APRIL	
15 S Peter Gonz.	
IS N Bela nedelja	
17 P Justin	
18 T Apoloni j	
19 S Leon, IX.	m
20 č Nein Mont.	
21 P Anzelm	+
22 S Aleksander,	m.
23 N 2. po Velik.	
24 P Jurij	
25 T Marko	
26 S Mati dobr. sv.®	
27 č Cita	
28 P Egidij	+
29 S Peter, muž.	
30 N 3. po Velik.	
amerikanski Slovenec
wm »L0YENSK1JGCST 1IH5ERDO
gM t«r« I« **ro'd — jra pratrte* fx	— »3 Soju Bi W»»?«3
GLASILO SLOV. KATOH DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHGRJX S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH«
'(Official Organ t>f font Slovenian OrganitutionaJ
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH—
štev. (no.) 79.
chicago, ill., torek, 25. aprila — saturday, april 25, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
f^omv ii^i y lef li i
Sprava s M
Rim in Berlin si prizadevala, da streta obroč, ki ga je stvorila okrog nju Anglija. — Pri raznih državah se poslužujeta različnih metod. — Preziranje Poljske.— Prijateljsko snubljenje Jugoslavije. — Izjave malih držav.
Berlin, Nemčija. — Srdita diplomatska bitka se točasno bije med obema evropskima taboroma, fašističnim in demokratičnim. Predmet boja so razne male države, zlasti tiste, ki se še niso dokončno odločile, na katero stran naj se postavijo; nič manj silovitega pritiska pa se ne izvaja tudi na druge, o katerih se smatra, da se nagibajo na stran demokratičnih držav. Z eno besedo povedano, Hitler in Mussolini sta podvzela gigantsko delo, da razbijeta jekleni obroč, ki ste ga, bolj ali manj uspešno, zgradili okrog njiju Anglija in Francija.
Pri tem postopata oba diktatorja z vso diplomatsko pretkanostjo in na način, ki je v vsakem posameznem slučaju najbolj primeren; tako pri nekaterih državah nastopata s silo in grožnjo, pri drugih s prijaznostjo, pri tretjih pa zopet z ignoriranjem in preziranjem. Med zadnjimi je Poljska na najbolj prominent-nem mestu.
Poljska, kakor že poročano, je stopila z Anglijo v medsebojno obrambno zvezo in iz tega vzroka je bilo nazijsko časopisje še pred! nekaj dnevi polno napadov proti njej. Ti napadi pa so zadnje dni skoraj docela ponehali in časopisje se obnaša napram Poljski, kakor bi te sploh na zemljevidu ne bilo. Namena, ki ga imajo S; to izpremembo, nazijski voditelji ne skušajo nič prikrivati. Javno izražajo mnenje, da bo prišla Poljska, predno bo poteklo mesec dni, še s klobukom v roki v Berlin. Kot vzrok za to navajajo ogromne stroške, ki jih imajo Poljaki z vojnimi pripravami, ko držijo točasno okrog milijona mož pod orožjem. U-božno Poljsko, tako pravijo, bodo ti izdatki tako štrli, da bo raje sklenila kakoršen koli sporazum z Nemčijo, kakor pa, da bi morala ostati v sedanjem nevzdržnem stanju. Samo čakati jc treba, pravijo.
Popolnoma drugače se obnaša os Rim—Berlin proti Jugoslaviji. Ta država se zaradi svoje kočljive pozicije ni odločno izrekla niti za eno, niti za drugo stran in fašizem je napel vse svoje prijazne strune, da jo pridobi v svoj tabor, in v to svrho se vodijo točasno od italijanske in od nemške strani pogajanja s to državo, ki baje ugodno potekajo za fašistično os.
Na svojevrsten način pa nastopa Nemčja proti raznim drugim državam, namreč, da s prikrito grožnjo izvablja iz njih izjave, da se ne čutijo ogroženih od Nemčije. O tej metodi je bilo že zadnjič obširnejše poročano: nje cilj je, da bo Hitler v svojem odgovoru na Rooveltov apel, ki ga bo podal prihodnji petek pred državnim zborom, pokazal svetu na podlagi izjav malih držav samih, da Nemčija nikogar ne ogroža. V resnici je prejel Hitler že število takih izjav. Ve-
NOVI DAVKI V FRANCIJI
Oboroževanje zahteva breme od ljudstva.
novo
Pariz, Francija. — Ogromni izdatki, ki jih ima Francija z oboroževanjem, da dohiti v tem oziru totalitarne države, so do skrajnosti pritisnili na državno blagajno in ta pritisk bo občutilo zdaj tudi ljudstvo samo. Zadnji teden so se namreč izdale odredbe, s katerimi .se nalagajo novi davki z veljavnostjo od 1. maja. Finančni minister je v petek po radio razložil,da je to novo bre-
UMESTNO PRIPOROČILO
S pogovori o vojni se stanje le poostruje.
Father Wm. O'Connor, ki je profesor filozofije na St. Francis semenišču, je potom časni-kajrskili poročevalcev podal ljudstvu izredno umesten nasvet, namreč, da naj bi se govorilo več o miru kakor o vojni. Vsak pameten človek želi mir in ne vojne, je- povdaril. In vendar nihče ne mara govoriti o miru, kajti pogovor o vojni nam je bolj «animiv. Ta zadeva je nekaj podobnega kakor z zdravjem. Nihče ne govori o zdravju, pač pa vsakdo rad na dolgo in široko opisuje, kaj ga boli. S takim govorjenjem se bolezen le poslabša in v enaki meri se tudi splošno
i nič denarja za nemške dediče
Des Moines, Ia, — Poslanska zbornica tukajšnje zakonodaje je zadnji petek odobrila zakonski predlog, po katerem bo izključeno vsako pošiljanje dediščin ali zapuščin v Nemčijo. Predlog, ki je bil sprejet enoglasno, govori namreč. da se vsako zapuščino v državi lowi, določeno za koga, ki stanuje v Nemčiji, obdavči stoodstotno. Ta odlok je bil protikorak piloti temu, ker Nemčija ne dovoli Amerikan-cem, da bi vzeli svoj denar iz Nemčije.
me absolutno potrebno v svrho stanje poslabša, ako govorimo odvrnitve ekonomskega razsu-
la.
—0-
leseni vozovi se morajo odstraniti
Chicago, 111. — Tukajšnja družba naduličnih železnic je prejela zadnji petek od illinoi-ške trgovske komisije ukaz, da mora vzeti iz prometa vse svoje stare lesene vozove in jih nadomestiti z jeklenimi. Ta odredba se je izdala po preiskavah o nesrečah, ki so se pripetile zadnje čase na progah te družbe. Družba ima ločasno v prometu 1,440 vozov, od katerih je samo 455 iz jekla, in bo torej morala nabaviti skoraj 1000 novih vo-;;ov, kar jo bo stalo do 25 milijonov dolarjev.
-o-
avtomobili morajo biti pregledani Ohicago, 111. — S tem ponedeljkom bo pričela policija izdajati pozive na sodišče tistim avtomobilistom, ki bi bili morali dati svoje avtomobile pregledati na javnih pregle-dovalnicah že' pred 1. aprilom, a tega še doslej niso storili. Takih avtomobilov je okrog 181,000.
-o-
capone bo moral odslužiti svoj rok Los Angeles, CaJ. — Na tukajšnji federalni sodjiiji se je vložil priziv, da bi bil bivši chicaški gangster Al Capone izpuščen že ta mesec iz federalne ječe na Terminal otoku, kjer je točasno zaprt, češ, da je'že doslužil svoj 11 letni rok, ako se vračunal zapor v chicaški okrajni ječi in pa odbitek za dobro obnašanje. Sodnik pa je zadnji petek odločil, da se zapor v okrajni ječi ne 'more vzeti v poštev, pač pa mu je priznal odbitek in bo tako jetnik izpuščen še le 20. novembra.
o vojni. , Govorimo torej več o zdravju in o miru in manj o bolezni in vojni!
-o-
ameriko zasipavajo
z zlatom Washington, D. C. — Iz vseh dežel sveta zadnje tedne zopet naravnost dežujeje pošiljke zlata v Zed. države. Tu-jezemstvo gotovo vidi, da bodo v Ameriki njih zakladi najbolj varni v slučaju vojne. Tako je prišlo predzadnji teden iz Evrope zlata v vrednosti nad 135 milijonov dolarjev, teden prej pa nekoliko manj. Pošiljke pa so prispele tudi iz Avstralije. Japonske, Nove Zelandije in drugod.
-o-
amerika ni nevtralna, pravi borah
Washington, D. C. — Pri zasliševanju pred senatskim odbprolri Za tujezemske odno-šaje je senator Borah; zadnji petek glede novega nevtral-nostnega zakona podal mnenje, da je zdaj neprimeren čas, da bi se sprejemali kaki zakoni za nevtralnost, češ, da so se razmere že tako daleč razvile, da nihče več ne verjame,
PO KATJsVETV
—	St. Louis, Mo. — Tukajšnji frahč. duhovnik, Father M. Poppy, je razodel, da je sedanji papež Pij po poročilu iz Vatikana član tretjega reda sv. Frančiška in poleg tega tudi tretjega reda sv. Dominika.
