Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 47.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Što je brezvörec i što ne.
Sovražniki krščanstva li nemrejo mirüvati. Na vse načine si prizadevlejo, kak bi naše ljüdstvo znorili, je okradnoli najdragšega kinča, šteroga jedinoga zvün maternoga jezika so ešče poherbali od svoji prednikov. Brezverci, liberalci, demokratje, socialisti, komunisti, Sokoli i Bog zna kak se ešče vse imenüjejo, vsi, vsi bi radi pridobili k sebi naše ljüdstvo. Vsi tej, gotovo pa vsi njüvi voditeli, ne vörjejo v Boga, konči zdjanjom nej, ne molijo nikdar, spodobni so nemoj stvari, ar pravijo, ka nemajo düše. Ali düšno vest pa ma vsaki človik i ona se vsikdar oglasi, gda što kaj slaboga, božnoga napravi. Zato tüdi tej ljudje nikdar nemajo mirü, düšna vest ji peče. Da bi spoznali, da neso živina, nego da majo düšo, da je düšna vest ne drügo, kak boži glas, da bi se naj poboljšali, to neščejo. Zakaj ne? Ja Bog moj, te bi morali pošteno živeti, te ne bi smeli greha delati, ne bi smeli v divjem zakoni živeti, ne bi smeli noriti; te bi morali priznati, da je Bog, je bo kaznüvao. Što bo pa te lehko brez dela živo, što bo pa te smeo na račun sirmaškoga ljüdstva masno plačo vlečti, što bo pa te se mastio od žülov našega kmeta. Znate, tej ljüdje se bojijo poštenoga življenja, kak peklenšček križa.
Istina, majo dosta penez, dobro živijo od drügi trüdov, ali ravno to jim ne da mirü, črv jim vrta v düši i zavoljo toga so to strašno nesrečni ljüdje. — Ali ljüdje so takši, da či so v nevoli, či so nesrečni, bi radi bili, da bi se drügim tüdi slabo godilo, da bi drügi tüdi nesrečni bili. Vej znamo, da je hüdomi dühi najslabše, on je najbole nesrečen i zato se tak strašno trüdi, da bi drüge tüdi v nesrečo spravo. Ravno takši so tüdi tej brezvörci vsi. To so ravno pomagačje peklenščekovi. Mogoče, bo se što smejao na to. Naj se smeje, kak se njemi je volja. Vej se pameten krščenik ne bo smejao. On zna, da je Bog, ki dobro plačüje i slabo kaštiga i to vsakše dobro i vsakše slabo, najsi bo ešče tak malo. Smejali se bodo pa tomi brezverci, ar si s tem ščejo zatreti, pogasiti
pekočo svoje vest. — Znate zakaj majo vsi te slabi ljüdje telko shodov, zakaj hujskajo na vse načine preti dobrim poštenim krščenikom, zakaj izdavlejo po sili slabe novine, zakaj ščejo s silov potreti krščanske Orle i kščaaske stranke? Ob prvim züto: kak sem že pravo, da bi v nesreče spravili dozdáj ešče kelko telko srečno, vörno ljüdi, ar je njüvo veselje to, či vidijo drfigc nesrečne. Ob drügim zaté, de bi tak leži prišli do slüve i časti po ramaj sirmaškoga delavnoga i kmečkoga ljüdstva, da bi leži t kaonoj vodi lovili, to je, gda bi ljüdstvo tak zmešali, da ne bi znalo tfidi ono ne eli je Bog ali ne, ali je ešče ljüdstvo, alí le samo živina, da bi te eni lahko mirno sebé postavili .na tronuš namesto Boga, da bi te ljüdstvo nji molilo, jim darüvalo. To zadnje ščejo dosegnoti, nikaj drügoga. Pa bí me mogoče što pravo, da to ne istina pa či bi bila, itak do toga ne be prišlo. Drügi mi bedo pa pravdi, da se zato ne tak nevarni vsi tej ljüdje. Na priliko se ešče pošteni Sokoli, šteri včasi poglednejo v cerkev, se nešterni liberalci, demokratje, socialisti, šteri na norijo, včasi tüdi Molijo, pa ešče kaj dobroga včasi napravijo/ Ka pa ešče oni ed verstvene stranke, bi pravo što, tej pa ešče k spovedi idejo, nešterni k obhajili itd.
