gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari o — Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v sredo 18. julija 1855. List ki jo V • zivma povzije Razmera klaje stelje težo pridobljenega gnoja se ji nastilja s bo od svoje živine gnoja dobil, naj prerajta klajo, jo živini dajè, na vrednost sená, kakor smo rekli ta znesek naj d ki ? m Vsakteri V • V zivez 5 ki ga živina vživa se na teži zmanjšuje v želodcu in cevah, ker veći del gré v krí, da živino redi, nekoliko pa ga med prebavljanjem potem naj prišteje se stelj krat poste je (ali, kakor navadno pravijo, dvakrat vzame) in precej gotovo bozvedil, koliko gnoja zna pričakovati od svoje živine. V • ZI izpuhtí; pa tudi od tega, kar pride kot blato od vire, ga nekoliko zgnjije, preden pride kot gnoj na njivo Obertnijske in rokodelske skušnje To je z gub a, ki jo terpí klaja, kadar grede skozi želooec in céva se spreminja v gnoj Klaja, tako ako ravno na Za fukinarje kaj. V fužinah je podstrešje vcasih tako ker živini redivno moc daje zakajeno, da je tudi podnevi temno v njih kakor ponoći; tudi niso, izinoizena, bi pa bila malo vreden gnoj, ker je vse leséno, brez nevarnosti ognja. Če se pa ■Nj WtÊ BMHft ^Mk^l H| HU III HÉH I II«, w» po una umiu »ivuvit «w jv » ^ , " « v, * .»* u ^^ ov, jjt* po kteri gnojno moć zgubiva, vsa notranja lesnina enkrat ali dvakrat na leto očedi i • ■ • ■ i • i i • i_ i ^ • 'i i i • ti • zeledcovih in čevinih sokov takih prihodkov množujejo tecnost gnoja ne dobivala tudi od prahu in potem pobeli z apnom, kteremu se je ne 5 ki po koliko g alun a pridjalo, bo světlo in čedno v varnici in lesnina bode bolj zavarovana ognja Ce bi natanko vedili: koliko to vaga kar gre Dosti je, ako se na nekoliko meric (SchefFel) apna pridene le 10 funtov v vodi stopljenega galúna. To bělilo, ki ga je leta 1846 Moshamer pervi pripo ročal, je tudi pripravno za druge poslopja, kjer hoče iz klaje v zgubo, pa tudi to, kar pride medpotoma po čevih klaji od živalskih sokov na dobro, bi lahko rekli: toliko in toliko gnoja se dobí iz toliko in toliko klaje in stelje. Ker pa tega natanko zrajtati ne moremo, se mo- : ognjem gospodar s svetlobo in éednostjo združiti varnostpred h ramo le s ku sinj deržati, ki jih imamo o te Dokler je gnoj še vlažen in še gorko vrè, je dva krat težji kakor je bila povžita suha klaja in primerno nastlana stelja. Če pa pravimo, da na priliko, 100 funtov povžite suhe klaje s primerno steljo vred dá 200 funtov gnoja, se zastopi to le od hlevskega gnoja, ker je živinskemu blatu še nekoliko scavnice prime v ««V« »V • • V V IV • (Oest. Z. f. Berg- u. Hiitt.) Naprava dobre politure. Dober vosek za likanje ali politiranje se naredi takole: V železni ponvici nad žerjavico se stopi če tert funta rumenega voska z 2 lotoma kolofonije; je vse dobro raztopljeno, se odstavi ponvica od ognja iu potem přilije 2 lota terpentinovega olja, in vsa zmes sane ali če je gnoj že na gnojnisču, z deževnico na se tako dolgo mesa, dokler se ne shladí. domestena. Kolikor mlaji, tu nuunui hlevski gnoj, — kolikor vec živina pije « i • ♦ « • li • i • • v • • v « to je kolikor sirovejši je y volnato cunjico se v gladko lesnino riba to likálo in v malo dneh se sveti kakor da bi bila likana bila. (Wurzb.W.) Dobro černo tinto si napraviti. Naj bolja tinta se naredi takole: 18 lotov naj , • lotov arabskega gu Ker pa je med klajo in klajo veiik razloček ne le mija in 7 lotov zeíénega vitriola (Eisenvitriol) o tem, kar redivnost temuč tudi gnojivnost zadeva, se zmeša skupaj potem, ko je vse to poprej posebej vsak lahko zapopade in to so tudi skušnje učile. Oče zdrobljeno (na