—	Pariz, Francija. — Do-čim se točasno zida kaj malo
PRED NOVO JUGOSLAVIJO
Sporazum med vlado in Hrvati domala dosežen. — Država se ima razdeliti v štiri samoupravna ozemlja.
Belgrad, Jugoslavija. —Vesti, ki prihajajo s konference, ki se točasno vrši tukaj med min.' predsednikom Cvetkovi-čem in delegacijo Hrvatov, trdijo, da je pot že popolnoma uglajena za končni sporazum, po katerem se ima Jugoslavija popolnoma na novo preurediti.
Po tej preuredbi se bo odpravila sedanja razdelitev države na devet banovin in bodo namesto tega obstojala štiri samoupravna ozemlja« namreč Slovenija. Hrvaška, Srbija in bosanski distrikt. Ta ozemlja bodo imela skupnega kralja, skupno armado, isti denar ter skupno carino. V Belgradu bo obstojala posebna federalna vlada, v kateri bodo zastopana vsa ozemlja.
1
Iz Jugoslavije
Na Hajdini pri Ptuju je nastal požar pri posestniku Arte-njaku in se razširil še na sosednja poslopja; v nevarnosti je bila cela vas. — K poroki se je pripravljal, pa je moral v ječo. — Smrtna kosa in drugo.
Tri domačije v ognju
novih cerkva širo'm sveta, no-1 si pa tukajšnji kardinal Ver-'Hrvati so poleg tega dosegli,
dier v tem oziru častni rekord: Dal je namreč postaviti Parizu in okolici nič manj kakor 107 cerkvenih poslopij.
—	London, Anglija. — Katoliška pisateljica Mts. M. Arnold je dala svoji tipistinji prepisati neko katoliško povest, ki jo je spisala. Tipisti-nja, Miss Cushen, ki ni bila katoličanka, se j» pri prepisovanju tako zainteresirala v katoličanstvo, da je pozneje prestopila vanj.
—	Vatikan. — V govoru, ki ga je imel nedavno skupini žensk iz raznih dežel, je papež Pij pozival katoliško žen-stvo, naj gre na delo, da .pomaga ozdraviti socijalna zla, češ, da tisti dnevi, ko je ženska imela skrbeti le za svojo družino, so minili.
da bi bila Amerika nevtralna, kajti jasno je že pokazala, nla katero stran se bo postavila v slučaju evropske vojne.
da se bo denar, pobran potom davkov na Hrvaškem, uporabil le za hrvaške potrebe in podobno bo bržkone veljalo za ostala ozemlja.
muhasta narava si
privoščila Salo
Ko je naša rojakinja Mrs. Simon'Šinkovec,1937 W. 22nd Pl., pred par dnevi ubijala v kuhinji jajca za zajtrk, se ji je nenadno pokazal čuden pojav, ki bi Mr. Ripleyu gotovo dobro .služil za njegovo "Believe it or not" kolono. Ko je namreč razbila neko jajce, ki je bilo na zunaj popolnoma normalno, je iz njega padlo drugo, manjše jajce, tudi z docela normalno razvito lupino. Nenavaden stvar je prinesel Mr. Šinkovec pokazat v naš urad in je bilo v resnici nekaj zanimivega. — Se dobro, da grocerist ni vedel za skrivnost, drugače bi bil utegnil tisto jajce računati za dve.
75,00 0 LJUDI PRIŠLO POSLUŠAT PEVKO
čina je popolnoma zadovoljivih; nekaj drugih pa ni tako direkt no ugodnih in med temi je zlasti tista, ki je prišla iz Rumunije. Ta se namreč glasi: "Rumunska vlada ne more razumeti, kako bi se mogel sploh kdo čutiti var-•ifcga v Evropi ob sedanjem času."
Ko je nedavno slavna pevka nigrinja Marian Anderson priredila v Washigtonu koncert na prostem, pred Lincolnovim spomenikom, jo je prišla poslušat ogromna množica okrog 75,000 oseb, katera se deloma vidi na gornji sliki Puščica kaže pevko ob nastopu in na desno zgoraj je vložena njena slika.
Ptuj, 5. aprila. -- Davi se je odpravljal posestnik Arte-njak Janez iz Hajdine po o-pravkih v Maribor, njegova žena pa je najmeravala iti v Ptuj. Gospodinja je ob 6. uri nakrmila živino. Ko je ob pol 7. uri stopila iz hiše, da potuje v mesto, je opazila, da se vali iz listnjaka gost dim. Prestrašena je hitela to povedati v hišo svojemu možu. Preden sta se vrnila, je bila že vsa stavba v plamenih.
• Vlekel je močan veter, ki je ogenj takoj prenesel na sosednje poslopje veleposestnika Stanka Zupainiča, od tod pa na kakih 300 m oddaljeno gospodarsko poslopje posestnice Marije Kacove. Ko je bila alarmirana vas in okolica, je švigal proti nebu že mogočen ogenj, ki je uničil imetje treh posestnikov. Lastniki hiš so vsak na svojem poslopju polivali strehe, da bi se tudi teh ne prijel plamen. Prvi So prihiteli na pomoč vrli gasilci iz Gerečje vasi, ki so se marljivo posvetili reševanju. Za njimi so prihiteli tudi gasilci iz Hajdine in iz Ptuja. Skupno so reševali, kar se je sploh še dajo rešiti. S silnim naporom so preprečili, da se ogenj ni razširil na vso vas, saj stoje hiše okrog in okrog, poleg tega pa je razpihaval plamen močan veter.
Posestnik Janez Artenjak si je sam rešil edino živino, pri tem pa dobil opekline po vra* tu. Njegov hlev, hiša, pohištvo, obleka, krma in živila so postali žrtev požara in znaša škoda 50.000 din. zavarovan pa je bil za 29.000 din. Vele posestniku Zupajniču je ogenj uničil hišo, novo gospodarsko poslopje, vagon koruze, po vagona žita in tri vagone stavbenega lesa. Oškodovan je za nad 100.000 din. Posestnici Mariji Kacovi pa je zgorelo • gospodarsko poslopje in cenijo škodo na 20.000 din.
-o--
Namesto k poroki — v ječo Ljubljana. — Kovaški pomočnik Janez Grošelj, do'ma na Selu pri Zireh, je bil prav premeten uzmovič, ki je posestnika Ludvika Gabrovška na Studencu, D. M. v Polju skoraj spravil na kant. Grošelj je bil dobro leto za hlapca pri Gabrovškovihi. Razmere so mu bile prav dobro znane. In pozneje je začel skrivaj obiskovati Gabrovškovo hišo. Imel je previdno izdelan načrt za tatvine denarja in blaga. Navadno se je zjutraj, ko so 'bili vsi domači zaposleni v hlevu, zmuznil v hišo in od tam v podstrešje, kjer je čakal trenutka, ko so domači odšli vsi na polje po svojem delu. Nato je v sobi odpiral 7 vitrihi omare in jemal iz ročne blagajne denar. V času od 1937 do 16. februarja letos je
Ludviku Gabrovšku odnesel 16.800 din gotovine, železno ročno blagajno, vredno 40 din, zimsko suknjo, vredno 1200 din. in še mnogo drugega blaga v vrednosti okoli 1000 din. Mihaelu Gabrovšku je pobral 2100 gotovine, novo obleko, vredno 2100 in 200 din vreden suknjič. Heleni Ga-brovškovi je pobral razno zlatnino in druge stvari v vrednosti 1500 din. Drugemu posestniku — sosedu je Grošelj ukradel 9240 din gotovine in skušal je lani decembra vdreti tudi pri Franu Dimniku, pa je imej smolo. Mnogo denarja je podaril svoji zaročenki, neki natakarici Minki. Njeni materi v Ribnici je pri-našail tudi darila in jestvine. Grošelj se je nameraval poročiti z natakarico Minko in sta bil že na oklicih, pa je bil aretiran. Mesto k poroki bo moral poprej Janez Grošelj presedeti 2 leti robije zaradi vlomov.
-o-
Prefrigana tatica
Ko se je na Veliko sredo zjutraj Agata K. iz Celja mudila v opatijski cerkvi, je med mašo prisedla v klop neka ženska in Agato vprašala, ke-daj bo obhajilo. Agata ji odgovori, da po maši. Takoj na to je neznanka vstala in odšla iz cerkve. Gospa Agata je pa, ko se je vračala iz cerkve, ugotovila, da ji je neznanka v tem kratkem času vzela iz ročne torbice denarnico z 800 dinftrji.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Mihael Markič, profesor matematike v pokoju star 73 let. — V Slovenjem Gradcu je umrl Anton Kuhar, mesar in posestnik. — V celjski bolnici je umrla Ana Močnik, posestnica iz Št. Jerneja pri Zibiki stara 50 let.
• V Ljubljani je umrl Alozij Kliment, dvorni svetnik jn finančni ravnatelj v pokoju.
Pod avtom
Pri Zgornji Polskavi je neki tovorni avto povozil 62 letnega Rudolfa Puškovnika in mu prizadejal nevarne poškodbe. — V Studencih v Mariboru je aeki avto podrl na tla 27 letnega Rudolfa Ariha s Pobrež-ja in so nezavestnega pripeljali v bolnico.
