svoji zemlji v svojih rokah in da noče trpeti nad seboj več ne tujih, ne domačih valptov. Tudi po vseh okoliških vasicah, na Polj-šici, Češnjici, v Rovtah in na Dobravici so v tistih dneh izvolili prve krajevne — vaške odbore. V spomin na te historične dni smo si pri nas izbrali sredino novembra tudi za svoj vsakoleten krajevni praznik. Jože Fister bilo všeč. Nekaj njih se je poskušalo vriniti tudi v ljudske odbore, ali pa vsaj na volilne zbore, da bi potem izdali okupatorju imena najaktivnejših odbornikov. Na volilnem zboru v kraju 4 B se jim je to tudi posrečilo. Zato je NOO 6B že na prvi seji sprejel sklep, da se izda legitimacije, brez katerih se ljudje nato niso mogli udeleževati zborovanj, ki jih je skliceval odbor. Kljub terorju je bilo v Bohinju ljudi brez legitimacij malo. Zato so na-narodnoosvobodi.ini odbori tudi na okupiranem področju lahko tako uspešno delali. t) »Drugače pa je bilo v Zgornji dolini.« nam pripoveduje Jelenc-Aleš. On je bil v tem času sekretar okrajnega komiteja KPS v Bohinju. Danes je direktor Karoserije v Ljubljani. »V Zgornji dolini so bili .postavljeni narodnoosvobodilni odbori že konec 1943. leta. V tem času je delalo v dolini sedem NOO, V jeseni 1944. leta, ko smo razbili postojanko v Srednji vasi in osvobodili dolino, pa so bili izvoljeni novi narodnoosvobodilni odbori, in sicer v Stari Fužini, Srednji vasi,, Češnjiici, Jereki, Kopri vniku, Gorjušah in Poljanah. Tu so bili odbori edini izvrševalci oblasti. Politična ideja o socialni in narodni osvoboditvi, se je začela uresničevati v teh, sicer še drobnih in večkrat otroško naivnih ljudskih predstavniških telesih. A vendar so bili to prvi, res ljudski odbori na Gorenjskem. Ljudje so to čutili, zato so jim zaupali, izato so tudi uravnavali svoje delo po njihovih napotilih. »In vsak večer se je kolona kakih 30 sključenih postav pomikala po dolini. Vsi so bili močno otovorjeni;. Obšli so Janeza in prišli do Ribčevega laza. Tam so tovor preložili na vozove. In spet so po razdrapanih kolovozih konji trudoma vlekli polne voze hrane naši vojski,« je zaključili pripovedova.nje tovariš Aleš. ABC ANEKDOTA VNEMA Jeseni 1944, leta so Gorenjci prvič svobodno volili. V tem obdobju se ustanavljajo prvi narodnoosvobodilni odbori. Aktivisti so bili noč in dan na terenu. Z veliko vnemo so pripravljali volitve. Delo ni bilo lahko in nenevarno. V tej vnemi je že zgodaj jeseni Okrajni odbor OF Bohinj poročal Okrožnemu odboru OF Jesenice, da je prvi narodnoosvobodilni odbor ustanovljen. Toda z obratno pošto so tovariši z okrožja demantirali to novico, ker so se na kraju samem prepričali, da se šele pripravljajo na volitve. »Iz vašega poročila črtajte, da so v vasi 25 že izvolili narodnoosvobodilni odbor, ker odbora še niso izvolili,« je bilo rečeno v odgovoru. Ze konec 1944. leta pa je bilo v Bohinju 17 narodnoosvobodilnih odborov. (Iz arhiva ObO ZB Bohinj) gorenjske bodi ce Pred časom je Svet Svobod in prosvetnih društev sklenil sestaviti seznam vse dramske literature, ki jo hranijo prosvetna društva na Gorenjskem. V ta namen je bila izdana okrožnica, ki je pozivala prosvetna društva, naj sezname dramske literature, ki jo hranijo v svojih knjižnicah, čimprej odpošljejo na Zvezo Svobod. Cilj te akcije je bil v tem, da bi si dramske sekcije z medsebojnim izmenjavanjem odrskih tekstov olajšale svoje delo. — Vse lepo in prav, misel je lepa, do neke meje tudi izvedljiva — samo če . . . Vidite, pa nam je ta »če« vse pokvaril. Delo okrog tistega seznama bi bilo lahko že v večji meri končano, če, če, če bi prosvetna društva sploh reagirala na tisto okrožnico. Bilanca te akcije: od 73 prosvetnih društev, ki delujejo v okviru Sveta Svobod, se je odzvalo s svojimi odgovori le 11. Kaj pa druga prosvetna društva? Glavo stavim, da »pe spanje pravičnega. /\ Stanovanjska stiska je postala tako napadalna, da celo delavski četi predvojaške vzgoje Občinskega ljudskega odbora Kranj ni prizanesla. V sedmih letih, odkar je bila ta četa ustanovljena, se je selila natanko sedemkrat. Sicer ne potrebujejo nič drugega kot skromno učilnico in majhen prostor za skladišče materiala, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Njihova krivulja preseljevanja je sa-lamensko čudna, spominja pa na krivuljo, ki opisuje dviganje in padanje temperature pri bolniku. Enkrat se selijo s podstrešja v klet, nato iz kleti na podstrešje, pa spet v klet, od tu so jih pre-hajkali na Planino in od tam v štarijo itd. — Pravijo, da jim za to ne dajo stalnega zatočišča, ker »e morajo ti bodoči soldati navaditi vsega dobrega in hudega. /\ Ko sem ondan hajkal material za bodice okrog Trboj pri Kranju, me je zaneslo tudi na Zerjavk. Tamkaj sem naletel tudi na nekega možakarja — po njegovi bajti in pripovedovanju sodeč — je mali posestnik. Potožil mi je, da so mu fantje, menda celo člani predvojaške vzgoje, že večkrat pobili steklo na oknih in vratih. Tudi letos na Dan mrtvih mu mulci niso prizanesli. Z vso vnemo so se spravili nadenj in mu s kamenjem razbili precej opeke na strehi in povrhu še tri okenska stekla. To sovraštvo, ki ga goje trbojski mulci do tega možakarja ima svoje korenine v rabutanju sadja. Kar pomiril sem se, ko sem slišal, da ima ves postopek v rokah postaja ljudske milice. /\ Kranj dobiva vse lepšo podobo. Posebno tisti konec, kjer začne Koroška cesta, se pravi vrh Jelenovega klanca, je pa še celo lep. Dom JLA je lepo prefarban, pa Merkurjeva bajta s tistim rukza-kom tudi, pa poslopje, kjer ima Slovenija šport svojo štacuno,- ja, saj pravim, prav čedno je sedaj na tistem koncu, samo če . . . Ga vidite vrabca, kako mi je ta »če« pod roko skočili Ce bi bila še Ros-sova bajta vrh Jelenovega klanca malo čednejša, bi bilo lahko še lepše. Tako pa tista skaza rumena, oguljena in odrgnjena skazi vse lice. Ne bi škodovalo, če bi jo vsaj spomladi nekoliko preštrihali. ^ Za konec pa še resnično pravljico o majhni klobasici. — Zgodilo se je, da je moja Marjana ondan stopila v mesnico Mestne klavnice Kranj, in sicer v poslovalnico štev. 6. Tamkaj je zahtevala, naj ji zavijejo klobaso. Vidite, tu pravzaprav dobi štorija pravo podobo. Klobasa, kaj klobasa, kloba-sica . . . mikroskopsko majhna klo-basica, ki jo je mesar hotel zaviti, se je moji Marjani, ki je tako mehkega srca, huda zasmilila, pa je dejala mesarju: »Slišite vi,, kaj bi s tako majhno klobaso. Kaj nimate nobene večje? Dajte mi eno izmed tistih klobas tamle,« je pokazala Marjana. Grdo jo je pogledal mesar s krvavim firtohom, in grozno grdo zavihtel svoj nož, ki ga je prav takrat brusil in zarentačil: »Klobasa je klobasa, naj bo majhna ali velika — vse so namenjene prodaji!« In uboga Marjana je pri priči izgubila vse upanje, da bi mesar zamenjal tisto majhno, mikroskopsko majhno klobaso za večjo. — Malo je posmrkala, se napihnila kot sam nebodigatrema in odvihrala iz poslovalnice. In pravljice je konec, in bodic tudi. Zdaj vam pa želim še prijeten 29. november in na skorajšnje svidenje Vaš Bodičar! tno drsanje ;■• temveč tudi šport i samo zdrav JESENIŠKI HOKEJISTI NA TURNEJI V sredo zjutraj so odpotovali jeseniški hokejisti na večdnevno turnejo po nekaterih evropskih državah. Odpotovali so preko Zagreba v Budimpešto, kjer bodo odigrali dve tekmi s »Fernzvaroszem«, nato bodo igrali nekaj tekem na Češkem, v Vzh. Berlinu in v Avstriji. Na Jesenice se bodo vrnili okrog 14. decembra. Po dosedanjih tekmah sodeč, Jeseničani nimajo dosti upanja na večji uspeh. Vsekakor pa jim bo turneja koristila in če bodo tako igrali kot minulo nedeljo proti Ljubljani, lahko pričakujemo tudi veselih vesti. Kljub odsotnosti pvega moštva pa bo na jeseniškem umetnem drsališču v tem času vrsta pomembnih srečanj in prireditev. Na predvečer praznika Dneva republike bodo gostovali na Jese- Težave, uspehi in načrti kranjskih ju-doistov Ze dalj časa o delu in uspehih kranjskega ju-do kluba »Triglav« ni nič slišati, kot da je popolnoma zamrlo. Vendar ni tako. Člani redno trenirajo, vendar pa nimajo tekmovanj, kar je seveda precejšnja ovira za uspešen razvoj tega športa. Letos spomladi je bila ustanovljena slovenska ju-do liga. »Triglav« se v to tekmovanje ni mogel vključiti, ker za to ni imel potrebnih sredstev. Kranjčani se seveda ne bi mogli potegovati za vidnejša mesta, vendar pa bi jim takšno tekmovanje bilo v veliko korist. Tako pa so imeli spomladi samo en dvoboj, in sicer z ljubljansko Ollmpijo, nekaj posameznikov pa se je udeležilo še slovenskega in državnega prvenstva. Tudi danes ni stanje