drobno stolčeno) bilo. Potem se dene kolikor bolj sočňata je klaja, ki jo živina povživa, toliko več je gnoja 5 I V/ I» * MJ 14 « 111 J V WLA IV* U T £JI » U • I/V1111U f VV zatega voljo dobivamo naj več gnoja od goveje živine, manj od konj, in naj manj od ovác. boljih šišk (Gallápfel) umnega kmetijstva slavni Thaer se je veliko pečal s vse skupaj v lonec in vlije 3 funte vode čez temi skušnjami, da bi zvedil ključ za to rajtengo 5 skoz po dní naj se vsaki dan naj manjenkrat premesa ta zmes. kteri bi mogel kmetovavec reci: „če toliko in toliko te Osmi dan je tinta že gotova. Kadar je en del že po ali une klaje dam živini, bom dobil toliko in toliko rabljen, se přilije iznova funt vode in premeša zmes. gnoja od nje". Thaer pravi: naj gospodar od živine povžito seno s prišteto primerno nasteljo dvakrat bo (Hannover. Mitth.) 5 Zivinozdravilska skušnja vzame (ali s stevilko 2 posteva ali multiplicira) preeej resnico zadel; vendar pa mora poprej sočnato in bolj vodeno klajo prerajtati na vrednost sena, ker 7. list nemškega časnika „Deutsche Klinik" na le potem bo rajtenga dosti gotova. Kar pa tečnost znanja sledečo zdravitelsko skušnjo: Neki star lovec m sená v primeri z drugo klajo zadeva, je za gori ome- kteremu je bil lov (jaga) edino veselje na svetu njeno rajtengo vediti potreba, da 200 funtov krom- ki se ni z nobeno stvarjo raje pečal, kakor z izrejo pirja, 460 pèse, 525 repe, 266 korenja še le mladih lajavcev zalov, sije oskerbel vselej, kadarje toliko zdá ali zaleže kakor 100funtov sená,— suhe mlade pse imel, enmalo tište meze, s ktero se kozé navadne detelje, nemške in turške detelje pa že 90 otrokom cepijo (Schutzblatternlymphe), da je tudi funtov toliko zaleže kakor 100 funtov sená. Potem svojim psičkom kozé stavil in sicer v nosnico. Skozi takem bi tedaj 200 funtov krompirja, ali 525 repe, 17 let je neprenehoma tako ravnal in na vprašanje: V «Ji * m V« ^ V/ Vf »t vui ju U. J 1 V V m. V ^ * w * v w j v ajv/^/a v«. v v ali 90 funtov suhe detelje ali 100 funtov sená ravno zakaj tako delà ? je odgovoril da varujem svoje Iju toliko gnoja dalo. Ce tedaj gospodar hoće po primeri zvediti, koliko bljence tako imenovane pasje bolezni (Hunds krankheit); vsako leto skoz 17 let že tako ravnam 226 in nikdar nikoli mi ni áe noben zbolil ali poginil za ljudi, se pa ne pové in ne zve: zakaj? Ali je pa čuda pasjo bolezen; pasja bolezen je ravno tako, kakor so da take zgrabi? Ali se imajo pa zavoljo tacih y kozé 5 jv IVIiVU, »ViVIiVU JV »UMIV bolezen mladosti". — Mož jo je dobro zadel. drugi Zdravitejjske pisma od kolere. 1. pismo. Ker se tam pa tam kolera prikazuje, bi utegnilo do kolere bati, ki pametno in z mer no živé? Gotovo da ne! Ker bo našim bravcem gotovo po volji zvediti: kaj tudi drugi zdravniki in sicer naj imenitniši ob koleri ljudém svetujejo, jim bomo v tem 1. pismu povedali, kaj je lani na D u n a j i, ko je kolera zlo huda bila, slavni profesor zdravilstva, dr. Oppolzer, priporočal. Naj bolja pripomoć pravi slavni profesor — se ubra bro biti, da nam od te bolezni kaj pove»te in nas podučite, niti vsake bolezni, tedaj tudi kolere, je, da člověk pa kako naj se ravnamo, da ne bomo zboleli, in kaj metno živi. ----U*-------x:u ----Ljudjé naj počnemo, ako kterega naših bolezen prime ki zive, naj svojega živeža in živ tako nam piše neki prijatel iz Notrajnskega blizo Ter- ljenja sploh tudi ob koleri ne spremené; to bi bolj nevarno sta, kjer je že marsikterega vzela ta bolezen in se čedalje kakor dobro bilo bolj razsirja po svetu. Radi spolnujemo to željo, in prav po domaće bomo po Navadni živez: mleko, juha (župa), kava (kofè), čo , mesne