Podlegel
V mariborsko bolnico je bil pripeljan 27 letni Alojzij Ve« !rih, posestniški sin s Podeške-e:a vrha pri Oplotnici s hudimi poškodbami; prestreljenimi •irsi, razbito lobanjo in večkrat zlomljeno desno roko. Nekaj ur za tem je v bolnišnici podlegel strašnim poškodbam, katere je zadobil pri nekem fantovskem pretepu, kjer ie 'bil napaden od petih nasprotnikov.
Stran 2
AMERIKAN5KI SLOVENEC
Torek, 25. aprila 1939 ^
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto_______$5.00
Za pol leta___2.50
Za četrt leta---1-50
Za Chicago. Kanado in Evropo: -
Za celo leto___$6.00
Za pol leta - 3.00
Za četrt leta______1.75
Posamezna številka____ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Addwss of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year--------$5.00
For half a year---2.50
For three months________1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----$600
For half year___3-00
For three months___■ L75
Single copy ------------------------------ 3c
prvem pismu, s svojim razdiralnim delom pomagajo tujim interesom? »Mar res hočejo v domovini vzbuditi vtis, da se hočejo svobodi in demokraciji, v kateri živijo, najbolje oddolžiti s tem, da služijo interesom, ki so sovražni Jugoslaviji — njih materi domovini? ... Mar res hočejo, da jih domovina smatra za nezveste sinove? Na srcu so nam vsi naši izseljenci brez razlike političnega prepričanja, a to srce so nekateri s svojim početjem razočarali in zagrenili. Če jim domovina ni mogla dati kruha, mar je potem še vredna sovraštva?
Še enkrat poudarjamo, da omenjeno časopisje služi v teh odločilnih dneh tujim interesom. Ali ni žalostno, da so sinovi slovenske zemlje sklenili zavezo s tistimi, ki te zemlje, ker je slovanska, ne ljubijo? Da, in to delajo v dneh, ko bi mogli največ storiti za domovino, podpreti nje težnje po resničnem bratskem sporazumu in s tem vse ono, kar druži Slovence kot Slovence, Hrvate kot Hrvate, Srbe kot Srbe, vse tri pa v eno edino ljubljeno Jugoslavijo.. Dokler pa bodo na delu ljudje, ki rušijo narodno enotnost, toliko časa tudi ni mogoče govoriti o resničnem in trajnem sporazumu, ki mora biti izraz najboljših želja vseh treh narodov v Jugoslaviji.
Tisti pa, ki filozofirajo o poteku reševanja hrvatskega vprašanja, naj vedo, da so njihove govorice brez osnove. Naj tu navedemo besede, ki jih je napisal "Hrvatski dnevnik", glasilo g. dr. Mačka, in sicer dne 20. marca: "... Vse brezžične postaje, ki razlagajo zadnje dogodke, se bavijo tudi s položajem hrvatskega naroda. Prinašajo najrazličnejše, včasih kar protislovne glasove o odločitvah predsednika dr. Mačka. Ni nam mogoče navesti vseh teh glasov, moremo pa reči, da so nekateri glasovi tako fantastični in nesmiselni, da jim ne bo nasedel nihče, ki pozna cilje hrvatske narodne borbe ... Zaradi tega ne bo (hrvatska javnost, opomba dop.) nasedla niti raznim prepričevanjem zlasti ne tistim, ki se razširjajo šepetaje in ki hočejo napraviti zmedo v hrvatskih vrstah."
O tem, kako daleč smo na poti sporazuma, vedo izključno le odločujoči činitelji, ki se dobro zavedajo, da bi njihovo plemenito stremljenje naletelo takoj na intrige doma in preko meja, čim bi izdali le trohico o tem, kako stvar napreduje. Narodi zaupajo voditeljem in ti se dobro zavedajo odgovorne naloge. Ko bo stvar popolnoma dozorela, bomo izvedeli vsi in takrat bo sporazum dovršeno dejstvo, ki bo zaključilo vse zlohotne intrige. Do tistega trenutka pa ne bodo nehali s svojimi intrigami nasprotniki sporazuma, med katerimi naj znotraj države omenimo predvsem velesrbske kroge, nadalje hrvatske frankov ce, ki idejno ne spadajo v vrste dr. Mačka, potem pristaše JNS, ki imajo svoj vzor v fašizmu, nadalje in pred vsem pa komunisti, ki jim je razdor že v principu najboljše sred-
V. K.:
Pismo iz Jugoslavije
cepitev od jugoslovanske državne skupnosti nikdar niso mislili, in da obstoja Jugoslavije nikdar niso stavili na kocko, kakor jim to podtikajo razni politični samouki doma in na tujem, ki skušajo najti svoje lastne koristi v tem, če bi bila Jugoslavija notranje razcepljena. V dokaz navajamo misli iz izjave g. dr. Mačka, ki jo je dal dopisniku ameriške tiskovne agencije. Tu je izjavil pripravljenost, da pošlje zastopnike v koncentracijsko vlado, "ki bi podvzela korake, vodeče h končni rešitvi hrvatskega vprašanja".
Če bi torej do sporazuma ne prišlo, bo krivda za to padla edino le na one razdiralne elemente, ki nočejo sporazuma, na one posredovalce, ki jih je g. Cvetkovič v svojem ekspozeju tako odločno odklonil.
Hrvatsko vprašanje je v bistvu borba dveh načel za ureditev Jugoslavije, ki že dvajset let pretresa vse naše notranje politično življenje. To je borba med centralistično strujo in na drugi strani strujo, ki hoče avtonomi-stično, federalistično ali pa katerekoli že ureditev države. Po zadnjih volitvah in še pozneje po demisiji vlade dr. Milana Stojadinoviča se je položaj toliko razčistil, da imajo zdaj od ljudstva nesporno pravico trije narodni voditelji: pri Hrvatih g. dr. Maček, pri Slovencih g. dr. Korošec, pri Srbih pa še najbolj med vsemi g. Cvetkovič.
To je prvo dejstvo. Drugo dejstvo pa je, da imajo vsi ti trije voditelji najboljšo voljo, da uredijo notranje politično življenje v Jugoslaviji na osnovi popolne enakopravnosti vseh treh narodov. Če stoji danes sporazumevanju sploh kaj na poti, potem so to vsi tisti neznatni ostanki nekdanjih centralističnih strank, ki sicer po sili razmer sedaj govorijo o potrebi sporazuma, ki pa so v srcu še vedno ostali zvesti svojemu centralističnemu programu. V dokaz temu naj navedem samo en primer: JNS (jugoslo-venska nacionalna stranka, stranka gg. Zivkoviča in Kra-merja) se je sicer izrekla za sporazum in za koncentracijo, obenem pa je eden izmed glavnih predstavnikov iste JNS, senator g. dr. Grga Andjelinovič, v nekem govoru izjavil v senatu, da je in ostane vendarle njen zadnji cilj unitaristična, t. j. centralistična ureditev Jugoslavije. To nam bo razumljivo, če pomislimo, da je baš sporazum sunek proti centralizmu. Tak način politike je ljudstvo samo obsodilo pri zadnjih volitvah in izločilo ljudi takšnega kova povsem iz aktivnega političnega življenja.
Hitro ureditev notranje-političnega življenja v Jugoslaviji pa ovirajo seveda tudi vsi tisti elementi, ki skušajo zasejati v Jugoslaviji neraapoloženje in razdor med narodi—za račun in v korist tujih vplivov. In ali ni žalostno da nekateri naši izseljenski časopisi, kot smo omenili že v
ODMEV IZ PENNE
Strabane, Pa.
Postni čas in Velikanoč,največji cerkveni praznik celega leta, je za nami. Pričelo se je novo življenje z raznimi pri reditvami in zabavami. V naši naselbini je že napovedanih več veselic in drugih zabavnih večerov v vsakovrstne namene. — Med drugirrii bo tudi prirejena v soboto 29. aprila velika plesna veselica v Domu društva sv. Jeronima št. 153, KSKJ., katere čisti dobiček je namenjen, da se ga odpošlje v Lemont, 111., za zidavo novega semenišča, ka terega imajo v načrtu slovenski čč. oo. frančiškani. — Društvo sv. Jeronima št. 153, KSKJ. nam bo za to prireditev dvorano dalo brezplačno Društva, ki bodo pri tej veselici sodelovala so sledeča: Društvo sv. Jeronima št. 153, KSKJ.; — dr. Kraljica Maj-nika št. 194, KSKJ.; društvo Kay Jay Booster klub in Podružnica Slovenske Ženske Zveze št. 71. — Ker bo ta veselica prirejena za tako plemenit namen, se nadejamo velike udeležbe od strani občinstva. — Za plesa-željne bo igrala dobro poznana Shelle-by Bros. Tam'buritza Orchestra iz Pittsburgha, Pa.
Tem potom prav prijazno vabimo cenjeno občinstvo iz naše naselbine, kakor tudi iz drugih bližnjih naselbin v okolici, za obilen poset. —1 Pozdrav in na svidenje v soboto 29. aprila.
Anton Tomšič -o-
Dogodki
Med Slovenci g* Ameriki
GLAS IZ JOHNSTOWN A Johnstown, Pa.