Dobro naše prekmursko ljüdstvo, dobro prečti to, ka sledi, potem pa dáj sosidi Novine, naj tfidi on čte, nato pa premišlavala fcfinšt tej zapelivcov ljüdstva i se čüdila nad nesramBožjov i slabim! nameni tej brezvörci na sveti se predstojniki tak zvani slobodno zfdtrov ali framasonev. Ti framesenslri predstojniki majo svoje zveze, tak zvane framásonske leže. Največ jih je na Taljanskom, so pa tüdi v drűgi državaj, tüdi v našoj. Glavna ioža pa je v Rimi. Tü delajo tej ljüdje načrte, kak bi vničili kak najprle vero v srci ljüdstva. Najvekše težave t tom hüdobnom nameni njim delajo dühovhiki. Zato je telko blatenja, telko laži v vsej nekrščanski listi] proti dühovnikom. Ti ljüdje, tej framasoai so povzročili svetovno vojnij, da bi tak s trpljenjom, širniaátvola v strgali ljüdi od
Boga. Vej pa vidimo, da so to tüdi nekoliko dosegnoli: Znamo, da je po svetovnoj vojni dosta več nepošteni ljüdi. Kelko ji je mrmralo med bojnov proti Bogi: či bi bio Bog, bi ne dopüsto tak strašno trpljenje ljüdstvi itd. V tej framasonski ložaj se davlejo navodila i navuki za agente, Štere majo razposlane po celom sveti, tű odnet jim zapovedavajo, kak naj delajo, da si leži dobijo ljüdstvo. Pri tom svojem deli se pa ne sramüjejo posluževati si najsvetejši sredstev, najlepši škeri, le da si pridobijo navodno ljüdstvo. Zgodilo se je že, de se socialistični poslanci pred volitvami t začnoli svoje shode s .Hvalen bojdi Jezuš Kristuš," majo tüdi shode pred eerkvjov; zgodilo se je cile, da je na Francoskom nekši liberalni agitator indri neštee meti shoda pred kmetskim ljüdstvom, kak v šteli ar, je pravo, da se je Jezuš tfidi v štali narode. Sam je pa bio najvekši brezvörci Tüdi majo tej ljüdje vsakojačke iména, deiajo vsakojačke stranke, da bi tak več ljüdi dobili. Ne pravimo, da so vsi ljüdje pri tej stranka] že brezvörci. O ne. Niti toga ne vejo, zakaj so te stranke. Te znajo samo najvekši voditelje tej strank, kakši Kamen ma stranka, včasi pa tüdi te ne. Očivesno se vidi to tüdi pri nas. Gda-se ide za kakše verske stvari, te vse stranke: liberalci, demokratje, socialisti, komunist!, vsi, vsi idejo proti krščanskoj stranki. Pred volitvami obečavlejo vse mogoče dobro, vsikdar kaj novoga; pá jim ljüdstvo vorvle, pá p voli; gda pa prideje v parlament, te se pa smejejo Iz noroga ljudstva i delajo ravno naopak, kak se obečali. — Tak pride do toga, da ešče tisti človek, šteri niti ne misli, slüži tem ljüdem. Na priliko se najde kakši slab človek ali pa tfidi polica Prekmurec, šteri zlehka vorvle vsakomi i da svoj votum ali glas za liberalce, ali demokrat« ali socialista ali saaaostojaeže aH tüdi za verstveno stranko. Je Prekmurec, šteri se vpiše k Sokolom, je šteri si naroči slabe časopise: Domovina, Kmetijski list, Jutro, Tabor, Samouprava, itd. Vsi takši ljüdje pomagajo tiste stranke, štere vodijo brezvörci, tej brezvörci pa dobijo navuke- od framasonski lož, štere podpirajo Židovje s svojimi penezi i
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji.
Piše: Bejek Štefan, Krog.
Na železnici proti Belgradi je pred nami eden vlak s tira spadno, tam smo pred njim na Kolodvori ga mogii čakati prek tri vöre, bliže proti Belgradi je pa bio pod železnicov stari leseni most, jako slab, to je znamenje, ka že novoga trbej, tam nas je strojevodja tak pomali in previdno pelo, kak da bi rasli prek njega, končno smo se pa tüdi v nekaj nevarnosti, vendar srečno pripeljali nazaj v našo lepo Jugoslovansko prestolnico, pozno večeri v Belgrad.