glede tekmovanj nič boljše. Razen tega bi klub potreboval nekaj novih ki-mon, ker so stare že precej izrabljene. Zelo pa ovira delo mladih ju-doistov tudi vprašanje trenerja. če hočemo, da bo klub še naprej lahko z uspehom delal, je potrebno člmpreje rešiti vsa ta vprašanja, škoda bi bilo, če bi njihovo delovanje ne moglo iti v prihodnosti nemoteno naprej, saj so uspehi, ki so jih dosegli v dveh letih svojega obstoja dokaj zadovoljivi. Na zadnjem slovenskem prvenstvu posameznikov v Ljubljani je Mlakar dosegel v težki kategoriji drugo mesto. Z dobrim plasmanom na državnem prvenstvu pa sta presenetila šorli in Kavčič, ki sta v močni konkurenci v srednji kategoriji zasedla 5. in 6. mesto. Vidimo torej, da ima »Triglav« nekaj prav dobrih borcev, ki imajo pred seboj še lepe možnosti razvoja. V dosedanjem delovanju je klub organiziral tudi štiri začetni-ške jiu-jitsu tečaje za moške in •nega za ženske. Moški pa so pTav lepo uspeli, pri mladinkah pa je bilo kasneje premalo zanimanja in tečaj nI bil dokončan. Za 29. november imajo ju-doisti namen organizirati prvenstvo Kranja v ju-do, ki obeta ostre in zanimive borbe. Najboljši pa bi se potem udeležili prijateljskega tro-boja v Ljubljani. Vsekakor pa imajo kranjski ju-doisti največjo željo, da bi jim bilo omogočeno prihodnje leto tekmovati v slovenski ligi, kar bi brez dvoma precej prispevalo k poživitvi in razširitvi tega športa v Kranju in prav gotovo tudi po vsej Gorenjski. S. nicah umetni drsalci iz Budimpešte, ki bodo svoj program ponovili tudi v nedeljo popoldne. Nastopilo bo 18 drsalcev, med njimi juniorska prvakinja Eva Cso-ma, večkratna prvakinja in svetovna akademska prvakinja Estz Jurek, seniorska prvakinja Helga Zeoollnar in druge. Vsekakor bo to kvalitetna prireditev. Po reviji bo hokejska tekma med Jesenicami B in Celjem, v nedeljo pa bo gostoval Zagreb proti Jesenicam B, glavna tekma pa bo med Ljubljano in KAC iz Celovca. Med tem časom bodo na drsališču še kegljaške prireditve, najbolj pa bodo prišli na svoj račun mladi drsalci in pa tečajniki drsalne šole. -k- Namizni tenis »TRIGLAV« ODLIČEN V LJUBLJANI Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani prvenstvo Slovenije za posameznike in dvojice v namiznem tenisu. Igralci »Triglava« so igrali zelo dobro in so kar v štirih, najkvalitetnejših disciplinah osvojili naslove prvakov. Tudi v ostalih disciplinah so se uvrstili zelo visoko in dokazali, da so sumničenja na račun njihove kvalitete v letošnjem letu nepotrebna. Posebno sta se izkazala Teran in Plutova, ki sta osvojila naslove prvakov pri moških in ženskah posamezno. Teran pa je bil najboljši tudi pri mladincih. V polfinalu je premagal Tomažiča, njegov uspeh pa bi bil gotovo še popolnejši, če bi se v finalu lahko srečal s Kernom. Ta pa je izgubil v polfinalu s Podobnikom, ker je igral zelo nervozno. Za Triglav je nastopil tudi Ahačič, ki pa še ne igra v nekdanji formi. Uspešen je bil tudi Jeseničan Vidmar, ki je zmagal pri moških B. FINALNI REZULTAT I— posamezniki — moški A: Teran : Podobnik 3:1, moški B: Vidmar : Zidar 2:0; mladinci: Teran : Tome 2:0; ženske: Plut : Terečik 3:0; mladinke: Vauče : Knap 2:0; pionirji: Grabnar : Rehar 2:0; pionirke: Knap : Pire 2:0. Dvojice — moški: Kostanjšek - Miklavc : Teran - Tome 2:1; ženske: Terečik - Poga-čar : Plut - Knap 2:0; mladinke: Vauče -Petrač : Knap - Vendelj 2:0. m. IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE Lansko leto je uredništvo »Glasu Gorenjske« prvič razpisalo anketo šestindvajsetim športnim delavcem na Gorenjskem, da je z njihovo pomočjo izbralo najboljše gorenjske športnike za leto 1956. Danes pa razpisujemo enako anketo, v kateri naj sodelujejo vsi bralci, v izbiri najboljših gorenjskih športnikov v letu 1957. Zato naj nam vsak bralec pošlje Nogomet GORENJSKA : LJUBLJANA V počastitev 29. novembra, je GNP organizirala zanimivo srečanje nogometnih enajstoric Gorenjske in Ljubljane. Reprezentanci se bosta pomerili 29. novembra t. 1. ob 14. ari na Jesenicah. Enajsto-rica Gorenjske ie ni izbrana, določeni Lani najboljša BARBARA KONCILJA do 25. decembra svojo lestvico — desetih najboljših športnikov na Gorenjskem. Pišite nam z dopisnico. Vsak vaš predlog bo vpoštevan in kdor od športnikov bo dobil največ točk, bo od vas izbran tudi za najboljšega športnika v letu 1957. Tistega, ki pa bo že vnaprej izbral deseto-rico najboljših tako kot jo bo pokazala anketa vseh sodelujočih, bo uredništva nagradilo z 2000 din. Uredništvo pa so že igralci, ki pridejo v poštev: Brezar L, II. in III., češenj, Krašovec, Mihelčič (vsi »Triglav« Kranj), Volerič, Sabac, Gasar, Rekar, Medja, Mule) (vsi Jesenice) ln Hiti (»Mladost« Straiišče). Reprezentanca Ljubljane bo v večini sestavljena iz igralcev, ki nastopajo v Ljubljansko - primorski nogometni ligi. f NAGRADIVA KRIŽANKA VODORAVNO: 1 . in 150. »Glas Gorenjske« čestita svojim bralcem; 23. francoski skladatelj in pianist (1875 do 1937): 24. množilni števnik; 25. trgovec z drobnarijo; 26. pozivi; 27. očka; 29. skandinavsko moško ime; 31. koralni otok; 32. zlitina; 33. 4. in 22. črka abecede; 35. najmanjši del snovi; 37. enaka soglasnika; 38. latinski predlog; 40. veznik; 41. rod, pleme v prvotni človečki skupnosti; 42. veznik; 43. vstavi UPO; 45. grška črka; 47. ime hotela v Kranjski gori; 49. zajcem podobni glodalci v Južni Ameriki; 51. samoglasnik med enakim", sok hišnikoma; 52. modrina nad nami; 54. naplačilo; 55. dekle ob kolovratu; 57. žensko ime; 58. narejen (angleško); 59. grški junak (2. skl.); 61. ime nekdanjega prebivalca na južnem Kavkazu; 63. reva; 65. prikriti; 66. okrajšava za variacije; 67. začetnici priimka in imena slovenskega slikarja; 69. latinski pozdrav; 70. števnik; 72. veznik; 73. arabski žrebec 74. krajšava za stran; 75. začetnici imena in priimka predsednika ČSR; 76. bivši premier angleške vlade; 78. samo ena; 80. višji turški uradnik; 81. prolog; 83. živalski glas; 84. učenje; 85. iz volne narejen; 87. narediti; 88. enota za upor; 9?. eksperten; 93. zemlja; 94. padavina, posebnega okusa; 95. črta na zemljevidu, ki spaja vse točke z enako magnetsko silo; 98. idejni voditelj velike revolucije; 99. prislov kraja; 100. del glave; 101. hoditi; 103. letopisi; 101 lepa lastnost; 105. po nepotrebnem trošiti; 107. svojilni zaimek; 110. glavno mesto evropske države; 112. števnik; 113. gledajo; 114. črta na zemljevidu, Iti veže točke z enakim zračnim pritiskom) 116. začimba; 118. moško ime; 119. teniški izraz; 120. znan kraj na Gorenjskem; 122. prizorišče v cirkusu; 123. solata; 125. češka pritrdil-nica; 126. začetnici imena in priimka strokovnjaka za slovansko jezikoslovje (roj. 1877 v Novem mestu); 127. vrsta snega; 128. prvi črki priimka in imena hrvatskega književnika (1508—1575); 130. po.!di; 131. medmet; 132. najpopularnejši slikar antike; 134. kratica za evropsko d~žavo; 135. mestece v južni Da'maciji; 136 hlapljiva tekočina; 138. posedujem; 140. najmočnejša igralna karta; 112 vr--.ta vina; 144. preporod; 146. hrup, trušč; 148. ustvarjalec. NAVPIČNO: 1. zaračunavati; 2srbo-hrvatski veznik; 3. žensko ime; 4. močno dišeča rastlina; 5. orodje; 6. prislov; 7. osebni zaimek; 8. tekstilna surovina; 9. svojilni zaimek; 10. kratica za akademski naslov; 11. primorska rečenica; 12. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja; 13. časovna enota; 14. pokloniti; 15. staro ime za Ljubljana; 16. M AL: 17. zlato (francosko); 18. brez skrbi; 19. junaška pesem; 20. nedelaven; 21. italijanski spolnik; 22. dolžina v kilometrih; 28. globoka nezavest; 30. tuje žensko ime; 32. grška črka; 34. zasopel; 36. na splošno enota za merjenje; 38. tkana; 39. začiniti; 41. industrijska surovina; 42. dimiti; 44. gora na Koroškem; 46. prazničen; 47. oseba iz Gotovčeve opere; 48. moško ime; 50. židovska mestna četrt; 51. planet; 53. staroslovanska pijača; 55. prenarediti, preštudirati; 56. pokrajina v severovzhodni Španiji; 58. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja; 60. pogan; 62. široka velemestna cesta; 64. okregati; 65. števnik; 68. ubog, siromašen; 71. predlog; 73. naznanilo (O == A); 76. gospodar; 77. ne (latinsko); 79. staroslovanski veznik; 80. oče; 81. lopi; 82. pridati; 84. usahnem; 87. velika narodnostna skupina; 89. žensko ime; 91. hudoben; 92. znamka sovjetskih avtomobilov; 94. začetnici priimka in imena slovenskega karikaturista; 96. osebni zaimek; 97. prebivalci mesteca v severni Dalmaciji; 99. čreda; 100. uboji; 102. vladajoči sloj stare indijanske države na ozemlju današnjega Pcrujr in dela Bolivije; 104. segrete; 105. prestol; 106. tu-e žensko ime; 108. naplačilo; 109. Verdijeva opera; 111. ločilni števnik; 113. značka, za katero je mladina po osvoboditvi tekmovala v mnogoboju; 115. revščina; 117. morska žival; 120. rekdanja denarna enota; 121. pripadnik indijanske skupine Nahua: 123. določene barve; 124. mesto na Primorskem; 127. v letih; 129. država v Južni Ameriki; 131. država v jugovzhodni Arabiji; 133. nekdanja kraljevska palača v Parizu (fonetično); 135. poljsko orodje; 136. dobi; 137. geometrijski pojem; 138. IRE; 139. zemljevid (angleško); 141. TTA; 143. soglasnik a prizvokom; 144. pisemska kratica; 145. predlog; 146. začetnici priimka in imena predsednika Izvršnega sveta LRS; 147. ljudski ad-bor; 149. začetnici priimka in imena slovenskega dramatika. 1. nagrada 2000 din 2. in 3. nagrada po 1000 din 4. in 5. nagrada po 500 din Rešitve pošljite v uredništvo do 5. decembra t. 1. Žrebanje, h kateremu vabimo tudi naročnike, bo 7. decembra t. 1. ob 15. uri v prostorih uredništva. 7219 DEVET INTERVJUJEV Namen pričujočega sestavka in razmišljanje o delu nekaterih kultuirno-prosvetnih institucij in sorodnih izobraževalnih teles, še manj pa analiza uspehov in neuspehov, ki jih je zabeležila kultumoprosvetna dejavnost v preteklem delovnem obdobju, če smatramo 29. november kot časovno prelomnico. Zapisek naj složi zgolj kot skromen zbir nalog, ki so si jih zadala ■nekatera kulturno-prosvetna telesa pri opravljanju svojega poslanstva. Kakšna so in kaj menijo o svojih hotenjih upravni odbori teh organov? ob 29. novembru SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OLO KRANJ SSPD odgovarja v svojem in v imenu 73 »Svobod« in prosvetnih, društev, kolikor jih trenutno deluje v kranjskem okraju. »Za uvod: vsa društva se marljivo pripravljajo na Kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev, ki bo januarja 1958 v Mariboru. Druga naloga, Iti si jo je zadal Svet Svobod, je pogosto sklicevanje sestankov posameznih sekcij, na katerih bomo skušali reševati vse drobne težave, ki tarejo prosvetna društva pri vsakdanjem delu. Rešili bomo tudi eno izmed perečih vprašanj: ali naj zadobi vzgojno izobraževalno delo centralistično obliko okrajnega značaja, ali pa je umestneje ostati pri dosedanjih, vendar pospešenih in smotrnejših oblikah tega dela? Glede iskanja in uvajanja novih oblik kulturno-prosvetnega dela v naša prosvetna društva, pa velja stari rek: preveč nestrpni smo! Nedvomno zahteva rast in oblikovanje teh oblik dela daljše časovno razdobje. Za 4. december pa pripravljamo konferenco Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. MUZEJSKO IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO KRANJ Za skromno odmerjeni prostor kar preobširen programski načrt, ki ga namerava uresničiti društvo v tekočem letu. Zato v skopih obrisih: »Zaradi neprimernih prostorov bo MZD tudi poslej vztrajalo pri dosedanjih oblikah dela, ki so zelo uspešne in ki pomenijo še vedno novost v muzejski dejavnosti. Društvo se bo tudi poslej ravnalo po geslu: kulturne dobrine je treba posredovati ljudem v smotrni obliki! Zato bo skušalo povečati število kvalitetnih likovnih ln muzejskih razstav, k čemer bo pripomogla zlasti povezava z ostalimi likovnimi klubi in gorenjskimi muzeji. Spomeniško - varstvena dejavnost se poslej ne bo omejevala zgolj na čuvanje muzejskih zbirk, temveč bo leto v obliki občasnih razstav posredovala občinstvu. Muzejska dejavnost bo močno pospešena tudi na področju etnografije, arheologije in restavrator-»tva. — Ne bo napak, če omenimo novo pridobitev MZD v Kranju. Pred kratkim je bila namreč osnovana v Kranju restavratorska delavnica. To je, če upoštevamo restavratorski delavnic; v Ljubljani in Mariboru, tretja tovrstna delavnica v Sloveniji. Vodja restavratorskih del je akademiskl kipar Boris Sajovic. In še nekaj o programu razstav: Na sporedu so Baročna arhitektura in gotska plastika na Gorenjskem, Gorenjska ljudska umetnost (etnografska zbirka), Prerez skozi arheološke dobe na Gorenjskem itd. GORENJSKA REVIJA ZA KULTURO Glavni cilj uredniškega odbora te kulturne publikacije je: »Revija mora govoriti v jeziku, ki ne bo razumljiv zgolj nekaterim — razumeti ga morajo široke množice Druga in ne zadnja naloga revije —■ razširiti krog sodelavcev,zlasti z Gorenjske, pri čemer pa seveda ne kaže opuščati misli o zblira-nju sodelavcev iz drugih krajev. Obseg posameznega zvezka revije se bo povečal, kajti poslej bo štel vsak letnik te publikacije 4 zvezke in ne 6, kakor je bilo prvotno v načrtu.« KLUB LIKOVNIH DELAVCEV GORENJSKE »Ena prvih nalog kluba je: razširiti števr.lo likovnih razstav po vsej Gorenjski, hkrati pa poi'skatl možnost, da bi bili kvalitetnih likovnih razstav deležmi tudi manjši kraji, zlasti šole. Druga naloga je popularizacija debatnih večerov v zvezi z likovnimi razstavami v Kranju, dalje čim tesnejša povezava z arhitekti, ki se bavljo z arhitektoniko našega podeželja, in končno ustvariti prostor, kjer bi našel klub kulturnih delavcev svoje »domovanje«.« LJUDSKA KNJIŽNICA KRANJ »Kljub temu., da posluje knjižnica v skrajno utesnjenih razmerah, je primerjava letošnjega obiska bralcev z lanskim, več kot presenetljiva. Se večjih uspehov pa se lahko nadejamo, ko nam bodo v sindikalnem domu, ko bo le-ta dograjen, dodeljeni ustreznejši prostori s čitalnico. Seveda pa je rezultat našega prizadevanja tesno povezan z materialno osnovo, kajti vzporedno s knjižnim fundusom narašča tudi število bralcev. — Vse kaže, da je tudi misel o ustanovitvi Pionirske knjižnice v Kranju zadobila določnejšo obliko. Nadejamo se lahko, da ni več daleč dan, ko bodo dobili otroci ne le knjižnico s čitalnico, temveč zatočišče, kjer bodo pod nadzorstvom vzgojiteljev prebili del svojega prostega časa. Ker je ObLO Kranj našim prizadevanjem in načrtom naklonjen — verujemo v uspeh.« KONCERTNA POSLOVALNICA KRANJ »Navdušenje, s kakršnim je kranjsko koncertno občinstvo pozdraviilo Operni večer Akademije za glasbo iz Ljubljane, jamči, da bodo dobili tudi bodoči glasbeni dogodki v kranjski kulturni kroniki pomembno mesto. — Programski načrt predvideva vsak mesec po en koncert. Zlasti pa bo razgiban december. 10. decembra bo »Večer mladih umetnikov«. Na sporedu bodo operne arije in koncertne pesmi. 21. decembra bo v proslavo Dneva JLA kon-certiral v Kranju orkester Radia Ljubljana in 28. decembra orkester kranjske glasben© šole. — Trdno smo uver-jeni, da kranjska koncertna publika ne bo razočarana« PREŠERNOV PEVSKI ZBOR Tu pa je zašel intervju v nekakšno brezvetrje. Pa ne, da bi to renomirano pevsko telo ne imelo nobenih načrtov za bodoče delo? Pač — načrti menda so, toda od zborovodje Petra Liparja nisem dobil zaželenega odgovora. Tisti nepričakovani odgovor pa bi ae takole glasil: »Spričo delovnih pogojev — s tem mislim prostor, ki Ca kljub neštetim obljubam še danes nimamo — je kakršnokoli razmišljanje o resnem delu zbora docela nesmiselno.« OBRTNIŠKI PEVSKI ZBOR »ENAKOST« »V okviru danih možnosti bomo skušali posredovati našo pesem tudi podeželju. Prizadevamo si, kako bi s pritegnitvijo mlajših pevcev zbor pomladili, hkrati pa verujemo, da bomo pod taktirko Viktorja Fabiamija, ki vodi zbor že dlje časa, dosegli Se lepe uspehe.« GORENJSKI VOKALNI KVINTET Naše delo je več kot uspešno. Vzporedno z rednimi vajami nastopamo predvsem v četrtkovih večerih Radia Ljubljane, prihodnji mesec pa bomo prvič nastopili tudi v televiziji. Govorice o krizi, ki jo baje preživlja kvintet, so neutemeljene. Naše pevsko telo je zelo homogeno, zategadelj se nadejamo, da bomo tudi v tekoči sezoni z nezmanjšanimi uspehi zabavali ljubitelje zborovskega petja.« INTERVJUJI SO KONČANI In bilanca? To bomo naredili ob letu. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo zgoraj nanizani načrti v večji meri uresničeni, s čimer bodo naša kulturno-izobraževalna telesa opravičila svoj obstoj. 8. 