Naj omenim, kako lepo smo obhajali sv. postni čas pri naši podružnični cerkvici sv Ane. Vsako sredo v tednu so prišli Father Petric in tako smo opravljali pobožnost sv križevega pota ter premišlje vali trpljenje Gospodovo. Na Veliki petek zvečer smo pa imeli križev pot in rožni venec, po pobožnosti je pa bilo spovedovanje. Na velikonočno nedeljo zjutraj smo imeli skupno sv. obhajilo. Naša dekleta so cerkvico prav mično okrasile in na velikonočno nfe-deljo tudi veselo prepevale velikonočne pesmi. — Na Belo nedeljo smo zopet imeli veliko slovesnost, ko smo članice obojega društva skupno pristopile k velikonočnemu sv. obhajilu. Bilo je zares gin Ijivo, ker nas je veliko število pristopilo k božji mizi in naš Father Petric so imeli ob tej priliki prav lep govor, ka terega 'bi človek kar naprej poslušal, ne da bi mogel pri tem misliti na kaj drugega Zares, lepo je. če se pod Marijino zastavo zbiramo. Tako si .svoje trpljenje olajšujemo, saj le pri njej, ki je Mati božja :n Tolažnica žalostnih, najdemo vso tolažbo.
Naj omenim, da je bila hudo bolna Mrs. Mary Martinčič in se je nahajala v bolnišnici, kjer je bila operirana. Na žalost pa je operaciji podlegla Dne 14. aprila je izdihnila %vojo dušo. Pokojna je bila vneta članica društva Krščanskih žena in m'ater, ki je bila vedno pripravljena sodelovati a napredek /are sv. Terezije. Bila je tudi dobra članica Podružnice SŽZ. Njen pogreb se je vršil dne 17. aprila iz hiše žalosti v cerkev sv. Terezije in od tam na cerkveno pokopališče. Na njeni zadnji poti so jo poleg drugih častno spremljale tudi članice obeh omenjenih društev. Bog ji daj večni mir, preostalim žalujočim naše sožalje!
Mrs. Mary Selan je tudi bila v bolnišnici in se sedaj zdravi doma. Bog ji daj sko rajšnjega zdravja. — Cenjene žene in dekleta. Hitite, kolikor morete, kajti ta mesec imate še čas, da se pridružite v vrste članic SŽZ, ker je pristopnina prosta. Katera bo hotela pristopiti pozneje, bo morala plačati pristopnino. — Pozdrav.
Mary Lovše
KAKO SE GODI NAŠIM V KANADI? Watson, Sask. Canada.
Daleč t'mo tu gori na severu, nekako 1400 milj od vaše Chicage, kakih 15 do 20 milj nad 52 ravnikom. Doli v Chi-eagi sto. pa komaj malo nad 41 ravnikom, kar pomeni v temperaturi in klimi veliko razliko. Pri vas se že vam smeje spomlad in imate goto vo že gorkejše vreme, dočim nas še vedno drži 'mrzlo vreme. Dne 2. novembra je sneg zapadel, pa še vedno leži. Mi &e pa peči držimo.
Jaz sem prišel v Ameriko v Združene države že leta 1899. in sicer iz Šmihela pri Novem mestu. Nekaj časa sem delal v St. Cloudu, Minn, v pekarni. Leta 1903. sem se pa preselil v Kanado na homestead. kjer sem si ustvaril dom in sem še sedaj. Moja žena je pa doma iz vasi Cegel-nice, fara Prečna pri Novem mestu. V Ameriko je vrišla 1911. Mesec pozneje sva se poročila v Watsonu v cerkvi Presv. Srca. Rodilo se je nama devet otrok, dva sina in sedem hčera. Ena hčer je umrla!
Tu dobivamo stalno "Amer. Slovenca" in "Novi Svet", ki nam v zimskem času delata zabavo. Posebno lepa je po vest v "Novem Svetu". Posebno nas zanimajo tudi razni koristni nasveti. Zadnjič smo brali, kako se dela yino iz re gratovega cvetja. Ali smemo tudi mi vam poslati kake recepte? (Seveda, samo pošljite in jih bomo radi objavili. Op. ured.) Zanimivi so tudi družinski opisi v N. S. ker tako bo ostal tiskan spomin na slo
Mr. Šubelj v Louisiani
New Orleans, La. — Poznani slovenski operni pevec "Mr. Anton Šubelj je gostoval te dni z Metropolitan operno družbo v tukajšnjem mestu odkoder pozdravlja številne prijatelje širom unije.
Clevelandske novice
Cleveland, O. — Te dni so vile rojenice vasovale pri družini Mrs. Srriole-Asquinwaile na Dible avenue in jim prinesle v dar prav zalo hčerko. Srečna mati je hčerka Mr. in Mrs. Antona in Annie Smole. — V Charity bolnišnico je bil odpeljain Mr. Leo Rutar s Saranac Rd. — Mrs. Rose Jan-kovič z E. 160th St., ki je morala v Glenville bolnišnico, se že bolje počuti in je na potu okrevanja. — V Glenville bolnišnico se je po nasvetu zdravnika podal tudi Mr. Rudolph Gregorich, ki je zastopnik Virginia zavarovalne družbe.
Za stalno na fari
Calumet, Mich. — Rev. Victor Rogulj,ki je pred kratkim prišel na Calumet iz Milwaukee, Wis., je naznanil, da ga je imenoval škof za stalnega župnika na tukajšnjo hrvatsko župnijo sv. Janeza. Ob enem bo Rev. Victor Iiogulj upravljal tudi župnijo Srca •Jezusovega na bližnjem Ah-meeku.
Nesreča rojaka
Calumet, Mich.— Težka nesreča je zadela rojaka Josipa Plautza, mnogim poznanega drvarja. Ko je stopal peš po glavni cesti U. S. 41 blizu Paradise Garden, je za njim pridrvel avto živinozdravnika Dr. James O'Neil in ga podrl na tla. Zdravnik je težko ranjenega takoj prepeljal v Memorial bolnišnico na Laurium, kjer so ugotovili,da ima zlomljeni obe nogi in da ima tudi druge notranje in zunanje poškodbe.
venske družine v Ameriki, da aodo vsaj lahko še potomci pogledali odkod so bili doma njihovi starši.
Pozdravljamo vse čitatelje širom Amerike, posebno pa č. g. Fathra Blažiča tam v gorati Pennsylvaniji, ki so nas pred par leti obiskali. Želimo, da še pridete pa tudi vi dragi šmihelčan Mr. urednik doli od A. S. pridite pogledat poleti, da se prepričate, da je tudi pri nas v Kanadi poleti fletno in luštno.
Mr. in Mrs. Leopold Knafelc
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(97)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ko so ptomi, poslani na zasledovanje po jezeru, zagledali one tri "pto-nne" pred seboj in videli da so se ustavili, so se takoj pripravili za naskok. Z dolgim kopjem, ki je bilo na koncu prirejene kot tri rogate železne vile, so naskočili Tarzana, Herkufa in Heleno, da jih umorijo.
Na srečo se je tudi Tarzan iti takisto Herkuf, oborožil s tem nenavadnim orožjem, ki je bilo zi boj v vodi najbolj primerno. Videč, da druge rešitve ni kot boj, na življenje in smrt, sta se Tarzan in Herkuf lotila boja. Ni trajalo dolgo in eden £tom je obležal jadet od T«»rzan<5vega atožj*.
Trirogato kopje mrtvega ptoma je dobila Helena, ki se je tudi lotila bo-s svojima rešiteljema vred- Prav nič ni zaostajala v srčnosti in gibčnosti za Tarzanom ali Herkufom, ampak se uspešno borila- Prepričana je bila, da je usoda vseh treh odvisna od odločitve tega boja v vodi.
Že kmalu ko so se bili spoprijeli, sta dva ptoma že. ležala mrtva na dnu skrivnostnega jezera Horus. Ostali ptomi so to izgubo dobro videli, vendar se niso hoteli umakniti, ampak borili so se naprej, kajti \edeli so kaj jih čaka. Če se vrnejo v podvodno palačo brez jetnikov.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo veaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko v tednu je čas1 do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-mitvo ne vrača._______
Entered as second clasB matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____
V	proračunski debati v Narodni skupščini so vsi go-	I vorniki, vladni in opozicijonalni, želeli ministrskemu pred-	f sedniku g. Cvetkoviču, da se čimprej reši hrvatsko vpra-	1 sanje. Po tej diskusiji je jasno, in to je treba še enkrat	< povdariti, da se vsa jugoslovanska javnost zaveda važno-sti tega problema in vidi v njegovi rešitvi najboljše jam-	< stvo za prospeh Jugoslavije.	1
V	svojem proračunskem ekspozeju je g. Cvetkovič kot notranji minister med proračunsko debato še krepkeje kakor je to storil v vladni deklaraciji, povdaril važnost hrvatskega vprašanja, ki mora biti v tem, da dobe Hrvati stvarno in formalno popolno enakopravnost, in to brez vsakih posredovalcev. Naravno, enakopravnost v mejah državne skupnosti. Kot prvi pogoj za rešitev tega velikega vprašanja je ustvaritev potrebnega razpoloženja in novih političnih zakonov. S tem soglašajo tudi vsi zagrebški politični krogi, ki poudarjajo, da ni naloga današnje vlade, da reši hrvatsko vprašanje, marveč da pripravi teren za začetek končne rešitve. Za definitivno rešitev hrvatskega vprašanja je po mišljenju zagrebških krogov potrebna koncentracija vseh sil, to je ne samo hrvatskih, temveč tudi slovenskih in srbskih in to mišljenje oficijel-1 nega Zagreba je najlepši dokaz, da Hrvati na kakšno od-1
stvo v borbi za svetovno revolucijo. Ljudstvo je daleč od j njihovih ideologij in bo sporazum, ki ga bodo sklenili od ■ njega pooblaščeni voditelji, prejelo z navdušenjem in ga J tudi odločno branilo kot svetinjo, za katero je bilo treba j dvajsetletne borbe.