Na kolodvori sme malo počakali, da so nas razdelili, se zbrali i šli nam v odmerjena hotelska prenočišča, potom pri šli k banketi, na čeli g, ministrov Pašiča, Poda in g. mestnoga župana. Med navdüšeni!*! govori ministra poije-privrcde (poljedelskoga) g. Puch), in g. mestnoga župana za povzdigo naš« mlade nove, ali bolje rečeno stare na novo Zdrüžene države, so kupice večkrat zožvenketale in Živijo klici so povzdigovali bratsko lübav, naslednje smo se
bratsko poslovili i odišli spat. Na drügi den smo si ešče bole na tenko ogledali cejlo mesto Belgrada, samo Žalibog jako povrne, ar je mesto zato itak prevelko, ka bi je eden den natenčno lejko sprehodili spregledali, cele pa gde je dosta ljüdi. Ogledali smo ešče bole natenčno trdnjavo i okolico. Tam je bio z nami Srbski častnik, kapetan dr. Dobrovslav Todorovič, on se je preobleko v civilsko obleko, i je po cejlo} Srbiji tüdi hodo z nami. Gda smó^ prišli nazaj .Belgrad, so ga njegovi prijatelji spitavali, kot si bio? On jim je pa odgovarjao, „kod raje," (za rajo namreč zovejo Srbske kmete ali kmečki stan). On nam je v Belgradi vse razkazao i razložo kak prle v Srbiji. V muzeji smo vidli vnogo imenitne Starine skoro vse Jugoslovanske in Balkanske Slovanske narodne noše, itd. tam sva dva tak dugo Ostala in pregledovao, da so drügi tovariš! že tak daleč odišli, da sva je komaj dojila i najšle. Parlamenta smo si tüdi ogledali staroga i novoga. Poglednoli tüdi Konak, Kraljeve zgradbe, staro in novo, ki so jako lepe. Katholiško cerkev smo tüdi vidli, ki je brš samo edna v Beogradi. K obedi smo pa šli v hotel .Triglav" že preci pozno. Po poldnevi pa za špomin Prebirati i küpovali razglednice, čakali mr fotografije, ar so nas v
dosti mesti fotograferali i so če ne bile zgotovlena.
Meo “sem priliko opazovati kak v Belgradi tak tüdi dale notri v Srbiji, ene posebno poštenost Srbske dece, tam. so skoro pri vsakoj bauti zvünaj vrat rastavljene posode z raznovrstni sadjem, nej dabi tisto sadje Sto stražo pa vendar sega nieden te peš ne dotekne, pa tüdi vsa deca vse pri miri püstijo, potepadov sam sploj nindri nej vido nikdi po cesti pohaj-kovati ali celo, gde kaj razbijati. Gledali sme tüdi, gda smo šli proti večeri na kolodvor, mlade Srbkinje, štere so na trgi (placi) nedele, mele sadje na prodajo i zraven tüdi prele ene predivo drüge ovčjo vuno, pa ene so sadje mele tüdi od zajaj za sebov, pa je nikaj nej bilo nevarno, da bi kakše dete kaj popadnolo in bcžalo.
Na kolodvor je prišlo več gg. ministrov in gg. poslancov, da so se poslovili od nas in tak smo se odpeljali sprijetnimi spomini prek po Horvackom domo mi gornji Slovenci, nad Zagreb, Ziuenimost, Celje, Pragersko v Maribor i tak domo.
(Konec)
2
NOVINE
19. novembra 1922
šterim prvi, najvekši i edini cio je, vničiti vero, zatajiti Boga.
Zato se vojsküjejo v vsakšoj državi krščanske stranke proti vsem tem strankam, zaté se duhovniki vsi v kršč. stranki, zato dá Vsaki pameten človek votum na kršč. stranko. Krščanska stranka pri nas je pa samo edna, tő je slovanska ljüdska stranka ali kmečka zveza. Vse drüge stranke i k njim spadajoči ljüdje so posredno ali aeposredno preti veri, proti Bogi, preti svojoj düši i tak preti sebi samomi. Jeli ka me ed toga tüdi ednok račun dávali, jeli smo podpirali bože protivnike ali nej? Zato pazimo, da se ne zapelamo.
Uradna naznanila.
