LETO 1943 11. AVGUSTA !?r~" n!!! (!-—~ •—-ij nn-m^ fnn$ s*? Hi N ar p=—ar"—r™i c«? iiiiiiii Tj!!!;! lili iiiiiiii Uii;:i> iiiiiiii w m \ ii Kjer eo jablane in žlahtne hruške dobro obložene s sadjem, je priporočljivo konec julija ali v začetku avgusta izvršiti zadnje škropljenje a %% bordoško brozgo. Pri prav poznih zimskih vrstah se sme vzeti k temu škropivu še dodatek 250 g aresina. Poletnih sort sploh ne škropimo več, pri jesenskih pa, če jih škropimo, ne smemo več dodajati aresina. Pri tem škropljenju orosimo predvsem 6adje, da ga obranimo škrlupa in jabolčnega zavij ača. Sadje postaja vedno težje in je nevarnost, da se veje polomijo, zato jih po potrebi podpiramo. V avgustu sadje že močno odpada. To 6adje se naj pobira in odstranjuje, ker je večinoma okuženo od zavijača. Odpadlo eadje od poletnih 6ort se lahko porabi za napravo sadjevca za takojšnjo porabo. Ostalo sadje 6e lahko skuha nn porabi za krmljenje prašičev. Po moniliji okuženo gnilo sadje pobiramo in zakopavamo v zemljo ali sežigamo. Obiranje poletnega in ranega jesenskega 6adja je v teku; rano sadje obiramo nekaj dni pred popolno zrelostjo. Tako sadje se da lahko utrgati, v shrambi ne vene, temveč pozori, je dobrega okusa in trpežno. Po končani bratvi ee mora sadje razbrati in ločiti vse drobno, črvivo, nagnito in slabo razvito od zdravega sadja. Poletno sadje 6e da le kratek čas shraniti, zato 6e ga naj čimprej proda ali na primeren način uporabi. Mnoge sorte hrušk, ki zorijo v avgustu, so izvrstne za napravo kompotov. Po možnosti si izpopolnimo zalogo konzerv tudi z zdrizi, mezgami in marmeladami. Tudi na sušenje sadja ne pozabimo. Namesto za škodljivo žganje uporabimo rajši vse, kar je količkaj sposobno, za sušenje. Nekaj o breskvah Prihajamo v dobo, ko zori naše najžlaht-nejše sadno pleme — fireskve. Nekatere najbolj rane in srednje rane ameriške sorte 60 že ali pa bodo vsak čas minile. Najboljše bodo zrele šele proti koncu tega meseca in v septembru Priznati moramo sicer, da breskev pri nas ni tako važno sadno pleme ka- kor so jabolka in hruške. Res je, da naše bolj hladno in mokrotno podnebje za breskve ni tako ugodno kakor v državah s toplejšim podnebjem. Vendar pa nam kažejo mnogoletne skušnje, da naše podnebje ni tako slabo, da bi bila gojitev breskev nemogoča. Pridelovanje breskev bi bilo tudi zalo treba upoštevati, ker mesta, industrijski kraji in vedno bolj razvijajoča se letovišča použijejo ogromne množine tega sadja, ki je skoraj vse uvoženo iz inozemstva, dasi bi ga mogli pridelovati dofha. Širjenje breskovih nasadov je tudi zaradi tega tako priporočljivo, ker 60 taki nasadi prav poceni. Saj si drevje sami vzgojimo brez stroškov. Breskev je tudi tisto sadno pleme, ki hitro zarodi in rodi še dokaj redno. V sledečih vrsticah nekaj najvažnejših migljajev za napravo breskovih nasadov na najcenejši, najpreprostejši pa vseeno prav uspešen način. 1. Podnebje. Breskev uspeva dobro predvsem v vinorodnem podnebju. Kjer vinska trta raste in na prostem rodi, tam z gotovostjo lahko pričakujemo, da bodo rastle in rodile tudi breskve. Skušnje nam pa kažejo, da se nekaj doseže tudi povsod tam, kjer še dobro uspeva pšenica, koruza in fižol 2. Breskvi se hoče toplote. Zato je odločilne važnosti, da izberemo zanjo zavetne lege, nagnjene proti soncu (jugovzhod, jug, jugozahod). Višinske lege so povsod ugodnejše kakor nižinske. Mrazne nižine in hudim vetrovom izpostavljene lege niso za breskve. Breskev ima namreč to slabost, da prezgodaj,cvete in rada v cvetju pozebe. 