Nadalje je dejstvo, ki ga lahko s.točnimi podatki do-kažemo, ako želite, da vlada g. Cvetkoviča točno in hitro popravlja krivice, ki so bile storjene po vladi g. dr. Milana Stojadinoviča, potem ko je krenil v avtoritarno smer in se je g. dr. Korošec zato umaknil iz vlade. Tudi so prepovedane uniforme, ki jih je upeljal g. dr. Stojadinovič za svoje najožje sotrudnike, ki so tvorili nekako njegovo telesno stražo.
Pot k sporazumu je pretekle dni prišla do odločilne faze. Dne 2. aprila popoldne ob 16.50 se je namreč pripeljal z brzovlakom v Zagreb predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Nekoliko pred 6. uro se je predsednik vlade odpeljal na obisk k predsedinku bivše HSS g. dr. Vladi-mirju Mačku na njegovo stanovanje, kjer se je zadržal v razgovoru 10 minut. O pol 19 je g. dr. Maček vrnil obisk. Jutri t. j. 3. aprila dopoldne bo prva konferenca med predsednikom vlade in g. dr. Mačkom. Seveda vsa Jugoslavija nestrpno pričakuje izida teh pogajanj, ki bodo prinesla odločitev.
To bodi torej naša naloga v teh dneh in vselej in domovina vas prosi, dragi njeni sinovi, kri naše krvi, tudi . vaša ter vas v upanju, da se bo to izpolnilo, prisrčno po-. zdravlja.
3 i
igi
;| ?o i
■ • ■ i
•
» as'^ ! • sr s s
1 S 2 i o a <
P «2. J ! | fc* i ; § 4 i
i 5 » S i 13 a !
C. W >tJ I
! c e 2. J | g g. » ! |i © g (
! "8 | « n 9 J
;
forek, 25. apriia 19Š9
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran ž
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
PETA NEDELJA V APRILU
Ako misliš, da si ti je le malo treba bati, in da je usmiljeni Bog že vse poravnal, kako pride, da je bilo toliko miljo-nov angelov pahnjenih v večni prepad? Kako to, da je po ;,asnem nauku Kristusovem število zavrženih tako ogromno? Ali ni usmiljeni Bog obsodil vseh teb miljonov duhov in ljudi v večni ogenj? Pri Bogu usmiljenja ne moreš ločiti od pravičnosti. Kako se moreš toraj predrzno zanašati na,to usmiljenje? Kristus sam nas uči, da se moramo le Boga bati. "Ne bojte se jih, kateri u-bijajo telo, a potem ne morejo nič več storiti. Pokazal pa vam bom, koga se bujte: bojte se tistega, ki ima oblast, potem ko je u'bil, zagnati v pekel. Da, pravim vatri, tega se bojte (Luk. 12, 4)". Ali morda misliš, da bo Bog za plačilo tvoji predrznosti mile-je s teboj ravnal, kakor s tolikimi zavrženimi? Na božje usmiljenje se more zanašati le eni, ki še vedno boji njegove
pravičnosti in prepada strašnega pokončanja, ker le ta ne zasmehuje njegove dobrot-ljivosti.
Največji svetniki so bili sicer vneti od ljubezni božje, a v svojih srcih so si vedno o-hranili nek svet strah. Dobro so namreč vedeli, da "kdor se Boga boji, nič ne opušča (Prid. 7. 19)", najmanj pa zanemarja nevarnosti za greh. Pa jih je strah zapustil le za hip in padli so. Peter se roti, da svojega mojstra ne pozna, ker se je bolj bal dekle ko Boga. David prešestuje, ko za lekaj časa zabi na Boga. Modri Salamon postane bedast in časti malike, ko izgubi strah božji, oni Salamon, ki je Bogu v Jeruzalemu sezidal krasni tempelj! Česa se imaš toraj šele ti nadejati?
Ne boj se, da bi strah škodoval ljubezni božji. Nasprotno. "Strah božji je začetek ljubezni do njega (Sirah 25. 16)", in ljubezni najtrajnejša podlaga.
VELIKONOČNA PARADA
Pogled na Fifth ave. v New Yorku na velikonočno nedeljo dopoldne in na množico ljudi v takozvani velikonočni paradi. Ob tej priliki je običaj da vsakdo, ki le more, pride v riovi obleki na plan. Mrzlo vreme je to "razstavo" letos precej pokvarilo.
IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE
Podatki o gibanju prebivalstva v Julijski Krajini v letu 1938
Iz mesečnika osrednjega statističnega urada v Rimu smo povzeli te le podatke o Julijski Krajini in Zadru za leto 1938. V oklepaju so podatki za leto 1937.
Porok je bilo v Goriški pokrajini 1368 (1304), v Puljski 1938 (2821), v Reški 840 (842), v Tržaški 2775 (3076) in v Zadrski pokrajini 151 (173). Skupno torej 7072 '(8216) ; za dobro osmino manj kot leta 1937, ker so bile leta 1936 in 1937 izdane razne odredbe, ki so napravile poroko skoro obvezno.
Rojstev je bilo v Goriški pokrajini 3895 (3826), v Puljski 7026, v Reški 2360 (2127) v Tržaški 6001 (5721) in v Zadrski pokrajini 856 (8-19); skupno torej 20.138 (18.997).
V teh pokrajinah je umrlo lansko leto 13.743 (13.537) — Presililo se jih je 41.164 (39.261). — Izselilo se jih je lansko leto 35.805 (34.705). Tako znaša prebitek priseljencev nad izseljenci 5359 (4556) — Celotni prirastek prebivalstva znaša v glavnih mestih 6568 in v ostalih občinah 4913; v vsej Julijski Krajini in Zadru torej 11.754.
Ustanovitev družbe za uvoz jugoslovanskega lesa v Trstu
Enako, kakor jo n. pr. že monopoliziran. uvoz kave, tako bo s 1. julijem 1939 prešel v Italiji v monopolsko u-pravo tudi ves uvoz lesa. Z ozirom na države iz katerih prihaja, bodo razdelili ves u-. voz lesa na pet družb. Vsaka družba bo imela 5 milijonov lir glavnice in vsak trgovec bo primoran, da postane družabnik vseh teh družb, od katerih bo dobavljal les. Pri vsaki družbi bo moral podpisati delnico za 1000 lir; torej skupno 5000 lir. Sedeži teb tvrdk bodo v Trstu. Genovi, Benetkah, Neaplju in Kata-niji. Tržaška družba bo imela v rokah jugoslovanski uvoz, beneška samo nemški uvoz, genovska bo uvažala samo eksotičen les, itd. Svojega delokroga nobena družba ne bo smela prekoračiti. Ves uvoz lesa iz Jugoslavije bo torej u-smerjen le na Trst v okvir ene same družbe, ki bo imela tako precej prednosti rkontrolo nad cenami, neposreden riakuii, od
katerega bodo izključeni vsi posredovalci, stik z minister-stvi in uvedbo discipline v domači produkciji. Za Jugoslavijo je v tem neugodno to, da bo ta družba bržkone stremela za čim bolj ugodnimi plačilnimi pogoji.
-o-
Romarsko cerkev so hoteli oropati
V	starodavno Marijino romarsko svetišče na Vitovljah v Vipavski dolini so vdrli tatovi. S krampom so odmaknili vrata, ki peljejo v zakristijo, in tako prišli v skromno cerkvico. Prebrskali in preobrnili so vse: tabernakelj, oltar, za-kristijsko omaro, pa niso našli nobenega plena, ker vse dragocenosti hrani g. župnik vedno doma v Oseku, kamor Vi-tovlje spadajo. V obupu so vzeli s seboj dve rdeči zavesi in dve vaz,i za cvetlice, ki sta bili izdelani iz toka granat. Za spomin so pustili precej či-kov. Očitno so bili razburjeni, ker se jim je načrt izjalovil in so zato hitro kadili.
-o-
KRATKE NOVICE
Duhovniške vesti. G. Visto-rin Sta'mič,dozdaj župni upravitelj v Devinu, je nameščen z a župnega upravitelja v Kamnjah na Vipavskem. — Na njegovo mesto v Devin je prišel g. M. Biancarosa. ki je upravljal Doberdob. — Upravo Dobeifloba je začasno prevzel upokojeni župnik g. Benjamin Bialnchi.
Sv. gora je dobila novega restavraterja. S prvim aprilom ie prevzel restavracijo na Sv. gori g. Andrej Gabrijelčič, k) je imel zadnja leta v najemu restavracijo pri Treh kronah V Gorici. G. Gabrijelčič je prignan gostilničar in je že bil
svoj čas na Sv, gori.
>y
Šempas. (Nenadna smrt.) V St. Maria la Longa pri Palma-novi je nepričakovano umrl tamošnji obč. tajnik g. Jože Persič, naš rojak, star 43 let, ki je pred premestitvijo tajni-koval pri nas.