jedi (le mastné in suhe ne), močnate jedila vedalivse, kar je o tem vsakemu vediti potreba, kteremu je zrelo in sladko sadje, posebno kuhano, niso celó nič škod kolada > zdravje in življenje ljubo. Kolera je sicer huda bolezen ljive » i pa v se ce le clovek že od popred vé, da mu ne na huji je strah pravljajo driske. pred njo; in ravno strah je vergel že dosti ljudi v zrelo Pustite tedaj revnim ljudém njih fižol in lečo y posebno nemili ptujki. Kolera se večidel začenja z drisko (lakši- ce so te jedila prav mehko na vodi kakor sok (župa) sku ranjem). Da pa ima strah že sam po sebi to lastnost, člověka tako imenovana „hitra" prime, vsak dobro vé fle je da hane in brez lupin. Tudi krompir ni škodljiv. Vendar naj se vse zmerno jé, posebno na večer. že kadaj zlo vstrasil ali se kaj posebnega bal. Nekteri so vodo dolžili Niso tedaj prazne besede, ako zdravniki ob koleri pred ni res, in člověk y da napravlja kolero y to pa y ki je bil prej vode vajen, ob koleri pa Ni kar so ne strašite in ne bojte pre- ol (pir) in vino pije, čeravno ju prej ni bil vajen, nestori ¥ . . # « « V . « V à 1 • V _ 1 1 i f «r-i» m * m m m « • « vsím priporocamo : „ već!" Kdor se kolere preveč boji, jo z boječnostjo že kliče prav y da vodo opustí. Kdor je bii pa ola ali vina vajen, k sebi. Le toliko naj se je vsak boji, da pametno naj ga pije zmeruo tudi ob koleri; le ola se je bolj varo- z i vi. vati y ce ni prav dober, premlad ali prestar. Kdor pa P* S čim pa si zamorem strah pregnati?"—nas bo mar- jancva ob koleri, ji ne bo pet odnesel, zakaj po skušnjah Villi yr i* FJŘ /iuiuu 1 Vlil dumu pi • * ~ ~ v* • w» ■ J J » W Vf j/vv uuuvuvi^ sikter vprašal — „saj bi se rad ne bal, če bi le mogel". vsih dežel je gotovo, da po pijancih kolera naj raji sega, Nepotrebni strah si přežene člověk z zaupanjem na y V Njegovih ro milost Đožjo in pa na pamet svojo, kah smo vsi; Njemu se izročimo, potem pa ravnajmo po pameti, da tako živimo, da se v jédi in pijaci ne pre in da marsikdo zgrabila in spravila pod zemljo. ki se je le enkrat vpijanil, ga je kolera čist zrak v • gresimo y ne prehladimo in ne togotimo. Ni treba Posebno na stranišča (sekrete) Čedne naj bojo stanovanja, čedna obleka, v izbah pa , — zato je potrebno, stanovanja večkrat vetriti. kterih se po in tudi ni dobro, da bi ćlovek, če sicer zmerno bolezen rada zanaša, je treba skerbno paziti, živi, premenil svoje navadno življenje zavolj da se zmiraj odpravlja smrad iz njih, kar se naj bolje kolere; naj živi kakor je poprej zmerno živel; storí s tako imenovanim klorovim apnom (Chlorkalk), le ogibuje naj se kar more jedilom ali pijaci, od kterih vé, ktero se z vodo zmeša in v sekret vlije ali pa v skledici v da mu že sicer ne služijo kaj posebno. sekreti stati pusti. Na sekrete je posebno treba ljuće ćlovek tako živi, da se ne pregreší o tem ali unem, deui pažljivim biti, ker skušnje so učile na Duaaji in bati, ker kolera ni kakor turška kuga, ktero tudi drugod, da so Ijudje kolero nalezli, ako so na tak v . f Z1V1 se mu ni nič člověk v Z y ako v se tako skerbno živi, naleze od člověka y ako sekret hodili, kjer se je kak za kolero bolan člověk očedal. njim ali z drugimi okuženimi stvarmí v dotiko pride. Res Presilnega delà s telesom ali duhom se je treba ob je sicer, sikaj smo zasledili tovo da kolere še popolnoma ne poznamo, vendar mar- koleri varovati, ker prenapete žile oslabé in se jih raje ko v ze o njenih lastnostih, in to je zdaj go- lera prime; ponoćno klatenje in vsako drugo rogoviljenje y da se ne more šteti med posebno nalezljive bolezni, je nevarno. V ker ravno tisti ljudjé, ki imajo noc in dan z