8. OTHELLO Je eden izmed najnovejših barvnih filmov sovjetsko produkcije »Mos-film« v režiji renomiranoga režiserja Jutkevi-ča. Na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu je film zabeležil prodoren uspeh, medtem ko je bila režija celo nagrajena 8 prvo nagrado. Režija je mestoma tako virtuozna, zlasti t drugi polovici filma, da ji skoraj no najdemo primere. Zelo zanimiva utegno biti tudi primerjava istoimenske ameriške filmske mojstrovine Orsona VVellesa s sovjetsko verzijo filma. Medtem ko očitajo Orsonu Wellesu, da jo preveč odstopil od Shakespearovo literarne predloge, pa trdijo, da se je režiser Jutkevič preveč zvesto držal literarne predloge. Glavne odlike sovjetskega filma Othel-lo so čndovite barve, dekor in zelo impresivna Hačeturijanova muzika. Se večja odlika od do sedaj naštetih pa gre zlasti S. Bondarčuku, ki je doslej izoblikoval najboljši lik Othella, kar jih pomni filmska in gledališka umetnost. V ostalih vlogah so nastopili še I. Skobceva kot Des-demona, A. Popov kot J ago in A. Sošalshi kot Cassio. Zares mojstrovina, če odmislimo tiste spodrsljaje, ki so nastali zaradi prevelike vernosti z o žirom na literarno predlogo. VZHODNO OD RAJA Brez pretiravanja: s tem barvnim cinemaskopskim filmom nan je ameriška filmska proizvodnja VVarner Bros presenetila in obogatila svetovni filmski repertoai' z resnično mojstrovino. — Sloviti režiser Elia Kazan je posnel film po Steinbe-ckovi literarni predlogi — delo jo polno toplega človečanstva, lepote, nepotvorjenosti... Naslov tega filma je tudi neraz-družno povezan z imenom dotlej neznanega filmskeg?, igralca Jamesa Deana. Ne bo odveč interpolacija: James Dean, veliki ustvarjalec čudovitih likov, so je pred dobrim poldrugim letom smrtno ponesrečil z avtomobilom. Deanov lik je nepozabni-, filmska mojstrovina, ki po svoji novi in docela svojevrstni interpretaciji ne najde primere v vsej zgodovini filma. — Vzho<6no od raja je umetnina, ki je ne kaže zamuditi. aa Pred prvo premiero v Školji Loki Letošnja gledališka sezona se kar ni mogla razživeti. Vzroke lahko iščemo v reorganizaciji iPG, ki je že dve leti dopolnjevalo abonma domačega gledališča in dalo tudi prve predstave v sezoni, in pa v reorganizaciji KUD »Tone Sifrer« v DPD »Svoboda«*, ki je moralo takoj v začetku reševati zelo pereče probleme (obstoj godbe na pihala itd.). Oglejmo si kaj ji obeta letošnji okvirni repertoar. V celoti, bi lahko rekli, je prilagojen širokemu okusu in doatcpen tudi najpreprostejšim gledalcem, kar vsekakor ustreza eni prvih nalog gledališča — privabiti gledalce in jih potem vzgajati. Menim, da je v tem smislu režiBerski kolegij tud sestavil repertoar, ki posega po delih, igranih v dobi med dvema vojnama: Capek »RUR«. Nestrov »Utopljenca«, opereta »Študentje smo«, tem se je pridružila moderna meščanska komedija Stuarda »Čudovite pustolovščine«. Uprizoritev »Miklove Zale« bo vsekakor pogumno dejanje, kajti po »Visoški kroniki« Ločand še niso zmogli tako množične igre. Klasično komedijo bo zastopala Carla Goldo-nija »Krčmarica Mirandolina«, moderno pa Inigeova »Avtobusna postaja*. Tako nam ostane še drama v štirih dejanjih Konstantina Trenjova '»Gimnazijci«. Z njo bo v soboto zvečer odprlo gledališče »Svobode« svojo prvo gledališko in 13. povojno sezono. V dvanajstih letih je loško gledališče zabeležilo 74 premier, 345 predstav z 84.806 gledalci. To je precejšen uspeh, zato bo tudi letošnja sezona tako bogata kot nekatere prejšnje, posebno še, ker je sedaj gledališko življenje odvisno le od domačinov. Sezono bo pričela mladina — gimnazijci bodo zaigrali »Gimnazijce« — in s tem proslavila 40. obletnico oktobrske revolucije. Izmed osmih del Trenjova (edini ruski dramatik predrevolucijske dobe, ki je tudi po revoluciji nadaljeval s pisanjem (se »Gimnazijci« odlikujerjo z veliko vžive-tostjo v dijaško psiho. Dijaki se upro zastarelemu učnemu programu in ta upor se razširi in poglobi. Profesor Bragin .poveže dijake z delavstvom, skupno z njim prično stavko, upor, revolucijo... Drama nam neposredno, celo s kaarikakiro in humorjem, vendar brez vsiljene tendencioznosti, pokaže razmere v predrevolucijski gimnaziji in okolju, ki jo obdaja ter gradacijo teh neznosnih razmer do upora, s katerim se drama zaključi. Scensko in igralsko (40 Igralcev) zelo zahtevno delo je režirala Vida SLugova, sceno pa so pripravili gimnazjci sami. Ob tej priliki bo izšla tudi .prva številka Škofjeloškega prosvetnega lista, ki stopa že v šesti letnik. KREK JANKO r Miloš Mikeln: P&mmid o filmu REVIJSKI FILM OD BLIZU Medtem ko je western film v izjemnih primerih lahko umetnina, pa je revijski film že po svojem namenu brez vsrfce umetniške vrednosti, čisto dolarsko blago, ki ne more Imeti nobeniLh umetniških kvalitet. Zakaj? Vsaka dobra komedija, vesela Igra 1 j ubijala in božala po svetllkajcčih se, kakor svila mehkih črnih laseh. In petem ti gM dolgo gledala v temno rjave oči, da bi že iz njih razbrala, kaj je njen fant doživel v teh mesecih, ko je b!l partizan. — Partizan... — je zašepeiala ljubeče. Dasi mu je takrat bran la, ko je odhajal, je bila vseeno ponosna nanj. Bil je vendar najmlajši med fanti, ki so šli z Gorjuš v partizane. — Samo pazi se, — mu je naročala, ko je odhajal. In še Petrovemu je naročila, naj pazi na njenega fanta. — Bom. Bodite brez skrbi! Vrne se z menoj, ko bo svoboda! Tako ji je rekel Petrov, komandant Dušanw im ona mu je verje'a. Verjela kakor vsaka mati, ko se poslavlja od sina, odhajajočega v partizane. Kako neki bi se moglo Milanu kaj pripetiti? Skoro otrok je še in smrt ne izbira med otroki, je slepo verjela. Toda, ali ni mislila prav tako, ko je odhajal Ivan. Tudi takrat je verjela, da je njen najstarejši neranljiv. Verjela je in vendar je Ivan padel. — Ni še mesec od takrat. - je bridko pomi si •Mm in zoihtela. Bolečina, ki ji je zmrcvarila dušo že skoro do otrplosti, se je znova oglasila. Bilo je tisti večer, ko je dopletla jopico zanj, da bi ga ne zeblo. Slišala je kurirje, ki so odhajali v dolino. Vsi so šli. In kadar so šli vsi, je vedela, da se v dolini nekaj pripravlja. Tisto noč je Jeseniško-bohinjski odred (v njem je bil tudi Ivan) napadel Bohinjsko Bistrico, da bi se oskrbel z živili. Odred je bil velik in močan kakor brigada. Dolgo v noč je tisti večer slonela nad jopičem in ga božala, kakor da hi božala sina. Rahlo se je zdrznila, ko se je iz doline začulo streljanje. — • Ne more biti hudega, -■ je rekla. Streljanje ni bilo dolgo. Le nekajkrat so se strojnice za-krohotale v temo in komaj slišno so se odmevi rafalov nosili iz doline. ali Ruševec bi se prav gotovo oglasila. Sla je £pat. Zjutraj pa je ponesla Ivanov jopič v kurirsko karavlo, skrito v gozdičku nedaleč sai Zvebovo hišo. Nič hudega sluteč je odgrnlla šotorsko krilo, ki je služilo za vrata. Fantje so še ležali, — Na noge, zaspanci, — je prešerno vzkliknila, a ji je biLo takoj žal, ko je videla, da so vsi nekam pobiti. — Preutrujeni so še, je pomislila. Ni prav, da je prišla tako zgodaj. Niti zdanilo se še ni. Lahko bi vedela, da so fantje šele pozno ponoči prišli iz doline. — Kar spite, — se je opravičevala. — Nič posebnega ni. Le nov* jopič za Ivama sem prinesla, da bi mu ga ponesli. Se se vidi, kakor da bi gledala drugo bitje, kako drži na rokah jopič za Ivana. Obrazi kurirjev topo strme vanjo. Ni vedela, da je bila topost žalost, ki jih je dušila. Obrazi so kakor okameneli strmeli drug v drugega in čakali, kdo bo imel toliko poguma, da ji bo povedal strahotno resnico. Zadnjič ga je na Belci zaman Čakala, čeprav sta bila dogovorjena, da bo prišel na zvezo. Ni ga bilo. Morala se je vrniti. Zdaj pa je sam pirišel. S Petrovim in njegovimi partizani. Oče ga je najbrž zadržal pri Torkarjevih, da ga še ni bilo k njej. Ura je tiktakala. Njeno tiktakanje se ji je zdelo prepočasno. Pričakovanje jo je žgalo. Ni mogla več strpeti. — Sla bom k Petrovim, — je zašepetala. Ančka je prav gotovo doma. Pogledala je k najmlajšemu. Spal je. M/iar, odsevajoč z otroškega obraza, jo je pobožal s tcplim čustvom. Nehote se je je med žalostne poteze začrtal ljubezniv nasmeh. Prvič po hudih tednih. Spomnila se je, ko ji je zadnjič rekel: — Mama, zdaj bom pa moral v partizane. — Kaj boš ti v partizanih? Šele osem let ti je. Imeti jih boš moral še najmanj osem, da te bodo hoteli. — Potem bom šel čez osem let! — je vztrajal. — Cez osem let ne bo več partizanov. Takrat bo vojne že zdavnaj konec! Začudeno jo je pogledal, kakor da ji ne verjame, in rekel: — Kaj neki bodo potem delali moški, če ne bo več partizanov? — Živeli bodo v miru in ljudje bomo srečni. — Ali zdaj ni miru, mama? — jo je prekinil. — Ne. Vojna je. — In kaj bomo delali moški brez vojne? Dolgčas nam bo. Ni je razumel. Miru ni poznal. — Ubogi otroci! — je vzdihnila in pobožala spečega. Nasmehnil se ji je v spanju, kakor bi Čutil njeno ljubezen. Nato je ugasnila karb'dko. Misli so ji zopet pohitele k Milanu. Morda je že pri Petrovih, je pomislila, zaprla vrata in stopila v gaz. V snegu je odsevala mesečina. Pri Petrovih ji je povedala Ančka, da Milana ni. Ni