*
V	Vižovljah pri Ncbrežini
je umrl g. Anton Klarič, star šele 40 let. Bil je dober katoličan in zaveden Slovenec, veselega in dobrega značaja. Še kot mlad fant je moral s svojimi v begunstvo na Češko, kjer se je dobro priučil češke-
ga jezika. Udeležil se je tudi svetovne vojne na fronti. Po prevratu se je vrnil na porušen dom, kjer je zastavil vse ;voje moči za obnovitev.
Zorko Jelinčič na svobodi.
V znanem tržaškem procesu i)d izrednega sodišča na dvajset let ječe obsojeni g. Zorko Jelinčič se je te dni prost vrnil v Gorico, kjer stanuje njegova mati. Pretrpel je 10 lel v ječi, drugih 10 let so mu zbrisale pa razne amnestije. G. Jelinčič se je vrnil v svobodo razmeroma zdrav, ter čilega, vedrega duha.
*
Smrt zaslužnega Kanalca,
Pred dnevi smo v Kanalu izročili 'materi zemlji zaslužnega Kanalca g. Štefana Segala, daleč okrog znanega kotlar-skega mojstra. Pokojni je dosegel 71 let. Umrl je nenadoma. Bil je vzoren družinski oče, ki je krščansko vzgojil svoje otroke, ki so po večini 'ie vsi preskrbljeni. Bil je dolgo vrsto let podžupan kanalske občine.
VESTI IZ SLOVENSKE KOROŠKE
V preteklem leto je bilo v celovškem okraju od 2256 novorojenčkov 807 nezakonskih, v' velikovškem pa 225 od 769 in v šmohorskem 66 od 406. Vzporedno s številom nezakonskih otrok se giblje tudi otroška umrljivost, ker nezakonski otroci navadno niso de-ježni tako skrbne nege kakor zakonski. Ndrodno-socialistič-:ia dobrodelna organizacija NSU namerava urediti za Koroško 245 pomožnih uradov, ki naj bi.zakonskim in nezakonskim matera'm nudili prvo pomoč. Ta socialna akcija ima namen zmanjšati v deželi umr-jivost- otrok.
Občinski uradi zbirajo sta-
tistične podatke o številu o-skrbovanih oseb v posameznih gospodinjstvih. Na podlagi teh podatkov bodo trgovci sestavili seznam svojih odjemalcev ter določili količino masti ter surovega masla za posamezna gospodinjstva.
Bače, Dobje, Loče in okolica Baškega jezera dobijo vodo vod. Vsaka vas dobi skupen studenec, posamezniki pa bodo od glavnega vodovoda lahko speljali vodo v svoj dom. Stroški vodovoda so preračunani na 160.000 mark. Od teh bo država nosila 65%.
Na vzhodnem obrežju Baškega jezera je država kupila od sosesk Zgornje Borovlje in Pečnica 48 ha zemlje. Na tem prostoru namerava zgraditi šolo za narodno-socialistične voditelje ("Fiihrerschule"). Šola je zamišljena kot moderen internat z vsem korofor-tom, ki bo lahko sprejei do 100 učencev. — Na polotoku pred Bačami pa nameravajo igraditi veliko delavsko okrevališče.
Močvirje med Bačami in Maloščami bodo izsušili. Stroški so preračunani na 326.000 mark od katerih je obljubila država nositi 85%.
•MM«: |
TO IN ONO IZ DOMOVINE
Požari
Na Planinskem vrhu pri Majšperku je zgorela hiša posestnika Franca Vinklerja, v Dolini pa domačija posestnice Rozalije Mohorkove. — Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika.
Lepa sjtarost
Visoko starost je dočakala daleč na okolu poznana Ana Sila, bivša dolgoletna gostilni-čarka ugledne gostilne pri Matijasu v Trzinu. Pred kratkim je namreč slavila svoj devetdeseti rojstni dan.
Velik vihar
Po Zasalvju je nedavno, divjala silna burja, kakoršne ta-mošnje ljudstvo že davno ne pomni. Na več poslopjih je razkrilo strehe, večji del slamnate, marsikod je pa tudi razmetalo opeko. V Gornjem Logu je poškodovanih več kozolcev. V Velikem vrhu in sosednjih vcteeh je vihar napravil veliko škode, ko je polomil veliko kostanjev in precej smrek. V gozdovih nad Litije je veliko smrek izruvanih s koreninami vred iz zemlje.
Bat'a v Ljubljani
Znani češki podjetnik Bat'a, ki ima trgovine s čevlji malo ne po vsem svetu, zida v Ljublj ani veliko, do sto čevljev visoko palačo, ki bo nekaj posebnega za Ljubljano. Palača bo imela 9 na'dstropij. V podpritličju bo urejeno ie-po in higijenično kopališče, v katerem bota dva majhna bazena z mrzlo in toplo vodo. Dalje bodo kopalnice, sušilnice z vročim zrakom, prhe za odrastle in deco, kajdne kopeli, itd. V pritličju bodo pro-dajalniški prostori. Nadaljna tri nadstropja so namenjena 7.a trgovske lokale, v petem in šestem bodo stanovali u-tjlužbenci, v sedmem pa tvrd-Icin poslovodja. V zadnjem nadstropju bo kavarna s ple siščem in veliko teraso.
Požar
V	nedeljo 23. marca je na Čatežu nastal požar pri posestniku Francu Zavniku, ki je uničil hlev, svinjake, skedenj in senico. Ogenj je bil očividno podtaknjen in to ravno ko so bili domači pri večerji. Ilujše bi bilo, če bi se to zgodilo v poznih nočnih urah, ker bi gotovo ne bili mogli rešiti živine. Kljub temu so zgoreli štirje prašiči: ker se je pla'men širil silno naglo.
-o-
Nenavaden prizor na ulici
V	Mariboru na Aleksandrovi cesti se je, neke noči znašla starejša ženska, ki se je pričela' kar sredi ulice slačiti. Poklicani reševalci so jo odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je to Marija Šumer iz Vojnika, kateri se je omra-čil um.
mrtvih očeh. Omenjena je že za časa svetovne vojne, kot sestra Klara, požrtvovalno delovala med slovenskimi slepimi vojaki v graškem zavodu za slepe in jih ob prevratu pripeljala v osvobojeno domovino ter v Ljubljani položila temelj prvemu slovenskemu zavodu za slepe.
-o-
Spomenik Dr. Ivanu Prijatelju Pokojni profesor slovenske in slovanske literature na slovenskem vseučilišču v Ljubljani, znanstveni prevajalec, eseist in kritik Dr. Iv. Prijatelj, si je s svojim delom pač zaslužil časten spomenik. To so spoznali njegovi ožji rojaki iz Ribnice in Sodražice, kakor tudi njegovi učenci. Stopili so skupaj in izbrali odbor, kateri naj odloči, ali se vzida spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Vinicah, ali pa postavi spomenik na njegovem domačem vrtu.
DELO ZA MOŠKE
"Potrebujem deset moških z vi asparagus rezati in za drugo delo na farmi Frank Lu-fcich, 2527 Patterson Road, Joliet, 111. Phone 3-2113, Jo-liet."
Jubilej
Pred kratkim je slavila gdč. Francka Vrhunčeva, učiteljica v zavodu za slepe otroke v Kočevju 25 letnico, odkar se z vso ljubeznijo posveča vzgoji onih, najbednejših med nami, ki pogrešajo luči v svojih
Ogenj
V	Dolenjem Logatcu je zgorelo ostrešje hiše Jožeta Lu-kafnčič. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki in je škoda precej velika. Ob času požara ni bilo Lukančičevih nikogar doma.
r--O-
Nesreča pri stroju
Kovaški vajenec iz Dražanc pri Hajdini je imel opravka pri vrtalnem! stroju. Po nesreči ga je stroj pograbil in ga močno poškodoval.
-o-
Preveč se tožarijo
Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 45 letni posestnik iz daljne celjske okolice M. I., ki je bil okleve-tal svojega soseda, češ, da je ta na sodišču krivo pričal zoper njega. Na razpravi je posestnik preklicali svojo kleveto in vse obžaloval, ko je u videl, da ga pravde uničujejo, saj je izdal za nje že okrog 30.000 dinarjev ter da ga bodo sprayile na boben.
-o-
Razburljiv prepir
V	Rušah se je neke nedelje zvečer pripetil razburljiv prepir. Otroci sosedov Otmarja Perka in Julija Virata so se med seboj prepirali. Ta prepir je slišal Virat, ki se je ravno vrnil vinjen domov. Dal je 20 letni Anici Perko zaušnici. V tem je prišel Aničin oče, katerega je Vi,rat zabodel 'z nožem in nato z nožem napadel še Anico, da so oba odpeljali v bolnico.
TO IN ONO
SREČA V NESREČI
Blizu Murra na Wiirtember-škem se je trileten fantek igral brez nadzorstva na železniški progi. Pridrvel je osebni vlak, lokomotiva je otroka zagrabila in ga vrgla tako med tračnice, da je šel ves vlak preko njega.
Vlak so takoj ustavili, ko so popotniki stekli ven, so z začudenjem videli, da se dečko zdrav in živ dviga in presenečeno gleda železno pošast, ki je zgrmela preko njega. Neverjetna sreča ga je vrgla med tračnice tako, da se mu ni skrivil niti las.