bolniki naj vec opraviti, Nespametno je, se zapirati v izbo, bati se prostega zdravniki in duhovni, ne merjó bolj pogostoma ka- zraka ali bolnikov y ce nas dolžnost k njim kliče y saj kor drugi, ćemo reci. ki nikoli ne pridejo k bolniku. S tem pa no da se prav nikoli ne nalezla kolera y zakaj bi se ona ne nalezla, če se že včasih nava dna griža in mnoge druire © navadne bolezni nalezejo, ako so zdravi zdravnikov, duhovnov in streznikov, čeravno so imeli noć in dan z bolnimi opraviti, ni nikoli več pomerlo kakor tacih, ki niso nikoli pri nobeni koleri bili. Ljudjé, ktere sicer rada driska prime, naj nosijo z bolniki v tesnih soparčnih sobah natlačeni, in sapo in druge bolne ognjuske njih sopejo. y pot nanagempas okoli trebuha iz flanele ali volne, ali pa svilno (židauo) ruto okoli trebuha opasano. Noge in trebah si Kužnina kolere tako rekoč bolj v podnebnem zraku prehladiti, je skodlj (vremenu) tiči, kar se iz tega čuti, da ob tacih ćasih, ka Sploh naj se o, posebno ženskim. buje ćlovek ob koleri vsemu temu, kar dar v kakošnem kraji kolera ljudi mori, tudi većina druzih mu je ze tudi drugekrat drisko napravljalo toži y da jirn po trebuhu krulji, da jih rado na mehko žene itd. Ni pa čuda, ako ob veliki vročini poleti Ijudje za kolero merjó kar svet stoji in bojo merli, dokler bo svet stal. P se j zijc v o i n pervo jih kraj i k m ) y d ijudje takrat, kad p r i k y kerb P na dr i sk ker z drisko se Pot en člověk se desetkrát na dan in ponoći lahko pre d del začenja kolera P ni treba, da člověk, kteremu je nekoliko hladí, če na hladno sapo pride ali merzlo vodo pije ; sicer po trebuhu kruljiti začelo y ga V m PU in enmalo na mehko pa je tudi nezrelo sadje eden naj poglavitniših vzrokov. žene, bi ze mislil, da ima kolero. Sto in sto ljudi zadene Će vidiš, kako otroci in odrašeni v neumnosti svoji zró nezrelo sadje in ker člověka po prosti kislini še bolj zeja, na-nj vodo piju ali se je čuditi, da med takimi neusmiljeno ka i Le nah tace0 ob koleri, pa vendar se jih ne prime kolera mariti se ne srne kaj taceg V tacih okolj če je člověka že nekterikrat driska napadla, naj gré kosí smertna kosa? In zavolj tacih se paprestrašijo v posteljo naj si da napraviti kauiiljcnega, me li sneg me tneg ali potem drugi, ki se ne pregresijo o nobeni taki stvari,kadar se hrup zažene, da tam pa tam je umerlo toliko in toliko malem vsake dvé po ve ga caja (têja) in naj gorkega po pije y na trebuh naj pa poklada sogrete 227 naj nič ne vživa rene ali gorke rate, ali se bolj prežgane juhe (župe) nika, pa naj se nikar ne boji, 5 kakor enmalo čiste se, ter do duše prijazno reče: „Ana Ivanovna, ženica, du in naj posije po zdrav šica moja ,55 dedica, nimaš ničesa dodati?" Verla mamica ako ne utegnil koj priti; zarudi v lice, ko pred 40 leti; ročneje kolovrat zaverti y saj je bolnik poglavitno rec ze sam storil, ako je to storil, pa ni nič odgovorila. In mož se še bolj prijazno nasmehne kar smo mu ravno svetovali in da ni driske celó nič za- in rahleje besedo ponovi. Tedaj kviško vzskoči ženica, pu- nemaril. stí kolovrat, novega deda izpod iskrih oči pogleda in derkne V drugem pismu bomo povedali, kaj priporoča slavni v kuhinjo. Ondi vzdvigne kamen iz ognjišča, ter staro no zdravnik dr. Pfeuffer v Munakovem, da bodo bravci govico iz luknje přivleče; v nji je rokovičica shranjena, in naši vse zvedili, kar jim je o koleri vediti potrebno. v rokovičici papirček. YTarno ga razvivši potegne iz njega dva bankovca po 25 rubljev ter ju k onim 1000 na mizo položí. „Ne več?" začudi se verli starček. „Moj soprug, Kratkočasno berilo Dolžnišnica. Sergij Feodorovič", zaverne očitovaje