mogla verjeti. Potem je zadremala nrd jopičem. V polsnu je slišala korake. Dobro jih je poznala. Bili so kurirski. Čudno se ji je zdelo, da se niso ustavili in da kurirji niso vstopili kakor navadno. Sli so mimo. Zaman je prisluškovala, da bodo potrkali. — Utrujeni so, — je pomislila. — In zaspani so. Drugače bi ne šli mimo. Ce drugi ne, Vinko Odireveneli molk jo je začudil. S pogledom je drsela od obraza do obraza in ga ustavila na Vanku, Ivanovemu prijatelju. Njen poigled so zadržale solze v Vinkovih očeh. Te solze so zresnile njen obraz. V srce ji je padla temna slutnja in jo zadela kakor električni sunek. — Se je kaj zgedilo? — je vprašala. — Sedite, mati, — je rekel Vinko, potem pa mu je beseda zastala. — Se je kaj zgodilo? — je ponovila in skrb, prepojena s strahom, ji je zasijala v temnorjavih očeh. — Mati. .. Čakala je, da bi Vinko nadaljeval. A ni mogel. Pravkar izgovorjena beseda je okamenela na njegovih ustnicah. Zaman je skušala razbrati to oktimenelost, slutila pa je, da se je Ivanu pripetilo nekaj hudega. V grlu je začutila grenkobo zatajevanih solz. Misel so ji prešinili rafali, ki jih je slišala ponoči, preden so se kurirji vrnili. — Je Ivan ranjen? — je izdavila iz sebe. Molk ji ni povedal ničesar'. Vinkove ustnice so se zganile, a zopet bolestno otrdele, dokler ni v bolečini zahropel. Cez lica so mu zdrsele zadrževane solze. Odgovoril pa ni. — Mrtev? — je zamolklo vprašala in že cb misli, da bi to moglo biti res, se ji je stemnilo pred očmi. Videla je samo še, da so partizani nemo pritrdili. Potem jo je spreletelo, kakor da bi jo zadel udarec. Udarec, ki ga je že prej slutila, da si je s strašno naglico in močjo približuje iz nedoločene črne megle, ki se je v tem hipu razrasla čez ves svet in ga zameglila. — Ne! Ne! Ne!... — se je trgalo v jeku iz nje. Ni mogla verjeti, da bi bil Ivan mrtev. Toliko partizanov je! Vsi so živi. In prav njen si'n je moral pasti. Njen sin! Kakor napreorano zemljo jo je neusmiljeno orala bolečina. Njena ostrima se je rezala vanjo s strašno resnico, trdo in neizprosno kakor jeklo lemeža, ki se mu uporna nepreorana ledina zaman upira. Stokala je kakor zemlja, ki se vanjo zajeda lemež. Lemež, ki neobčutljiv, reže in trga do konca, dokler zemlja ni preorana. Sele potem se zemlja sesede, kakor da bi težila k prvotni obliki. Toda svoje prvotnosti ne doseže več. Sesede se, brazde pa, ki jih je začrtala ostrina pluga, ostanejo kakor gube na čelu človeka, ki ga je preorala bolečina .. . Se pred mesecem, dokler ni zvedela za Ivanovo smrt, je bil njen obraz brez gub. Zdaj pa so se črtale vanj globoke brazde. Bolečina je še ni preorala do konca. Spomin na prvega sina je bil še presvež, ranjena duša še nezoceljen^. Zato si je v tem trenutku toliko bolj želela MM a-a. — Da je vsaj on še živ! Samo da še živi! — je šeoetcla. Tedaj je vstopil Dušan. Obstal je kakor oka-menel, ko jo je zagledal. — Kajne, — je hitela Dušanova mati, — Milan je šel s komisarjem na odred. — Torej je ostal na Koroškem? — je vprašala. Dušan ni prenesel njenega pogleda. Tudi govoriti ni mogel. Samo pok i m al je, ko jo je videl oblečeno v črno, in ji dal roko v pozdrav. Roka pa se mu je tresla. Čeprav jo je Dušan razočaral, Je rekla: — Samo, da je še živ!... Ivana pa ni več! — je zopet zajokala. Ihtela je. Ko se je umirila, je vprašala, če je njen najljubši fant zdrav. Dušan je prikimal. — Samo da je zdrav in živ! — je ponavljala. Dušana je zabolela laž. Ni več zdržal. Resnice pa, da je Milan padel, si ni upal povedati. V«aj ta hip ne. Sel je iz hiše z Izgovorom, da mora poskrbeti za tovariše, ki jih je nastanil pri 2ve-bu. Sel pa ni k njim. Ko je bil zunaj in se oddaljil od hiše, je zajokal. Bolela ga je laž. Bi1'o mu je, kakor da je napravil velik greh nad tovarišem, ki je ležal visoko gori pod Kepo, mrtev in sam, zagreben s kamenjem in s snegom. Dolgo v noč je blodil po gazeh med zasneženimi gOTJuškcmi travniki. Ko se je vrnil domov, je bil kakor bolan. — Kaj ti je? — ga je mama zaskrbljeno vprašala. Ni vedel, ali bi odgovoril, ali ne. Naposled pa je le povedal resnico o Milanovi smrti. Padel je v zasedo prav tisti dan, ko je hotel k mami na Belco.. Dober teden za Ivanom. — Moj Bog, — se je izvilo iz Dušanove mame, nato pa je v sobo legla tišina. Naslednji dan (bilo je pri 2vebovih!) je prišla Milanova mama in poklicala Dušana. Vso noč je prejokala. Dušanova mati ji je povedala resnico. — Zakaj mi nisi povedal, da je Milan padel? — je rekla. Njene oči so bile suhe, Dušanu pa so se vlile solze. Jokal je v njene dlani. Rahlo ga je odrinila. — Ali ne veš, da sem partizanska mati in me zato bolečina ne sme streti. Moja sinova sta mrtva. Bila sta fanta! Saj veš, kako je zapisal Kajuh ... Samo to je rekla. Potem je šla. Bolečine, ki Je mislila, da jo bo ubila, ni hotela pokazati partizanom. Ko jo je Dušan popoldan iskal, je ni našel doma. Sla je v dolino in se odpeljala. Ni se menila za Nemce ne za sneg, ko se je vzpenjala proti Kepi. Blizu ovinka., kjer pot ostro zavije, je našla kup kamenja; burja je razpihala sneg. Razgrebla je ostro ledeno kamenje in pod njim našla sina. Zgrudila se je na njegovo truplo in zatajevana bolečina v njej je odprla vse jezove. Jokala je. Tu je nihče ni videl. Piramidasta Kepa je bila nema kakor nagrobni spomenik. Le potok je divje in trgajoče hrumel v dolino. Potem je sina zopet pokrila s kamenjem, ljubeče, kakor da bi ga pokrila z odejo. Se hip je obstala ob kameniti gomili, da bi si zapomnila mesto, kjer bo Milan do svobode počival. Čez dva dni se je vrnila. Vzela je najmlajšeg.i v naročje in ga stisnila k sebi. Otrok se je oklenil njenega vratu. — Zdaj imam samo še tebe, — je šepetala ln ga poljubljala. — Ti ne boš umrl. Ti baš živel. Užival boš svobodo, ki sta zanjo umrla Ivan in Miilan . . . — Kakšna pa bo svoboda? — jo je prekinil otrok, edini od njenih fantov, ki ji je še ostal. Svoboda? Na to ni še nikoli pomislila. Vendar je odgovorila: — Svoboda . . . Veš, takrat bo lepo. Lepo, kakor še nikoli ni bilo na svetu. Ljudem ne bo manjkalo kruha. Vsak dan ga bomo imeli. V praznikih pa celo belega. In še tisoč drugih le-ph stvari bo takrat. Se sonce bo lepše sijalo kakor sedaj . . . Prekinili so jo partizani, ki so vstopili. — Kje ste bili, mati? — je vprašal Dušan. — Pod Kepo, — je odgovorila. — Pokopali ste ga res... — Ali mi odpustite, mati? — je rekel Dušan. — Nisem mogel. . . Zmanjkalo mu je glasu. Mali, ki mu ni bilo všeč, da so partizani prekinili mamino pripoved o svobodi, pa je rekel: — Mama, nadaljujte pravljico . . . (Odlomek iz nedokončan, partizanskega romana) OBRAZI IM POJAVI BREZBRIŽNOST Najlepši spomini vežejo človeka na njegova otroška leta. Tako je s človekom, tako je z ljudstvi. . . Ob vsakem pomembnem jubileju v svojem življenju, v zgodovini svojega ljudstva, človek rad pobrska po spominih. Tako tudi v pripravah na proslavo velikega dne — 29. novembra. Ob tem pa, žal, vsako leto bolj spoznava, da spomini blede. Toliko važneje je zategadelj, napisati to, kar je danes še raztreseno v spominu. Toliko večja je zato vrednost vsega tistega, kar je od tistih dni napisanega ostalo. A vendar mnogi še ne razumejo tega. »V Bohinju hranijo ves arhiv o delu narodnoosvobodilnih odborov, izvoljenih v je:,eni 1944. leta,« mi je dejal prijatelj. In napotil sem se tja, da izbrskam kaj zanimivega za objavo v slavnostni številki. Kaj o otroški dobi naše državnosti. Prepričan sem bil, da bom dobil kopico podatkov o delu prvih svobodno izvoljenih organov ljudske oblasti na Gorenjskem. Sprva so me debelo gledali, ko sem jim dopovedoval, po kaj sem prišel. Potem pa so se le domislili: »A ja, verjetno misliš na arhiv, ki je pri Zvezi borcev. Samo tam o delu narodnoosvobodilnih odborov ni kaj prida napisanega.« Ko sem le hotel videti ta arhiv, so mi ga prinesli. Dve zvegani škatli ga je. Škatli sta bili prašni in vlažni, v njih pa so bili nametani zmečkani in strgani dokumenti. Nekaj so jih že obžrle miši. Pobrskam po dopisih: Brzojavka maršalu Titu s posvetovanja aktivistov jeseniškega okrožja 1944. leta, Poročilo o konferenci partijskih organizacij pri CK KPS 28. in 29. 5. 