3. Poleg podnebja in lege je odločilnega pomena zemlja. Predvsem moramo vedeti, da to pleme ne uspeva v travni ruši kakor jablana in večina drugih sadnih plemen, ki jih gojimo v visokodebelnih oblikah. Zato so bile breskve v prejšnjih časih doma le v vinogradih, kjer so zemljo redno obdelovali in gnojili. Dandanes sadimo breskev v malem v vrtove pri hišah, ki so vprav tako redno obdelani, da imajo poleg zelenjadnih rastj^j tudi breskve vedno odprto zemljo. Mokrotne zemlje z visoko podtalnico so mnogo boli neugodne, kakor pa presuba tla. V ne preveč suhih bregovih b-eskev Je najbolje uspeva, ako je cepljena na lastno podlago (na breskovem divjaku), ki je zrastla na mestu in ima močno razvito srčno korenino. Da je treba zemljo za breskov nasad temeljito pripraviti: globoko preorati ali 50 do 60 cm globoko rigolati, močno pognoj.iti z dobrim, predelanim hlevskim gnojeni ali z zrelim kompostom pomešati, ali s cestnim blatom ali z živim apnom in po potrebi tudi še s kalijem (kalijeva sol in fosforova kislina, Tomaževa žlindra, superfosfat); to bi moralo biti samo ob sebi umevno. 4. Način vzgoje. Navadno ravnajo tako, da cepljeno drevje kupijo in spomladi po-sade na stalno mesto. Ta način je seveda najbolj lagoden, je pa razmeroma drag in ne najboljši; ker breskev, zlasti če je močno razvita in celo dve leti stara, hudo občuti presajanje. Če ee posebno previdno z njo no ravna, se še rada posuši. Najpreprostejši, najcenejši pa izvrsten je način vzgoje mladih breskev kar na mestu, brez presajanja. V ta namen naberimo sedaj, ko breskve zorijo, zdravih koš.čic od bolj divjih vrst. Te koščice hranimo na zraku, da ne splesnijo. Na jesen, ko je zemljišče že pripravljeno, ga razmerimo in zakoličimo, da določimo mesta, kjer bodo breskve rastle v razdalji v Vrsti 5 m, vrste med seboj pa 6 m vsaksebi. Mesta zaznamujemo s količi in k vsakemu količu posadimo tri koščice fl—8 cm globoko. Spomladi, ko koščice vzkale, pustimo rasti eno samo najlepšo, drugi dve pa odščipnemo pri tleh. Še tisto, torej prvo leto drevesa tako dorastejo, da jih lahko cepimo z očesom tekom avgusta meseca. Kdor zemljišča ne more pripraviti še pred zimo, naj koščice posadi na gosto kje na obdelani gredici. Takoj spomladi, ko vzkale in se jim razvije prvi značilni listič, jih dvignemo iz zemlje in presadimo na stalno mesto, prilično tako, kakor presajamo solato. Tudi take, spomladi presajene breskvice krasno rastejo in so avgusta meseca godne za požlahtnjevanje z očesom (okulacija). Enoletne breskve, ki jih pošiljajo dreves-ničarji vsako leto med 6vet, imajo že večinoma polno cvetnega popja, k: ga moramo pa vsega odstraniti, kjer je treba drevesca pri presajanju močno skrajšati. Vse bolj naravno se razvija broskev, kjer je zrastla iz koščice in bila požlahtnjena. TRI ČEBELICAM ■<&■ Prevoz na pašo (Nadaljevanje.) Najprej so na vrsti panji, S slabo izdelanimi panji je težava. Zelo neprijetno je, če začne lezti narazen panj sredi poti in se skozi špranjo usipajo čebele na ljudi, zlasti pa na živino. Zato bodi prva skrb, da se točno pregledajo vsi panji, ali so dobro napravljeni, trdno zbiti in če prenesejo kak močnejši sunek. V prejšnjih letih so nekateri čebelarji prevažali čebele na tovornih avtomobilih, kar je seveda bilo najidealneje. Sedaj bo v tem pogledu več težav, tako da bomo večji del morali računati deloma z železnico, še bolj pa z navadno vprego. Zastran voza bi bilo pripomniti, da je za lepo cesto in dobre panje dober vsak voz, čeprav nima vzmeti. A takšnih cest in potov je. pri nas bolj malo. Zato bi že bilo svetovati, da čebele prevažamo z vozovi, ki imajo nalašč v ta namen pripravljene posebne gibljive legnarje ali pa so na vzmeteh. Za vožnjo v pašo bi še morda šlo z navadnim vozom, težko bi pa panje po količkaj dobri paši vračali, ker so sati težki in se nam lahko najlepše satje polomi in čebele v razvalinah zadušijo. V ikrajni sili