ženica, je lakomnež 9 skopuh, ki mi sleherno „kopejko^ (krajcar") zarajta ; sicer v (Dalje.) bi se bilo pač več nabralo". Nato gospodar umolkne, oberne se k starjema sinu ter ga vpraša: „Kako je z nama?" Verli lavočnik je v tem do dolžnišnice prikorakal. Cu- Tudi ta pritrese svojo betvico, in tako po versti tudi ostali vaj , ki svoje ljadi že pozna, mu brez dolzega odlašanja bratje in sestrice. Celó novorojenček mora od tega, karmu odprč zakleojene vrata, ter za poplačo rahel kolač přejme, je boter v zibelko vtaknil, nekoličkaj odstopiti, „da svoje živ- Stacunarček in njega slažabnika pa stopijo v tako imeno- ljenje z blagim delom prične, in da se mu bode kedaj do- váno zbornico, dolgo, golo dvorano, v kteri soparna sapa bro or odilo na zemlji « veje in media svitloba prostore razsvetlaje. Nas ljubi la vočnik vstopivši se oberne najpoprej proti „obrazu" (svet-niku), pokriža in trikrat pokloni; potem se ozre in pregleda število revežev, ki so ali po vlastnem zadolženji ali po nesreći semkaj prišli. Kolika mnogoverstnost na obrazih, kolika različnost v obnašanji, v slednjem pogledu, slednjem gibljeji teh nesrečnikov se mu takaj predočuje I V tôpem obličji tega mladenča le, ki vstopivše s hrohotom pozdravlja, glej! nikakega dušnega povzdviženja, nikake svitlobe — le začenjanje bebosti! Oni mož-le zabahlega obraza, rude- ^^ 9 čega nosa in suhih ustnic, ki vedno Tantalove bolecine terpi ni li popolnoma podoba zanikernosti ? Al uni revcek-le Tako se je okoli 1100 rubljev ali kaj malega čez nabralo. „Ti bo pač dovelj za 3000 rabljev, pravi naš le-sovščik, pobere bankovce ter se vpoti z njimi v dolžnišnico (Dalje sledí.) Novičar iz austrijanskih krajev y y vpadenih lie in bledega obraza y ki samši v kotu tičí more biti, da je oženjen, da ga število ljubih otrocicevoceta kliče; stradati jim je brez njega in hrepeojenje po njih mu je celo dušo prevzelo! Ah ne Iz Siska 9. julija. Žetev se je dosti dobro obnesla. Horvaški pridelk je sicer premajhen, da bi se moglo řeči da se po njem za dalje časa žitna cena ravná; nekaj časa pa vendar dežela izhaja z domaćim pridelkom in to stori, da domaći ljudjé ta čas ne hodijo k nam po žito in ga tedaj tadi ne podražujejo. Žitna cena v Sisku se ravná prav za prav po banaškem pridelku; v Banatu veljá vagan y ni v tako! ubozega reveza je še haja paščica osode zadela. Ženico je že davno za-grebel; ostal mu je le sin, kterega je ljubil ko punčico svo- nove pšenice 6 do 6 in pol. Po slivovicu kupci zlo poprašajejo, ker se za češplje (slive) ne kaže kaj posebno dobra letina. I i Karlovca smo zvedli, da se je starosti jega očeša, kterega si je podporo in veselje svoje mislil. Njegovo srečo ukoreniti vse je žertvoval, celo svoje jecmena precej přidělalo. Cena pšenice je od 4 fl. 50 kr. do 6 premoženje razdal. In ugodilo se mu je, y sin je obog 20 krajc., kakorsno je blago, atel do 24 kr., prosa 2 do 2 koruze 3 50 kr., pa ni kupca. 20 imenitno se oženil, ter zdaj možuje in kupcuje, da je kaj. V Terstu 16. julija. Obiskala nas je nemila kolera* Al sreča je njegovo serce izpridila; sramovati se je jel pro- Zbolelo jih je naj več od 1. junija sem 14. dan t. m. namete očetove šege, njegovega staropravega mišljenja in rav- reè 70, umerlo 28; včeraj jih je zbolelo le 66; danessmemo nanja, ter mu vso podporo utegnil. Tedaj so upniki pri- upati, da jih bode se manj, in nadjamo se, da kmalo kmalo tisnili, ter starčika zarad dolgo v, ki jih je za sina storil y dolžnišnico odpeljali. In nehvaležno dete je to gledalo zinilo ni! v in Napolnjene jerbase ugledati užgó se * r oci vernilo se bode zopet ljubo zdravje. Prevelik