1944, poročila Okrajnega odbora OF, KPS, SPZZ itd., itd. Vsi ti dokumenti propadajo! Mar res ni nikogar, ki bi rešil vsaj to, kar še je. (Dokumentov je bilo menda, še več, a so se že porazgubili.) O, pač, pri Okrajnem odboru ZB so hoteli urediti skupni arhiv vseh dokumentov, a jih niso hoteli dati. Zakaj ob taki malomarnosti to ljubosumje? Ne vem. Vem le, da so mi rel li, ko sem hotel nekaj dokumentov vzeti s seboj, da mi jih brez reverza ne dajo. Reverz sem podpisal. Tako je tudi prav. Samo ob tem bi se nemara lahko zamislili, da jim jih miši in vlaga uničujejo brez reverza. ABC Muzej NOB v Kranju ima kljub temu, da je Sele na začetku svo jcga razvoja, zbranega že precej dragoccncgi gradiva iz naše borbe orožje, opremo partizanov, njihovo fotografije, zapiske, pisane dokumente o fašističnih zločinih nad našim narodom, spomine na veliko delo Komunistične partije že pred vojno. Vso to so dragoceni dokumenti, ki jih moramo skrbno čuvati za sebe, za naše potomce in zgodovino. Izmed teh smo v muzeju NOB Kranj izb—M ne^ni predmetov. Vsak zase ima svojo zgodbo, ki nam bo vedno veliko povedala o naSi slavni in zmagoviti narodnoosvobodilni borbi. as 89 KONIC „Čas bi bil, da urediva. Nič več ne morem prikrivati." Premeril je s pogledom njeno razširjeno postavo im za-mrmral v brke: „Čemu pa je treba prikrivati?" Odgovor jo je sp&kel. Ali je tako brezobziren, da mu je čisto vseeno, kako govore ljudje o njej? Davno je že opazila, da jo ženske skrivaj ogledujejo. Vsega ji je bilo dovolj in preveč, zato je neprijarzno odvrnila: »Menda nočeš, da bi bil najin otrok rojen kot nezakonski? Ce boš še dolgo odlašal, bom prej legla, preden bova poročena/' „Eh, to je še daleč," je rekel Dominik. Zjasnilo se ji je, da Dominik še malo ne hrepeni po času, ko bosta zvezana za vse življenje. O, kako zelo se je zmotila v njem! Vedela je, kaj misli. Pusti jo čakati, ker ve, da mu ne more več uiti. Ko je prišel v hišo brez vsega in mu je ona dala streho in žlico, bi si pač ne bila mogla misliti, da se bo nekoč tako poniževala pred njim. „Sram me je," je rekla. „In tudi tebi bi ne smelo 'biti vseeno." „Malo mi je mair, kaj si miislijo kroparski krofači o meni," je mrzlo rekel Dominik. „Vem, da me ne marajo, toda jaz . . ." Ana je v stiski sklenila roke na prsih, stiskala jih je tako krčevito, da ji je pokalo v člankih. Vsa obupana je za vpila: „Pa vendar ne boš pustil, da bi prej rodila, preden bova poročena!" Dominik je vrgel cigaretni ogorek v vodo in se zagledal proti spodnjtimu vigencu. Z nogo je brcnil kameru, ki mu je bil v napoto, vtaknil roke v žepe itn dolgo zamišljeno strmel čez vodo. Ana je čakala in zadrževala dih. Zdaj bo moral z barvo na dan! Čez dolgo časa jo je postrani pogledal in rekel s poudarkom: „Preden se vzaaneva, bo tretba še to in ono urediti. Zaradi prepisa, mislim. Saj me raiziuineš?" Ana je že večkrat razmišljala o tem, ali naj prepiše svoje premoženje Dominiku ali naj vsaj nekaj zadrži zase. Ko bi ne pričakovala otroka, bi mu prepisala brez obotavljanja, zdaj pa je čutila, da izsiljuje njeno premoženje in jo samo zato pusti čakati. „To se lahko uredi pozneje," je rekla malce negotovo. Oplatzil jo je z žgočim, jeznim pogledom in grobo rekel: „Ali me nameravaš vzeti k hiši za hlapca in pa zato, da bi ti plačeval dolgove?" Zadel jo je tako v živo, da je vzkipela: „A si pozabil, da je bil stric Filip pripravljen plačati moj dolg in bi ga bil tudi plačal, ko bi ne bilo tebe? Končno si se sam ponudil, da boš preskrbel denar!" Zavedel se je, da je šel predaleč, zato je mirneje dejal: „Ti si pa tudi takoj vsa v ognju! Seveda nisi hodila z menoj, zato ne veš, koliko sem imel opraviti, preden sem abrskal denar. In če sem rekel, da mi prepiši, nisem mislil nič hudega. Zaradi podjetja mi je. Če bom imel premoženje, bom lahko prevzemal velika naročila, tudi denar mi bodo zaupali vnaprej. Tako delo vse laže teče." Ni je mogel prepričati, gledala ga je nezaupljivo in ihtavo rekla: „Če ti je več za posestvo kot zame in za otroka, potem bi bilo bolje, da, bilo bi bolje ..." Ni mogla povedati do konca, v grlu jo je stiskalo kakor včasih, kadar se je spomnila, kako jo je dušilo, ko jo je odnašala voda. „Ne govori besed, ki jih boš morda morala obžalovati!!" jo je ostro ustavil Dominik. „Sem te vprašal po premoženju, ko sem ti prvič povedal, da te imam rad? Takrat, ko sem se vrnil iz Gradca? Sem pozneje kdaj kaj rekel? Ne vem, zakaj ne pustiš do sebe, ko vendar veš, da je najbolje vse o pravem času urediti!" „Prem'sliCa bom," je rekla Ana in se obrnila. »Premisli," je rekel. Zmagoslaven nasmeh mu je obrabil ustnice. Prižgal si je cigareto, še enkrat ponovil: »Premisli, le dobro premisli," in odšel v vigenc. Ves teden po tem razgovoru sta se srečavala kot tujca. Ana je opazila, da jo Dominik; včasih skrivaj gleda. Bil je zamišljen. Očividno je čakal, da bi mu rekla: „Odločila sem se, prepisala ti bom." Upirala se je, a čutila je, da bo kmalu podlegla. Dnevi so tekli tako hitro kakor še nikoli, njeni boki so se vidno širili in ves trg je že vedel, da Dominik čaka samo še na to, kdaj mu bo prepisala. Čas, ki je tako bežal, je bil Dominikov zavetnik in njen sovražnik. V začetku posta sta se pobotala. Potem so naredili prepis in-naročila sta oklice. Na velikonočni ponedeljek so ju oklicali enkrat za trikrat. Sovražnik je ni našel Pravočasno poročen je in obveščanje borce. Trkaj se je razvila huda borba, nje v teh težkih dneh nekaj obdržati. Vendar je bil položaj partizanov brez- Marija Kavčičeva iz Stražišča pri Kra-upen. Nemcev je bilo okoli hotela kot nju, ki jo je nemški gestapo aretiral mrčesa in na beg sploh ni bilo misliti. 20. novembra 1944. leta, je dočakala je bilo v NOB velikoga pomena. V vendar rafali svinčenk niso mogli par- svobodo v taborišču Ravvensbriick. Lescah je bila že oktobra leta 1943 tizanom do živega. Šele ko so Nemci Njen dokument, številko na zaporniški obleki danes skrbno čuva Muzej NOB v Kranju. Franc Mravlja, tudi iz Stražišča, pa je dočakal osvoboditev v taborišču Ausschvvitz. Le-ta je prinesel s seboj kot dokument in spomin na prestane Najdena ostanka min in ožgan kos trama sta dokum ent iz borbe na Pokljuki ustanovljena tehnika T3-Jesenice, ki je do osvoboditve opravljala svojo tako pomembno nalogo. V začetku je bila tehnika T3-Jese-nice skrita pod stopnicami v Torkar-jevi hiši. Toda Nemci so kmalu zaznali, da je v bližini Lesc partizanska radiooddajna postaja in so jo skušali na vsak način dobiti. Zato se je tehnika že marca 1944 preselila v skalnato duplino Drago nad Smučarko. Tu Je bila itehnika odlično skrita in je Nemci kljub temu, da so bili večkrat v bližini tega mesta, niso odkrili. Tako izstrelili na hotel snop min iz mino-metalcev in ko se je poslopje vnelo, je bil odpor hrabrih partizanov zlomljen. Zbežali je uspelo le trem, ostalih 79 pa je žrtvovalo svoja življenja za lepše življenje jugoslovanskih narodov. 3 dni po dražgoški borbi Živo srebro je bilo 30 stopinj C pod ničlo. Snežna odeja je bila debela pol-drug meter. Štirideset borcev Cankarjevega bataljona pa je 11. januarja 1942. leta zvečer , tri dni po dražgoški borbi šlo na pot v kočo na Mošenjski planini^ da bi se tam odpočili. Toda spet se je našel izdajalec. Bil je to neki logar. Čeprav je bila do koče le ena gaz in so partizani na njej imeli zasedo, so Nemci kljub temu na smučeh obkolil kočo. Obleka, ki nas bo vedno spominjala na grozote iz nemških taborišč grozote, ki so jih počenjali krvoločni Nemci, zaporniško obleko in kapo. Na sliki pa vidimo tudi majhen nož, ki si ga je tovariš Franc sam naredil Iz skromnega koščka pločevine. Nad 12.CO0 ljudi ▼ begunjskih zaporih Po okupaciji so začeli Nemci zapirati ljudi v begunjske zapore. Sprva inteligenco, od junija 1941 pa že ko- Kot bi trenil se je iz sovražnikovega orožja usula na kočo toča svin- £ Tehnika T3-Jesenice je tehnika T3-Jesenice do osvobooitve lahko redrvo oddajala poročila, .tiskala Slovenski poročevalec, Mladino, Kmečki glas itd. Obveščala je borce in vse prebivalce na teritoriju na levem brogu Save od Žirovnice do Podnarta. Okupator in njegovi pomagači so uničili vse 9. september 1942 bo ostal v zgodovini gorenj sikih partizanov nepozaben. Na Lipniiški planini je ta dan padel junaške smrti španski borec, narodni heroj in komandant I. grupe odredov NOV in POS — Jože Gregorčič. Poleg njega pa je tistega dne padlo v neenakopravni borbi še 27 borcev Jelov-ške čete Dolomitskega odreda. 