bi si pomagali, da bi panje podložili $ slamo ali pa, da bi na lojtrnice napeli vrvi, nanje privezali deske, na deske pa naložili panje. Tik pred prevozom, ki naj bo po možnosti ponoči, se naj okenca dobro pritrdijo z žeblji ali pa s prečnimi zapahi. Ker se med vožnjo žival razburja in se zaradi tega razvija v panju velika vročina, je neobhodna zapoved za vsakega prevažalca, da dobivajo družine dovolj hladnega zraka. Če ni v vrat-cih dušnikov z žično mrežo, moraš vratca sneti. Kranjičem moramo v sprednji in zadnji skončnici izdolbsti veho in jo zamrežiti. Zvečer zamašimo žrela z zapahi, kranjiče tudi z vršički smrekovih vej. Na vozu naj bodo panji zloženi tako, da leži satje vzporedno z osmi voza, oddušniki pa navzven. Če jih naložimo v dveh vrstah, jih je treba dobro povezati. Na pot je treba vzeti posodo z vodo in razpršilnik ali pa omelce, nekaj gobe, vžigalice in luč, klešče in kladivo ter nekaj žebljev in končno za pest ilovice, s katero za silo zamažeš kakšno razpoko v panju. Če bi se med potjo primerila nesreča, da bi začele it kakšnega panja uhajati čebele, je treba najpi^j izpreči konje in jih odgnati stran, nato pa panj zamašiti. Ako bi pa bila smola večia in bi kak panj padel z voza in se razklal, mora prav tako prva skrb veljati vprežni živini, da jo odstraniš dovolj daleč proč, na?o pa čebele pomiriš z vodo in dimom. Dobro je v takem primeru imeti s seboj čebelarsko kapo, da laže nemoteno delaš. Ako bi po nesreči čebele napadle kako žival, se priporoča politi jo z vodo, nato pa dobro zdrgniti s slamo, da odstranimo iz kože žela. Nato jo namažeroo s špiritom ali žganjem in jo odenemo z mokrimi odejami, da jo hladijo. Eno naj bi si dobro zapomnil vsak čebelar, ki prevaža v pašo, to namreč, da ni nikoli preveč previden. Mnogo bolje je pred prevozom vse točno in vestno narediti, l*a-kor med prevozom imeti sitnosti in škodo. POLJE V juliju smo poželi žita, ki zaradi neugodnega vremena ob času cvetenja in zaradi močnega poleganja žal ne bodo tako plenjala, kakor smo upali in pričakovali, ko smo jib opazovali v njihovem bujnem razvoju. Snop-je smo zložili ali v kozolce ali pa kar na njivi v križe, da se posuši in še pozori. Sedaj smo sredi mlačve, ki je v polnem teku. Ze v navodilih za julij enio kmetom priporočali, naj si pripravijo potrebno orodje, pregledajo zlasti mlatilnice — pa tudi cepovje, ki ga bo telos marsikdo rabil namesto mlatilnice —; svetujemo ponovno, da st vse poprej pripravi, da bo mlačev šla lepo oo rok. Meseca avgusta bomo posejali na prazna 6trnišča poleg drugega tudi rdečo deteljo-inkarnatko, če to že nismo napravili koncem julija. Rdeča detelja je v današnji stiski za krmo prav dragoceno zgodnje spomladansko krmilo, ki pride posebno prav ravno v času, ko gospodarju krme najbolj primanjkuje. Inkarnatka se na ugodnem zemljišču lepo razvije in spomladi res veliko zaleže. Najbolj ji prijajo peščeno-ilovnata zemljišča, ki jih po možnosti prav malo pognojimo z umetnimi fosfornimi gnojili. Sedaj je tudi Čas, da takoj posejemo strniščno repo, ki bi morala biti nekako do 10. avgusta v zemlji. Repa je pri nas skoraj nenadomestljiva rast- lina za človeško in živalsko prehrano; saj vsi poznamo drobno naribano kislo repo, ki slovi kot prav okusno zdravo živilo. Vemo pa tudi, kako nam repa pozimi odleže pri krmljenju živine in prašičev. Zato. ne moremo dovolj priporočati gospodarjem, da izrabijo čim več etrnišča za pridelek repe in naj jo sejejo — če je še niso — tudi še sedaj. Posestnikom, ki bi jim kak kos zemljišča ostal, priporočamo, posejati v avgustu repico in ogrčico, iz katerih se prideluje olje. Ta kultura je v današnjih časih prav posebno dragocena za dom, hkrati je pa tudi prav izvrsten pre