MOLITEV ZA DOMOVINO
Po čeških cerkvah se moli zdaj ta cerkv. moiitev za domovino: "Molimo! Gospod, bodi nam, svojim služabnikom, milostljiv zaradi naših svetih patronov: Marije. Jožeta, Petra in Pavla ter Klimen-ta, Vojteha, Jana, Vita,Vacla-va, Kristina z brati, Jana Ne-pomuka, Cirila in Metoda, Prokopa, Elementa, Marije, Korduke, Ludmile, Anežke in Zdislava, da bi bili z njihovo neprestano molitvijo ohranjeni od vsega zla po Kristu Gospodu našem, amen!"
-o-
NENAVADEN DOGODEK
Tragična stvar se je primerila v čakalnici bolnišnice v Tassyju. Tridesetletna Helena Cardeanu je prinesla svojega na smrt bolnega otroka k zdravniku. V čakalnici pa jc nenadoma opazila, da je otrok že mrtev. Dobila je živčni napad in je začela tako razgrajati, da so jo jedva ukrotili. Oddali so jo v umobolnico.
-o-
DOJENČEK ZADEL DOBITEK
Neobičajna sreča se je nasmehnila delavcu Marcelu Vaugai'du iz Marseillea. Nekoliko ur potom, ko mu je žena rodila zdravega dečka, je dobila srečka, ki jo je bil stric podaril za malega nečaka, 75 tisoč frankov. Stric jc potem sicer poskušal ta dar razveljaviti, pa se mu ni obneslo.
MEJE PRVEGA NEMŠKEGA CESARSTVA
"Das schwarze Korps", organ S. S., prinaša zemljevid, na katerem so označene meje prvega nemškega cesarstva v letu 1250 do 1400, ko so bili Nemci najbolj ekspanzivni. Takrat so bile v nemške državne meje vključene vse baltiške države, Poljska, Šlezija, Češka in Moravska.
ii
SMARNICE
j*
■»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»i
DENARNE POŠILJATVE
nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnev-\ nem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj lo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.40................ 100 Din
Za $ 4.70................ 200 Din
Za $ 6.80................ 300 Din
Za $10.70................ 500 Din
Za $21.00................tOOO Din
Za $41.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30.................. 100 lir
Za $12.00.................. 200 lir
Za $29.00.................. 500 lir
Za $57.00..................1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road. CHICAGO, ILL.
i«»«»»Mt««H»»«»««««»««l
V blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI nam nepozabnega očeta, oz. soproga
Antona Staricha,
ki nas je zapustil žalostnega dneva 23.' aprila 1932. Ta dan nam je bil zadan najhujši udarec, ki se nc da zaceliti.
Z Bogom, dragi, mirno spavaj Sladko spanje v grobu tam. V raju svetem pa uživaj Radost vsem neznano nam!

Žalujoči ostali:
MARIJA STARICH, soproga, z otroci.
Milwaukee, Wis., 23..aprila 1939.
tiranfmwii
katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.	EVFIARISTIČNE ŠMARNICE, založene ob' priliki cvhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.00
2.	MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH, Jože Vole ............................................ 1.00
3.	SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1-00
4.	MARIJA IN SV. MAŠA, Val, Bernik............ 1.00
5.	LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. J*rš&...... 1.00
6.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-slav Skuhala ................................................ 1.00
7.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00
8.	NA SV. GORO, M. Brumat.......................... 1.00
9.	MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc.................................... 1.00
10.	MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lautižar ........................................................ 1.50
11.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše.... 1.00
12.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka.... 1.00
13.	SMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00
14.	ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ 1.00
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
«
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1S49 West Cermak Road, Chicago, Illinois
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 25. aprila 1939
V CERKVI JE ZDRAVIL
Risano polje
jo častivredni župljani, ki so v velikem številu prisostvovali hipnotičnim "sejam" čudodelnega zdravnika.
Toda ta čudodelnik se je premislil in bo prav kmalu odpotoval v Združene države, kjer upa, da bo dobro služil. Z njim vred pa bo odšel tudi podjetni gostilničar, ki je s čudodelniko'vim dovoljenjem odprl nasproti cerkve gostilno.
V neki protestantski kapeli londonske četrti Boursburg so imeli vsako nedeljo zvečer kaj čudne pobožnosti.
Pod nadzorstvom pastorja so prirejali "seje", kjer so se zbirali bolniki iz soseščine: božjastniki, hro'm'i, slepi in gluhi kjer so jih zdravili s hipnotiziranjem in polaganjem rok, Ta čudodelnik, ki je ljudi zdravil, je bil neki Irec, orjak po telesu. Z rokami je tako čudovito opletal, da bi prekosil mairsikakega dirigenta. Trdil je, da more sa mo z močjo fluida povrniti vsakemu bolniku zdravje. Oblečen ni bil v frak in lakaste čevlje, ampak v ohlapen plašč s širokimi rokavi, povrhu je imel pa še koretelj, Ljudi je hipnotiziral s pomočjo nekakšne električne luči,katere žarke je napeljal bolniku v oči.
Pastor je bil njegov glavni pomočnik. Prinašal mu je posodice, v katerih je bilo olje. S tem oljem je ta "soprnik" namazal glave bolnikov. Izgovoril je nekaj tajinstvenih besed, malo pomahal z rokami, in gluhi so slišali, hromi so hodili. Tako vsaj zatrjuje-
Iskre.
Ko bi ne bilo tako tragično, bi bilo smešno, komedija bi bila, pa je tragika. Ako so češki husiti spravili križ iz slovaških in čeških šol, je bila to predrznost, ki se je na njih kaznovala. Sicer je pa še "pod husiti" prišel križ nazaj v slovaške šole, ker je Čehe vsaj malo srečala pamet. Slovaki so pa le ruvali naprej, da pridejo do — svobode. Zdaj sta poleg križa, kar je prav, v šolah tudi Hlinka in Hitler. Gotovo se gledata, kakor nekoč avstrijski odlar, eden sem, drugi tja. Komedija pač, leo ni pameti.
buje, je toraj lahko z lažjo, ampak z resnico je križ, in Jack Yert, ki se ima za silno prebrisano glavico, bo težko kdaj pri sv. pismu prišel do resnice, tako težka je ta roba pri resnici, in prav posebno pri nadležni svetopisemski resnici.
Post in Velika noč. Tudi ta roba je nekaj zelo sitnega, ko nekaj noče zmanjkati te Velike noči, ki je ni pri Jacku, in menda je prišel nekdo tam od zdolaj, in Jacka pocuknil, in Jack takoj reargira: "Sluga ponižni". Tak učitelj v Črni šoli je zlo-mek in — zlomek je učitelj pri šundu.
NA PRODAJ gostil, poslopje. Bela opeka1 spredaj; sobe zgoraj. Cermak bi. Damen. Z ali brez biznesa. Pokličite lastnika BROokfield 5863. i!aiiiiiiiiiiiH«!niiiiiaiiiiniiiiiaiiiin«!iH!!iiiai!i!!B!imiiiiii£
Vidim sliko. Slovaiški pastirji nosijo — svastiko. Češki vojaki so morali oditi, ti so za Slovaka taboo, in ti pastirčki i'o mislili; da bodo Mažare odgnali kar s — svastiko. Ni to le znak slovanskih otročajev, tudi dokaz je, da zna Slovan strahovito rušiti, podirati, zidati pa ne zna. Bodite hlapci. *
Jack Yert, ali nekdo v njegovih hlačah, hodi v "Črno" šolo. Prav sv. pismo mu dela preglavice, oziroma nobene preglalvice ne dela to sv. pismo taki glavici. Bržkone je moral stakniti kje kak šund ali pleh, in rdeči bogoslovec mrcvari ta šund po "Prosveti", kakor pesek mrcvari na cesti star čevelj. Pravi, da je težko komu lagati. Se mu pozna. Ni cežko. Narobe. Silno lahko je, ako kdo laže ali operira s kako pleiiasto lažjo, ker vsaj on vse verjame, kar tak pleh vse-
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR.J0HN J. SMETANA
Menda so se Slovaki z Ma-žari pri meji poglihali. Kako? Mažari so dobili 400 štirjaških milj, kjer je morda do 50 tisoč Slovakov in le nekaj ma-žarskih Judov, Slovaki so pa dobili — tri vasi, kjer bo kakih 500 ljudi, in v Bratislavi ie — veselje, dasi so Mažiari včeraj te vasi Slovako'm' u-kradli. To so že pravi slovanski cuciji.
*
Omenil sem, da so se zopet v Pittsburghu, Pa., kakor 1. 1919 sešli Čehi in Slovaki za — preporod', za vstajenje. Hm? Porod Čehoslovakije je bil pač mogoč, ampak vstajenje od mrtvih je kočljiva zadeva. Poiskus pa je vse hvale vreden. .
Prireditve, ki so oglasane v "Am. Slovencu" so vedno u-spešne.
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne tire: vsak dan od 9, zjutraj do 8:30 zvečer.
M0LITVENIK1
ki jih ima v zalogi naša Knjigama. Kadar naročate, rno-litvenike, vedno omenite, kakšno vezavo želite in pa točno ime molitvenika. Z večjim tiskom so tiskani samo tisti mo-litveniki, pri katerih je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku.