Onim, ki se ščejo v Ameriko seliti naznanja okrajno glavarstvo pod št. 1/131 L. 1) da za leto 1922. i 1923. se jih je že teliko zglasilo za izselitev, kelikim Amerika dovoli v svojo zemljo priti. Nanovo se zato nišče ne more sprejeti (izvzemši, če bi što priglašenih odstopo od potüvanja, lejko novi pride na njegovo mesto. Op. vr.); 2) da vsi tisti, ki se ščejo vöodseliti, naj si tečas ne jemljejo potnoga lista (Šifkarte) dokeč nemajo dovoljenja od policije v Soboti i podpis amerikanskoga konzula, ar brez toga dvojega karte nikaj ne valájo i majo samo zobstonske stroške.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dolnja Lendava. Da je naša vlada od ene strani pobijali dragočo z vsov energijov, ed drüge strani so ravnoč te naši krčmarje začnoli najbolje navijati cene/ Novi mošt so klpüvali po 12—14 K. tržili so ga pa v svojih gostilna] po 40 K. Oblast se je enkrat zdramila i'previdite da to tak dale, ne more iti, mogla v mes posegnoti i to je včinila upravičeno in energično. Dolnjelendavski krčmarje so te dni kili Vsi kaštigani pri sodniji zavolo navijanja cen. Kaštiga se glasila na penezno kaštigo od 16000 K, pa do 2000 K, zapor pa od 1—6 dni. Ništernim krčmárom je oblast tüdi zapečatila mošt, da so ga ne smeli tržiti. Sodbo je potr-bilo tüdi mariborsko okrožno sodišče. To naznanje tüdi drügim krčmárom, {šteri ščejo samo fal küpüvati i potem drago odavati. Za pravičen dobiček smo nikomi ne nevoščeni i njemi ga tüdi Želemo. Vsaki trgovec more z nekšim dobičkom delati, ovači ne bo mogao izhajati. Ka je pa preveč je preveč i kaštige vredno.
Nova gospodarska železnica se be delala ed D. Lendave do Dobrovnika. Železnico so že začnoli meriti. Ne si trbej misliti na kakšo železnico, gde mo se lehko vozili, ne. To bo samo takša mala Poljska železnica, na šteroj do naša drva i les vozili z kobiljanske, dobrovničke i bükovniške gošče v Zagreb i daíje. Ide se za ekspleatacijo gošč naše Slovenske Krajine. Graditev železnice je prevzela nekša Zagrebačka drüžba. Da to podjetje ne bo delalo v korist Prekmurja, je lehko vsakšemi jasne. Dokeč do naš les i naša drva velekapitalisti z velkimi dobički izvažali v drüga mesto, boš ti Prekmurec lehko sedo pri mrzloj peči i če de ti trbelo stavbeni les za hrambo, Iehko hodiš od Poncija do Pilata, dokeč ti usmiljeno nakaže agrarna reforma en borič ali hrast za drage peneze. PrIe je pri nas ne bilo gospodarske železnice i ne agrarne reforme, bilo je pa za dosta drv i potrebnoga lesa. Zdaj pa bo vse, samo ti Prekmurec, ne boš meo nič.
M. Sobota. Poljska Gospodarska Banka (Mezőgazdasági Bank) se je zdrüžila z Slov. Bankov. Toj more prek dati 3/4 svojih akcij, vlagatelje, (ki majo peneze notri) pa dobijo do 1919. dec, 31. vložene peneze samo do polovice vö, polovico do kvarni. Kl ao kesnej dali notri peneze, vse vödobijo. Do toga žalostnoga sklepa je prišlo, ar so liberalni finančni ministri ne šteli dovoliti, da bi si banka na Vogrskom vložene peneze smela domo prinesli i tű dati štemplati. Drűgi zrok je pa tüdi, ka je banka mogla vladnoga komisara zdržavati, brez šteroga bi lejko bila i toga drago plačüvati. Komisar té banke so bili Anton Koder král. notariuš. Najvekši zrok prepada je pa to, da so vogrski penezi strašno spadnoli i tak niti deseti del tam vleženih penez ne mogočc v naših penezaj nazaj dobiti. — Gref Szapary Ladislav, veleposestnik so prišli svoje imanje gledat i je odava!, na kej so dobili od ministerstva dovoljenje. —
Fokovci. Pri kopanji krumplov sta se pijaniva Lapiščak Števan i Gorza Števan tak svadila, ka je toga drügoga te prvi z motikov k smrti bujo.
„Oslobodjenje“ se den za dnevom zvršava v našoj lepoj Slovenskoj Krajini. Junaki oslobodjenja što drügi bi mogli biti, kak patentirani sokoli — demokratje. V Soboti so oslobodili „iz pod madjarskoga jarma“ bivšo kasino, sledkaršnjo čitalnico. Kak list „Slovenec“ piše, so Kodra notariuša bogajoči ljüdje (liberalci — sokoli) ne v čitalnici, nego v krčmi držali spravišče, drügim kotrigam pa to spravišče ne tak naznanili, da bi mogli priti na spravišče. Tü so te sami sokolje sebi, sobočkomi sokolskomi drüštvi zglásali čitalnice pohištvo v pol milijon koron vrednosti. To je tisto oslobodjenje, od šteroga tak lepo zna gučati pri sokolskih slavnostej Koder. Oslobajamo se mi od naših penez, naše vrednosti, naših pravic, mi postajamo den za dnevom siromaškejši, „osloboditelje“ pa bogatejši i debelejši. Jeli ka je tak! Edno je sreča, ka pri toj meštriji so voditelje Sokoli. Oni se tü najbole vörazmijo.