strah je odgnal mnogo Teržačanov iz Tersta, ki bežali so posebno v Gorico pa tudi proti Ljubljani in drugam. Vzela nam je ubozih jet- 10. dan t. m. kolera tudi marljivega učitelja slovenščine nikov radosti; obrazi se zjasné; danes ni praznik, torej niša ničesa pričakovali; toliko dražji jim je torej podar y ako na tukajšni gimnazii gosp. Legiša. Njegovi učenci ravno jim je bilo na voljo dano, zbrali vendar so se vsi k milosti. K lavečniku je ogleda pristopil, ter mu imena njegovemu pogrebu in mu tako zadnjo čast skazali v zahvalo truda, ki ga je imel z njimi. Ko sem tri dní pred nje- tistih povedal, ki opoldne od svojcev ali prijatlov hrano do bivajo. Toda usmiljeni tudi njih ne pozabi, da se jim ravno manjši del odloči. Vsaki dar, ki ga prosti sin natore ne- go vo smertjo ž njim govoril, in mi je tožil, da je bolehen 9 mi je naročil tadi, da naj „Novícam" naznauim, da šonje ku poda, leta s prijaznim nasmehljejem ali pobožnim govi učenci prav marljivi, in to ne samo rojeni Slovenci ___• ___ _ T____11 i • ■ 1 I • v I 1 i l V m m of mm « m mm * • m » « V « i « ekom sprejame. In dobrotnik, razdeli y zadnj vse blag drobtincice, prikloni se naposled (kako milo do lepo) temač tadi Talijani, kterih se je nekoliko naučilo sloven šćine tako, da prestavljajo slovenske knjige brez spodtikleja. vsim zbranim se globoko in spodobno, ko da bi bili njegovi Ljubo mi je toraj, da zamorem to pohvalo očitno naznanjati. 1 • • * VV • « • • « __~ _ u . __ - _ ^ _ - _____ti da Jim kup ter jim vosči tem se pobožno pokriža kloni ter zadovoljen odide ; prosi jih za odpuscenje zavoljo male podaritve v * • « « • « . _ . - _ _ Po po y Letina obeta v naši okolici obilen 55 y sol in kruh" dobro teknila trikrat se „obrazu" za darmi pridelk; kakošna pa Onega bogatega „lesovščika" (kupčevavca z lesom) bo z vinom, se ne prederznem prerokovati. Sicer so se ozdravile terte nekoliko, ali vendar se plesnoba že kaže ceravno ne še hado. Ce hujega ne bo, bomo imeli še pre y v ""O — jjivwwfwvinw ^I>U|fVWTHT VH MA 1VOUUIJ C Oj V lila ý b 0] i 111 t) DO V l/UUUl , UU Ml ni; LI Is pUUUJOUlM IVIVUH pa od danes zanaprej deda kličejo; narodil se mu je čverst bolezen pozneje, kakor se je zgodilo lansko leto. Povedati , in to je važneja, imeuitneja prigodba ko omožitva pa moram tudi, da lim a sta voda tudi pri nas prav dobro se vendar da se ne pohujšala tertna vnuk pomaga hcere. Vzame ključek, ki ga vedno na vervici pri sebi nosi, stopi ž njim k stari omarici pred obrazom sv. Mi- Obertnikom in posebno krojačem (žnidarjem) moram klavža ter vzame iz nje 1000rubljev v bankovcih. Natanko se to novico povedati, da imamo v Terstu že kake tri mesce V- - _ a i ^ t • • 1 • V __ — _ ^ — _ M _ ^ _ _ _ _ _ prestevsi jib razgerne po mizi rekoč 55 T ti bo za uboge krojaško m jetnike v dolžnišnici". Tedaj se prime za brado, namuzne vsakosortne oblačila ktera neizrečeno hitro in kaj lepo šiva 228 lz okolice Zi op laike na Dolenskem 14. julija. Ko oa ta o ej o nok na svoj.h štacjonih, kjer so sedaj, dokler bi Turki pripoveduje pripovedka nad Krajnce planili, huda vročina terpi. To je dobro za zdravje vojakov, pa tudi bi ti v goro na Zaplaz zbežali, kjer bi jih od vsih strani za okolice po poti, kjer vojaki postajajo. — V nedeljo je bil Turki stiskali. K njih veliki britkosti bi se kuga pridru- slovesen dan v Knap o vši, rudniku, eno uro nad Soro. žila i ter jih kot muhe morila. V ti nadlogi se k Marii Pokanje možnarjev je oznanovalo prijazni dolinici blagoslov prečisti Devici obernili, nje podobo na hrast oběsili in jo ljenje ravno dodělaně topivnice in jame, kjer so se bogate pomoči prosili. Njih