SLOVENSKI MOLITVENIKI:
praktični za starejše in mlajše.
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rtideča obreza, v platno vezan _______________________________________________________ 85c
Lepo vezan, zlata obreza--------------------------------------------------------------,...$1.25
MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza----------------------------------- 75c
Zlata obreza ---------------------------------------------------------------------------$1.00
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .......................................................-...............-...........$1.50
NEBEŠJKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza ----------------------------------------------------------------------- 95c
Lepša vezava, zlata obreza ...........................................................$1.50
POT K BOGU. Zlata obreza.........................................................-...$1.50
Rdeča obreza .................................................................................. 95c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fiijo usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50
ROŽA ►SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza......................................................................*______ 75c
Lepo vezan, zlata obreza...................................................................$1.00
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena drtjštva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza_______________$1.25
Umetno usnje, zlata obreza____________________________________________________________$1.00
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo____________________________________________$1.50
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudajča obreza_________________ 85c
Zlata obreza _____________________________j_______________________________________51.25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza.................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, 3 primerno žepnb bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza _________________________________________________________________________________51.50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI:
"THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike.........._...............15c
CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana g slikami, lepo vezana............................................................................... 25c
"KEY OF HEAVEN", (za. mlajše in starejše), v umetno usnje
vezan, rudeča obreza ...................................................................... 50c
"KEY OF HEAVEN", (za odrasti«), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ........................................................................$1.50
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza..................$1.75
"KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50
"KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ...................................................—..$2.75
Druge knjige in molitveniki:
"THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri-
priporočljiva za dekleta, rudeča obreza...........................................$2.00
V fino usnje vezana, zlata obreza....................................................$2.50
"THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in
praznike, rudeča obreza ................................................................... 50c
Boljše vezane, zlata obreza...............................................................$1.50
Fino vezane, zlata obreza....................................................................$1.75
SVETO PISMO V ANGLEŠČINI:
"THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950
strani, trdno vezan..............................................................................$2.50
-THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan..................................................................................$2.75
Ko naročate te knjige vedno naredite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči,
H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
M. KLAR1CH S SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
vo:
"Lahko, da imajo gospodje prav, toda prepovedano je! Cerkvene službe oddaja cerkev! Stanovi nimajo pravice za to!"
"Kdo pa je pri nas cerkev, če ne mi?" Seže v besedo Vetrinjski in se premeteno nasmehne. Hodišan pa reče jezno:
"Škofa nimamo in papež, papežu bo pač od srca vseeno, koga pošljejo Korošci v to temno luknjo."
"In saj ni za večno," omeni pog'ovarja-joče težki Rajnspergar Kališniku. "Saj je le toliko, da je pač kdo tam. Zavojin pač tudi sam ne bi ostal rad za večne čase Pod Krnosom."
"Zakaj ne?" meni Žrelčan skoraj užaljeno.
"No, zakaj ne," se nasmehne kanonik, "kdo ve, morda mu pride na um, da bi se oženil, in to bi se vendarle ne spodobilo. Potem, cerkveno premoženje sme dedovati samo cerkev in sploh--hoho —."
"Otorej mora pač ostati samski," reče brumni Volkar.
Žrelčan pa vzdihne čemerno vmes:
"Saj tudi ničesar ne zamudi, kdor se ne
Prva, najstarejša, največja In najbogatejša sloven-ska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solyentni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.	/
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.	(
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Sveto pismo - novi zakon
Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja ApostolQV. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske Škofije. Vsebuje 541 strani trt je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
MM
"Podkrnoški gospod"
BilBIBIIBIBIBIIglBIWBIBIWIWBIW
Dolores Vieser:	— ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
r Stran '4 "
Glavo dvigne spet šele, ko vpraša proti poldnevu Sebastijan iz Žrelca preko mize :
' "In Podkrnos?"
Za misel dolgo gledajo drug drugega, potem pa reče naglo Hodišan:
"Tu nimamo ničesar yeč spraševati — gospod mora tja, najsi bo duhovni ali svetni, je vseeno. Samo močno roko mora imeti. Škofa nimamo nobenega. Tako moremo in moramo sami postaviti prosta! Patron ima prvo pravico. Žrelčan, govori!"
Žrelčan vstane:
"Tedaj vam predlagam svojega sina Lenarta, ki mu pravijo Zavorjin. Ni sicer duhovni, je pa cel dečko, ki ne pozna goljufije in zvijače. Ker nimamo škofa v. deželi, zato menim, če je prav vsem gospodom, postavimo kot stanovi njega za gospoda Pod Krnosom."
Gospodje prikimujejo in všečno godejo. Samo Kališnik .ugovarja:
"Duhovske služb,e se ne smejo oddajati laikom."
"Daj nam boljšega!" zakliče Hodišan ostro in slabe volje.
"Župnik iz Zakamna je pobožen, pravičen mož," predlaga kanonik.
"Pobožen in pravičen, to je zadosti za župnika za Kamnom, ni pa zadosti za pro-šta Pod Krnosom, ki mora biti hkrati gospod, sodnik in zapah proti Turkom," se razvnema Hodišan.
"Gospod nima napak," meni počasi pre-lat Konrad Rajnspergar, ki sedi tu za stolni kapitel svete Heme. "Na Pod Krnos mora mož s krepko roko. In potem, pre-častiti sobrat, kdo naj bo potem ž.upnik za Kamnom? Imamo dosti premalo duhovnikov. Morali bi vzeti fari pastirja, če hočemo postaviti prezbiterja za prosta."
"Prav taka je," veli stari Volkar, ki slovi za brumnega moža. "Saj je Pod Krnos kapiteljska hiša. In čeprav zdaj tam do-mujejo samo trije duhovni gospodje in nista dva izmed njih kdo ve kaj za rabo, je še zmeraj bolje kakor nič in ni treba, da je prošt tudi še duhovni."
Jakob Kališnik pomisliv zmaje z gla-
v • •«
ozem.
Medtem ko obkroži mizo zadržano muzanje — vsi poznajo gospo Elizabeto in ta in oni ima doma tudi Jerco ali Špelco, ki tudi ni dosti krotkejša — zadoni hipoma jasen, mlad glas gori od zunaj.
Saj je gospod Sebastijan poslal že po Narteja na dom in zdajci ti stopi ta že sam v dvorano, kot bi zrastel iz tal, visok in rjav in plavih las, da se brazgotinasti starci kar naslajajo na njegovi žarni mladosti.
Lenart Zavojin ne reče nobene besede, se samo ogleda, postoji in čaka. Strumni obraz se mu nategne od notranjega vzburjenja.
"Ta je pravi," sliši šepetati viteze.
Eden pa ostane kaj tih v svojem visokem stolu--Jakob Kališnik s svojim
plemenitim, smelim obrazom in jasnimi, strogimi očmi pod gostimi, belimi obrvi.
Nartej ne razume, da se mu pogled ne more odtrgati od tega moža. Mu je, kakor da mora v čudnem območju prenesti globoko vprašanje teh ostrih oči. Kar pa zagleda zaigrati starcu nenavadno dobrohoten smehljaj okrog ozkih ustnic. Zdaj šine Narteju vročica in rdečica v lica.
Vprav zaropota stari Silberberžan:
"Ta je premlad."
Volbenk s Haleka mu molče in s poudarkom prikima.
Vendar Jakob Kališnik meni malodane poredno:
"Četudi bi sicer ne imel nič napak, bo sleherni dan boljši."
In potem po globokem premisleku:
"Menim, da pritrdimo Zrelčanu."
Tako reče Jakob Kališnik in z njim podajo zdaj Žrelčanu gospodje roke čez mizo, da so iste misli. Nihče ne črhne besede k vsemu temu, samo opat vetrinjski šepne Kališniku:
"Občudujem vašo modrost, uklonili ste se močnejšemu nasprotniku!"
Stari kanonik se je rahlo nasmehne:
"Moj nasprotnik ni bilo mnenje gospodov."
Iznenaden pogleda Vetrinjski kvišku. Nato meni nekam negotovo:
Vas dobro razumem. V mislih imate novi čas."
"Ne," odvrne Kališnik malo da ne osOr-no in se okrene k višjemu duhovnu spod-njekoroškemu, proštu od svetega Virgili-ja, ki zdaj, najstarejši v zboru, pomigne Zavorjinu, naj stopi bliže.
Nartej stopi naprej k mizi.
Motne oči starčeve iščejo Narteju v obličju:
"Mlad si, pueb," reče milosrčno.
Sicer nihče ne črhne besede. Vse resno molči. Potem si stari povzame moči in vsakogar prevzame resnoba, s katero začne:
"V imenu duhovskih in svetnih stanov postavljam tebe, Lenart Zavorjin, danes za gospoda in prošta Pod Krnosom, da boš v teh revnih časih branil deželo vsakega sovražnika, varoval pravice cerkve in skrbel za red, v kolikor bo segala tvoja oblast. Tu pred deželnimi stanovi boš prisegel na sveti evangelij: da hočeš po najboljši vesti spolnjevati dolžnosti, ki si jih prevzel, živeti samsko, se izkazovati pravega kristjana in gospoda v vsem in vestno upravljati cerkveno premoženje."