70 kamionov Nemcev in slovenskih izdajalcev je obkolilo Jelovško četo, ki se je umikala na Lipniško planino. Kot gosta toča so sovražnikove krogle Okupator se je posluževal vseh mogočih mučilniških naprav muniste in prve sodelavce NOB. Do osvoboditve je šlo skozi te zapore več kot 12.000 ljudi, največ z Gorenjske, Štajerske, Dolenjske itd. Številni od teh so bili nato prepeljani v z'oglasna taborišča Ausschvvitz, Dachau, Ravvensbriick itd. Iz Begunj je do danes ohranjenih čenk. Ker so bile stene koče lesene, nešteto dokumentov, ki so dokaz zve-se kroglam ni bilo moč izogniti. Kljub rinskih dejanj nemškega okupatorja, takšnemu .položaju pa so se partizani Sliki vam prikazujeta bič in verigo, s Dokument z Mošenjske planine V teh knjigah so zapisani vsi tisti, ki so trpeli v begunjskih zaporih hrabro borili do zadnjega naboja. Ko pa so videli, da je vsak odpor zaman, so poskusili z edinim izhodom — begom. Zaradi jasne noči pa je bil sprva vsak poskus pobega brezuspešen. Šele ko se je mesec skril za gore, jim je uspel njihov načrt. Tudi sedemletni deček je utekel prod SvabL Niti sneg niti mraz in glad mu nista bila ovira v borbi za življenje. Z nožem prebodeni skledi V AuSBChwitZU Grozote, ki so jih počenjali zverin-žvižgale na partizane. Sovražnik pa je ski Nemci po taboriščih, so nepozabne, uničeval vse, kar mu je prišlo pod Mučenja, ki so jih morali prestati za- . m j i i i~A! i • , pomiki, so bila večkrat takšna, da jih roke. To dokazujeta skledi, ki sta f, , ,__. _ . .. ' J. J človek skoraj ne more verjeli. Le male shranjeni v muzeju. Obe sta večkrat jm je bii0) M so se vmi],:, vsak od prebodeni z noži. teh pa si je skušal v spomin na trplje- Le trije so se rešili III. bataljon Prešernove brigade, ki je bil na Koprivniku in Gorjušah, se je v noči od 14. na 15. december 1943 umaknil na Pokljuko v nekdanji »Lovcev hotel«. 82 borcev je šlo v hotel na odmor, 48 s štabom, pa jih je zaradi večje varnosti ostalo v bliižini hotela. Premraženiim partizanom je toplina v hotelu zelo prijala in kaj hitro so posipali. Toda... 15 letni fant je partzane izdal in Nemce pripeljal v neposredno bližino hotela, ki so ga obkolili. Šele prvi streli sovražnikovih pušk in mitraljezov so zdramili utrujene katerima so mučili naše ljudi. Najpomembnejši dokument vseh zlodejstev pa so knjige, v katerih je zapisan sleherni, ki je moral skozi begunjske zapore. Z usnjem je pomagal partizanom Skoraj vsak naš človek je skušal partizanom pomagati na svoj način. Čevljar Jože Bizovičar iz Stražišča je bil 1941. leta zaposlen v organizaciji »TOD«, kjer je delal čevlje za To številko je nosila tov. Kavčičeva v Rawcnsbriicku Nož, ki ga je imel Jože Bizovičar delavce. Usnje za podplate, ki ga je dobival, je s svojim posebnim nožem vedno lahko odrezal tako, da ga je ostalo polovico za partizane. Namreč polovico usnja je takoj dal partizanskim kurirjem, iz ostaloga pa je izre-zal podplate za organizacijo »TOD«, vendar tako, da je te prepolovil In končno vedno imel predpisano število podplatov. Tako je tovariš Jože pomagal partizanom do 1943. leta. FaBo PODJETJA Se nekaj dni in »Avtopromet < Kranj bo praznoval LO-letnioo svojega obstoja. Deset let sicer ni veliko,, vendar je za podjetje ta praznik precejšnjega pomena. Namreč podjetje, ki je nastalo tako rekoč iz nič in lirna danes 31 avtomobilov ter potrebne obrtne delavnice, je doseglo v tem kratke mčasu tolikšen uspeh, ki zasluži vse priznanje. 1947. LETA JE BILO SE AVTOPRE-VOZNISTVO KRANJ Danes tako razvito podjetje je začelo poslovati že 1947. leta kot mestno Avto-prevozništvo Kranj v sklopu vseh takratnih mestnih podjetij (Preskrba, Živila, Sadje itd.). 5e isto leto pa se je zaradi pomembnosti uslug osamosvojilo in postalo samostojno mestno podjetje »Avtoprevoiz-ništvo«. Vendar pa podjetje ni moglo takrat niti najmanj zadostiti vsem potrebam, ki so jih narekovale takratne razmere v Kranju in njegovi okolici. Za razne prevoze je imelo le en tri-tonski kamion in pol tovornjak »Tempo« s tremi kolesi; kolektiv pa je štel 3 člane: upravnika in dva šoferja. Tako je bilo do 1949. leta, ko si j* podjetje skušalo vsaj malo pomagati s konjsko vprego. Vendar je že čez dve leti uvidelo, da sta jim dva konja le v breme in je začelo iskati drugih poti, kako bi rešilo vprašanje prevoza, ki je bilo takrat in kot je še danes, zelo pereče. Prvtf poizkus je biil združitev podjetja s podjetjem »Avtomehanika«. Od tedaj je bilo podjetju možno imeti vsaj kolikor-toliko že iztrošena kamionČka vedno v takšnem stanju, da je moglo neprekinjeno opravljati prevoze. 2e takoj po osvoboditvi pa se je pokazalo kot zelo veliko vprašaje — prevoz delavcev na delo in domov. — Razvoj v industriji je bil v prvih letih tolikšen, da samo mesto ni imelo dovolj delovne sile. Le-ta je lahko prišla iiz okolice Kranja. Toda ni bilo nikakršnih prometnih zvez. To vprašanje so skušala takrat podjetja sama rešiti s svojimi prevoznima sredstvi, vendar je bilo to še mnogo premalo. Takšno stanje je takrat dobro videlo tudi Avtoprevozništvo Kranj. Zato je hotelo zadostiti potrebam delavstva in preusmeriti svojo dejavnost tudi na avtobusni promet. Tem potrebam pa podjetje dalj časa ni moglo niti v skromnih možnostih zadostiti. 1953. leta prvi avtobusi Sele 1953. leta, torej po dveh letih velikega prizadevanja, je uspelo podjetju dobiti 5 že rabljenih avtobusov: tri od SAP Ljubljana, dva pa je dal Občinski ljudski odlbor Kranj od komunalnega podjetja. Sicer je bilo potrebnih precej sredstev za popravilo teh avtobusov, vendar pa je podjetju v tem letu uspelo prevažati delavce v štirih smereh (iz Kranja in nazaj v Vodice, Preddvor, na Jezersko in na Golnik), en avtobus pa je bil vedno brezplačno na razpolago podjetju »Planika«. S tem je bil prevoz delavcev v precejšnji meri urejen. Za možnost še večjega prometa pa so se odslej naprej še bolj zainteresirali vsi delovni kolektivi kranjskih podjetij. Zato je bil že 1954. leta (v tem letu se je podjetje preimenovalo v »Avtopromet«), sklican sestanek UTO PROMET KRANJ VsaK dan ob istem času morajo biti avtobusi na svojih postajališčih zastopnikov vseh delovnih kolektivov iz Kranja in podjetja, na katerem so razpravljali, kako bi v prihodnosti lahko še bolj zadostili potrebam prevoza delavcev. 2e 1955. leta pa so začela podjetja in tovarne uresničevati na tem sestanku sprejeti sklep — vsako podjetje je plačalo za prevoz delavca 50 °/o več kot pa je bil prevozni strošek. Tako je »Avtoprometu« že 1955. leta uspelo s temi sredstvi nabaviti dva nova avtobusa znamke tam. zdaj ima »avtopromet« 17 avtobusov in 15 kamionov Odtlej naprej ni mogoče več govoriti, da je podjetje še životarilo. Sklep, ki so ga sprejeli delovni kolektivi 1954. leta, je veljal tudi še 1956. leta. S temi sredstvi in tudi s svojimi lastnimi dohodki je podjetje v tem letu kupilo spet 2 vei'ka rabljena avtobusa in 1 kamion. Zdaj je podjetje razpolagalo že s tolikšnimi prevoznimi sredstvi, da je dnevno lahko prepeljalo 700 do 1000 delavcev in ostalih potnikov. Največji razvoj pa je dosegli o podjetje prav v letošnjem letu. Dobilo je še 7 avtobusov, 8 kamionov in 2 avto-vlaka. Vsega skupaj ima podjetje danes 17 avtobusov in 15 kamionov, dnevno pa prepelje preko 3.000 delavcev in potnikov. Tudi v tovornem prometu je napravilo podjetje v primerjavi s preteklim letom enak napredek. Oktobra meseca lani so tovorni vozovi prepeljali v 20.957 km 12.639 ton, letos pa v istem mesecu v 49.317 km 40.672 ton. Toda podjetje kljub tolikšnemu razvoju še nikakor ne more zadostiti vsem potrebam. Tudi predvidenih 5 avtobusov 45 sedežnih, ki jih bo podjetje dobilo v najkrajšem času, ne bo moglo rešiti vseh zahtev avtobusnega prometa. enajst PROG Edino podjetje, ki skrbi za reden prevoz delavcev iz kranjske okolice je »Avto-mrote« Kranj. S svojimi prevoznimi sredstvi vzdržuje promet na naslednjih progah: Kranj—Preddvor, Kvanj—Kokra, Kranj—Cerklje, Kranj—Lahovče, Kranj— Zg. Brniki, Kranj—Vodice, Kranj—V oglje, Kranj—Trsteniik, Kranj—Zg. Bela, Kranj -Šenčur, Kran j—Podbrezje—Kovor—Tržič. Kljub tolikšnemu številu prometnih prog pa problem prevoza delavcev še ni rešen, zato si podjetje tudi še danes, kot si je doslej, prizadeva to vprašanje urediti čimprej. Kot kaže pa za sedaj ne bo še moglo imeti več kot 2 novi progi, in sicer Kranj—Tržič ter Kranj—Prebačevo. Razen teh ima podjetje tudi stalne redne potniške proge: Kranj—Jezjersko, Kranj—Ljubljana in Kranj—Golnik. — V najkrajšem času bo vzpostavilo redno zvezo tudi z Bledom. Ze vrsto let pa si podjetje prizadeva, da bi bil avtobusni promet tudi med Kranjem in Jesenicami. Prebivalstvo prvega in drugega mesta se že dolgo sprašuje, zakaj ni te zveze, vendar podjetje s sedanjimi sredstvi njihovi želji še ne bo moglo kmalu ustreči. V veliko zadovoljstvo je bilo v letošnjem letu izletnikom, ki so svoj dopust izkoristili na morju, to da je imelo podjetje »Avtopromet« tudi dve sezonski progi, in sicer Kranj—Ankaran ter Kranj— Opatija—Crikvenica. Za prihodnjo sezono piedvideva podjetje, da bo lahko nudilo izletnikom na morje še boljše zveze. Po možnosti bodo avtobusi vozili vsak dan in ne kot doslej, samo ob nedeljah. Poleg vseh omenjenih prometnih zvez je podjetje vedno pripravljalo ustreči delovnim kolektivom tudi s posebnimi vožnjami. Le-te so bile v letošnjem letu številne. obrtne delavnice Vse do letošnjega leta je imelo podjetje »Avtcpromet« precejšnje stroške s popravili svojih avtobusov in kamionov. Da bi bili izdatki čim manjši, je zato v letošnjem letu ustanovilo svoje lastne obrtne delavnice: avtomehanično, avtokarose-rijsko (ključavničarstvo, fcleparstvo in precizno mehaniko), avtoličarsko, avto-kolarsko, avtoelektrično, akumulacij stko in vulkanizacijsko. S takšnim razvojem, ki ga je doseglo podjetje v desetih letih, v precejšnji meni z največjo pomočjo delovnih kolektivov, je prav gotovo kolektiv podjetja »Avtpromet« Kranj, ki šteje danes HO članov, lahko ponosen. z razvojem nastajajo nova vprašanja Ze dalj časa je v Kranju na dnevnem redu vprašanje mestnega prometa. Zato se podjetje že dolgo ukvarja z mislijo, kako zadostiti tem potrebam. Vendar za sedaj še ne najde izhoda, ker bi bili za to potrebni trije avtobusi, za katere pa podjetje nima sredstev, da bi jih nabavilo. Trenutno pa je 'vsekakor še bolj pereče vprašanje garaž za avtobuse in kamione, ki jih podjetje že ima. Ker podjetje nima garaž in tudi nima možnosti, da bi zgradilo primerno streho za svoje vozove, ima zaradi tega precej škode. Se bolj nejevoljni pa so prebivalci, ki so v bližini podjetja, saj avtobusi podjetja »Avtopromet«, kadar niso na cesti, stoje na njihovih dvoriščih. Potniki pa se često pritožujejo, da so avtobusne postaje neprimerne. V tem pogledu je potrebno v najkrajšem času najti rešitev, ker njihovo negodovanje ni neupravičeno. Ker ima podjetje danes precej svojih vozov že zelo izrabljenih, bo moralo vse- v delavnicah je s popravili vsak dan divoij dela kakor v najbližji prihodnosti dobiti nove avtobuse, saj sicer ne bo moglo opravljati promet niti na tist'h progah, ki .ga danes ima. Z novimi avtobusi pa bi bilo možno znižati tudii cene prevozov, isto velja tudi za kamione, o čemer je danes nemogoče govoriti, saj so stroški s popravili ž* tako ali tako veliki in se bodo v prihodnje le še večali. Če hočemo, da bo avtobus lahko služil čimdlje svojemu namenu, je potrebno vsakodnevno čiščenje II Vsmii delovnim kolektivom ob 14-letnici rojstva nove Jugoslavije Iskreno čestita podjetje AT0PR0NET" KRANJ pošilja vsem delovnim ljudem ob praznika rojstva nove Jugoslavije Zahvaljujemo se vsem cenj. kupcem za dosedanjo naklonjenost In im še v naprej priporočamo svoje kvalitetne kdelke GORENJC Splošno gradbeno podjetje Radovljica Čestita ob praznika naših narodov vsem delovnim ljudem Gorenjsko Vtem potrošnikom ob jubileju nove Jugoslavije iskreno čestitamo! Cenjene odjemalce obveščamo, da bomo za praznik Republike in to v dneh od 25. novembra do vključno 1. decembra zniiali cene raznemu blagu do 10 "/J SAMOSTOJNA NON-STOP TRGOVINA »STRAŽIŠČE« -KRANJ (pri bivšem »OMANU«) čestita cenjenim odjemalcem ob Prazniku nove Jugoslavije Ccatltkara delovnih kolektivov pridružuje livarna BOŽO MOSTAR StražiSče 115 edzadružno lesno industrijsko podjetje Cešnjica čestita vsem delovnim ljudem k 14-1 etnici rojstva nove Jugoslavije čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku republike! DELOVNI KOLEKTIV MH-Utmci k d*e*u upuUike, čestita vsemu detcuuetH* tiudstm ndustriie platnenih izdelkov Jarše ► Priporočamo se s svojimi kvalitetnimi proizvodi 4 Mannfaklnra konfekcija PRI KRANJCU KRANJ pošilja ob 14. Jubileju rojstva nove Jugoslavije vsem delovnim ljudem Iskrene čestitke f•lika iiair« - »»Julij« bmmI 'živel 29. november, dan rojstva nove 'jugoslavijel Delovni kolektivi mestnih podjetij Kranj: ► SOBOPLESK ► STEKLARSTVO ► TAPETNIŠTVO |V BRIVSKO FRIZERSKI SALON GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ pošilja vsem delovnim ljudem ob 14-letnici nove Jugoslavije plamteče pozdrave! Keramičflo-kemična Industrija Kamnik proizvaja v svojih obratih: »KERAMIKA« Kamnik - dekorativna in tehnična keramika »SVIT« Kamnik - polirna in brusna sredstva »KREMEN« Domžale - livarski peski • nezgorljiva glina »PEČ« Mengeš - sobne in kmečke peči - kamini - obložne ploščice »TOBI« Ihan - mleti kalcit-zidne barve - livarski pripomočki »KALCIT« Stahovica - surovi kalcit Čestitamo vsem delovnim ljudem k 29. novembru -prazniku nove Jugoslavije Projektivno podjetje v Kranju čestita k 29. novembru vsem delovnim ljudem na Gorenjskem ter vsem svojim poslovnim prijateljem Podjetje se priporoča cenjenim investitorjem za izdelavo projektov visokih, industrijskih in nizkih gradenj 3340 Ob 14. obletnici rojstva nove Jugoslavije aED vsem delovnim ljudem borbene pozdrave! TISK ANINA TOVARNA TISKANEGA BLAGA V KRANJU OBRATI: • PREDILNICA •TKALNICA • BELILNICA • BARVARNA • TISKARNA • APRETURA Naše podjetje je dobro znan proizvajalec in izvoznik tiskanega blaga in staničnih vlaken za ženske obleke in perilo in je dobro vpeljano na domačih in inozemskih tržiščih Tovarna obutve čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem k Dnevu republike Najbolje vas postrežemo v svojih številnih prodajalnah z vsemi vrstami elegantne in kvalitetne obutve. Priporočamo zlasti modne ženske čevlje in čevlje z vulkaniziranimi podplati n n J Tudi mi te pridružujemo čestitkam delovnih kolektivov ob velikem prazniku naših narodov Podjetje v Kranju vzdržuje, gradi in projektira elektro naprave visoke in nizke napetosti, vrši razne usluge odjemalcem električne energije ter skrbi za čimboljšo in stalno dobavo električne energije gorenjski industriji in široki potrošnji Kolektiv tovarne MOTOR električni in hladilni stroji, gasilska oprema SKOFJA LOKA čestita vsem delovnim ljudem ob prez-niku Republike Ob veliki obletnici iskrene čestitke vsem državljanom FLRJ Tapetništvo Radovljica K velikemu prazniku , D A N REPUBLIKE' čestita vsem odjemalcem in delovnim ljudem . KOLEKTIV ISKRA rovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ „ISKRA" kvalitetni izdelki daprinašajo k skupnim naporom za zgraditev socialističnega gospodarstva I Srečni in svobodni čestitamo ob spomina na veliki dan 29. november 1943 Delovni kolektiv Bamlazue ptedilkite Tržič KURIVO trgovsko podjetje Kranj čestita vsem potrošnikom in delovnim kolektivom k 14-letnemu jubileju nove Jugoslavije Za veliki praznik 29. november čestita •ELEKTRO« podjetje KAMNIK Ob Dnevu rojstva oove Jugoslavije častita vsem delovnim ljudem Mesarsko podjetje Lesce KOMUNALNO PODJETJE CESTE IN KANALIZACIJA KRANJ čestita ob prazniku naših narodov vsem delovnim ljudem Gorenjske Ob prazniku Republike plam ter pozdrav a Tekstilna tovarna Medvode Tudi mi se pridružujemo čestitkam naših delovnih kolektivov ob 29. novembru MESTNA KLAVNICA Kranj Ob veliki obletnici borben pozdrav delovnim ljudem MODNA OBLAClLMA poslovalnica KRANJ centrala Ljubljana, Titova cesta 43 4 KRANJ itvr.ovsivo pome nt čestita vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE OKRAJNI ODBOH SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE SLOVENIJI KRANJ Vsem prebivalcem Gorenjske čestitamo k velikemu prazniku - DNEVU REPUBLIKE z željo, da bi še v naprej vztrajno stepali po poli, ki smo si jo začrtali v najtežjih dneh naše borbe ik Naša pot v socializem je pot miru in sožitja med vsemi poštenimi narodi svetal TRGOVINA R T KRANJ S Č8stita»Dnevu republike Obrtno-kovinsko podjetje Skofja oka čestita vsem delovnim ljudem k 29. novembru! Vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike borbene pozdrave! podjetje za pospeševanje kmetijske in gozdarske mehanizacije! LAHORE * KRANJ ČEVLJA RN A »STORŽIČ« VISOKO PRI ŠENČURJU pošilja ob Dnevu republike . čestitke vsem Gorenjcem cc&tita v&emu, f/icekwaJLtuu OBČINSKI LJUDSKI ODBOR JESENICE Metlici cofćtva mvt Ju^oilaulje in mu želi veliko uspehov v nadaljnji graditvi naše socialistične domovine NAJ ŽIVI PRAZNIK LJUDSKE REVOLUCIJE! »Roleta*mizarstvo" Kranj čestita k prazniku Republike vsem delovnim ljudem in vsem poslovnim prijateljem čestitajo vsemu prebivalstvu k 14. obletnici Občinski ljudski odbor lil VSG *n 11111 želijo množične organizacije iz Železnikov rojstva nove Jugoslavije v nadaljnji graditvi nase socialistične domovine veliko uspehov IZ NARODA HLAPCEV SMO POSTALI NAROD SVOBODNIH MOČNIH LJUDI!