prošnja bi brez uspeha ne ostala y ne svinčene žile odperle. Več od tega rudnika, ki po veclet le ozir kuge, temuč tudi turška derhal bi sama od sebe nem trudu sedaj deležnikom obeta povračilo obilnih stroškov zapustila te kraje. V zahvalo bi spleli Materi božji utico in mnogim prebivavcem te samotne okolice vsakdanji zaslu- okoli podobe, ktero bi o ponočnem času neka svitloba raz zek y bomo drugo pot povedali. svitljevela. To jim bi bil ziv dokaz, da Marija s svojo brambo med njimi prebiva. Z utico pleteno, kajti nedostojno slavi Matere božje, nezadovoljni bi na tem mestu sozidali kapelico. Ponočna svitloba bi vse od rev stiskané po deželi sem vabila prosit Maiijo pomoči. Tako bi neka žena z otrokorn na Kumu v tešnjavi zadušením v to kapelico prišla in dete Novičar iz raznih krajev to je Po naj višjem sklepu od 18. p. m. se ima čez y leto, 1. julija 1856 povsemCeskem doljno-austrijanska Cesarski mera in vaga vpeljati namest dozdaj navadne. na svojo nezmerno radost oživeti vidila. To čudo bi se tudi ukaz od 14. p. m. ponavlja, da se pri oddajanji civilnih po bližnjih deželah, štajarski in horvaški, razglasilo in ro- cesarskih služb ima zvesto gledati na doslužene vojake, marjev iz vsih teh krajev sem na jate vabilo. Celó hor vaški vojaki bi leta 1848 na Talijanskem s klicom: ako so za take službe pripravni Duhovniki austrijanske n po armade so po izkazku novega vojnega imenika: vojaški moz Bog i zaplažka Majko božja!" srečno naskočili mesto vikář in škof J. M. Leonhard, vojaški konsistori pod vod- Treviž. V začetku 19. veka, ko so Francozi prazuike Ma- etvom korarja P. Richly-a, 19 je vojaskih superiorov, 218 tere božje zatirati jeli, so ljudje verveli (vreli) na Zapiaz, vojaških kaplanov, vojaški pridigar je dr. Taubner, konsi-uneti od ljubezni do božje porodnice, jo na tem samotném storialoi svetovavec obojne evangeljske vere. Na vertu homcu častit. Ti prekoredni in vedni romarski poti so po- dunajské kmetijske družbe je v senci pod nekim sadnim budili cerkveno in deželsko pozornost in prizadevď zatreti ta božji pot; zatorej je bila kapelica ta dvakrat zaporedoma poderta. Slučaj je pa hotel, da je nar veći zopernik kapele ob casu njenega podiranja nevarno zbolel, in konj naglo dovitno bilje. drevesom iz enega žerna réží zrastlo 58 bilk, skor v vsakem klasu je po 70 zern, v vsem skupaj tedaj okoli 4060 zern. Kmetijska družba je shranila s korenino vred to ro- Iz mesta Steyer v zgornji Austrii se pro poginil tistemu, ki je prijezdil gledat, ali je res dopolnjeno daja vsako leto sila veliko br ú m d (dromelj) v Brasilijo, povelje, ki je velelo podreti kapelo. Zatorej se ni s tem si- ker tamošnjim narodom je brenkati na brurode naj prijetniša Rusovska vlada je dovolila izvožnjo žita iz Reni-a lovitim početjem nič doseglo, timveč se je zbudila še veća muzika. unema v romarjih, na tem kraji častiti Devico. in Izmajla v Moldavi. Vojske v Krimu te dní še ni Krasna kapela se Ietal848 narećenem homcu vzdigne, kl jo bilo. Po povedbi nekega rusovskega voje ka, ki je všel k je Kure Goldenstajnski velićastno izmalal. Tu vidiš v djanji, Francozom, je bil 11. dan t. m. admiral Nahimov ranjen kako se dopolnujejo nezmerne želje človeškega serca : Božja je potem kmalo umerl (?). Omer-pasa je nek za porodnica zapuša ta revni in minljivi svet; nošena od bož jih angelov stoji že nad oblaki, njeno serce, njene očí poveljstvu odpovedati, poslal kolero zbolel. Sultan mu je unidan, ko se je hotel višjemu 5 drage darila jui augeiov biuji z.c li a u umani, ujeuo serce, njene oci puvcijoivu uupuvcuan, jjuoiui «1055 uam«, ^iuv^u išejo svojega stvarnika. Pod njo na tleh stoje Jezusovi iz- je tudi lepo hišo (palačo) v Carigradu podari! in zraven tega mu ga tako voljeni za njo iti hrepeneći. Zaterti in revni člověk, ki na potolažil. Od smerti angležkega vojskovodja Raglan-a tem svetu le grenki kelih pije, se joka od mila premišlje- se raznaša čudna novica: da ni namrec za kolero umeri, vaje ta prizor, ker mu pravi: „bodi potolažen! ako si tu ampak da je znorel in se vstřelil. Nemogoče ni. Tudi reven, tam bos sreceu, tudi ti pojdeš k svojemu većnemu očetu". od perziškega cara ali šaha Šamyl-a pravijo, da je umerl iu da rusovska vlada, berž ko je slišala njegovo smert« je V blagoslovilo te kapele so naš preljubljeni knezoškof dovolili 21. jun ja t. 1. in k oversilu tega opravila treban-skega dekana g. Jožefa Rozmana pooblastili. Ljudstvo po deželi, ki je teza komej pričakovalo, se je 8. dan t. m. k ti slovesnosti obilno zbralo, in gospod dekan, sloveč govornik mu je s krepko, miloglasno besedo koristnost pa tudi škodljivost božjih potov v pridigi živo popisaf. Pesem k ti svečanosti nam je naš slavni g. Peter Hicinger spisal. y Kobe. poslala čez 80.000 vojakov do meje perzijanske. se * da lord Russel, eden naj veljavniših angležkih strov, ki je bil tudi v poslednjem dunajském zboru y Sliši m i nije 13. dan t. m. iz ministerstva stopil. Poslanec Bulver je namree unidan deržavnemu zboru nasvetoval: naj izreče, da Russel, kijena Dunaji se austrijanskemu predlogu za mirno spravo pridruzil, v Londonu pa vendar ostal v ministerstvu, ki vse žile napenja za vojsko, ne zasluži več za-upanja dežele. To, se bolj pa, da tudi ministerská stranka lz Ljubljane. Za gotovo moremo povedati, da razun v zboru ni za-nj zoper Bulverjev predio ar » glasovala enega domaćega člověka ni še noben Ljubljančan za kolero umerl. V boloišnici vojaški so Dek trije popotni vojaki umerli. AI za tega voljo še hvala Bogu! ne moremo reći, da imamo že kugo kolero v Ljubljani, kakor so nekteri Ter- je nek tako razžalilo, da je stopil iz ministerstva ____- • • . « V • „ 5 p če je res. vizo sožgali. Na izhodnem morji so Angleži Rusom mesto Lo V Barceloni na Španjskem je nek spet mir; fabrikantje so delavce potolažili, da se ne puntajo so jo přetekli teden sem več zoper nje. Deržavni zbor je dovolil, da vlada 230 vzame; zajem zagnali, ko žačani v pondeljk hrup přivřeli, v pondeljk jo pa zatega voljo spet preč popihali, milijonov realov (real po 13 kr.) na pósodo tako, da neka velika gontivnica, ki je bila pred polna ptu- je prostovoljen ; če pa v 30 dnéh ne bo ta dnar prostovoljoo jih gostov, je bila ko bi bil trenul, prazna. Nam se smi- v deželi podpisan, pride potem posojilo prisiljeno. Na lijo ljudje, ki so tako nezmerno plahi, al to ni prav da Nem škem je bilo prerožtvo zlo razglašeno, da 2. dan w vročina bode y da Iijv 'J J * 1 DU iui\u His ci ni ç i 11 u j/iu u 1 ^ a g i u u t pi a v ^ ua il ç 111 D a v 111 J\s pi vi vtiv? v » - drugim nepotreben strah delajo. Serčnost res ni na La- t. m. bo konec sveta; taka strašna škem domá. Tistemu pa, ki je iz gole dobičkarije po Lju- ljudje in živali bojo konec jemali, rastline sahnele, ingojzdje se unemali itd. Lahkoverno ljudstvo je bilo res v takem bljani laž raznesel, da v Bled u je tako polno ljudi da nobenega gosta ne morejo več sprejeti, bi radi rekli: ,?če strahu, da na prižnicah so mogli duhovni na vso moć tola- kamen od serca odvali! sar ne želiš sebi, ne želi bližnjemu !" Sicer pa moremo brav- žiti plahe ljudi, kterim se je se cem še to novico povedati, da iz Laške^a potujoči vojaki koje 2. dan t. m. brez nesreće pretekel! y Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.