Država.
Vera. V našoj državi je največ Pravoslavnij (5.60 milj), potem Katoličanci (480 milj.), Evangeličanci (0.21 milj), Muslimani (1.40 milj j, Mojsijcvei (0.06 milj.), Pravoslavni so po večini Srbi, katoličani pa Slovenci i Horvatje. Drüge vere so raztepene.
Na račun vojne odškodnine smo dobili iz Nemčije 35 iokemotivev (peči); 50 potnikih vagonov i vnogo materijala za telegraf i telefon. Zdaj te znamkar mi rodi dobimo v Črensovce že davna plačani telefon.
Vučitele v Medjimurji, ar so ne šteli iti na liberalno vučitelsko spravišče, začnejo liberalci preganjati. Na Horvackom se pač ščista pe-divjali liberalci. Prepovedali so v šolaj' Marijine drüžbe, nieden vučenik ne sme biti Orel, vsaki samo more biti Sokol, krščanske vučitele premeš-čavajo itd. Le kühajte si župo, ve te je vročo požirati pa ešče kak.
Svet.
Kelko so stare dopisnice? Dopisnice (karte) so stari komaj 41. let. Prve so bile izdane v Austriji 1. oktobra 1869. V trej mesecaj je bilo zodanij 3 miljone.
Očovje velkij mož. Vsi velki možje se bili skoro iz prostoga stanü. Virgilov oča je bio sluga in rob. Washingtonov oča je bio farmar. (kmet) Shakespearov oča je tržo z drvami. Demostenov je bio kovač. Kolumb je bio sin tkaoca itd.	
Naj starejši zdravnik na sveti je bio Egipčan J-em-Hetep, šteri je živo okoli 4500. let pred Kristušom. Meo je pred ljüdmi velko poštenje, po smrti so njemi izkažüvali božo čast in ga zakopali poleg kralja.
V Jüžnoj Ameriki je bio veliki potres. Najbole je poškodovano glavno mesto Čile, Santiago. Više 1000 ljüdi mrtvi, vnogo jezero jih je pa brez strehe, ar so se njim hiše sporüšile.
Domača politika.
Belgrad. V zakonodajnom odbori se je vršila 13. nov. jako burna seja, Radikali i demokrati se tepejo, po Šterih volji bi se naj ravnalo v tom odbori. Na dnevnom redi je bila debata o uradniškom zakoni. Vlada je predlagala, da se naša narodnost naj zove srbo-hrvaško-slovenska. Posl. Angjeiič je pa predlagao naj se zove jugoslovanska. Oba predloga sta bila odbita. Sckcija zakonodajnoga odbora bo zdelala drügi predlog. — Kak čüjemo, pravosodni minister Dr. Markovič bo odstopo zato, ar je njegov predlog o. sodnikih i odvetnikih ne bio sprejeti. — Delegati Hrvai koga bloka so prišli v Belgrad, dane bodo razgovarjali z parlamentarnimi klubi. Pričakuje se, da Hrvaški blok končno zapüsti svojo pasivno politiko, štera je prinesla telko nesreče. — V parlamenti je bio sprejet predlog 800 milijon din. kredita za vojaške potrebčine. To kaže, da se bole na boj pripravlamo, kak na mir. — Meja v Prekmurji je določena definitivno. To jo poročao Dr. Ninčič naš zvünešnji minister. Dobo je poročilo, da je poslanika konferenca 10. nov. odredila mejo v Prekmurji poleg trianonsko pogodbe. Ostane meja teda tak, kak je zdaj določena.
Svetovna politika.
Orientska konferenca v Lausanni je odgodena na 20. t. m.
Türki se pripravljajo dale na boj. Vnogo konjenice i pešadije so spravili vküper okoli Carigrada.
Med Jugoslavijov i Vogrskov se začnejo znova gospodarska pogajanja dec. meseca.
Rusijo bo zastopao na konferenci v Lausanni sam Čičerin.
V Tripolisi so se Arabci zbuntali proti Italijanom. Zaseli so vsa važnejša mesta. Vnogo italijanov so pobili ali zgrabili.
Kaj zahtevajo Türški kemalisti? Zastopnik kemalistov v Carigradi je prekdao noto francuskomi generali, v šteroj törki zahtevajo: izpraznitev Carigrada, v zapadnoj Trakiji naj bode plebiscit, to je ljüdsko glasovanje, kama naj pripada te del Trakije. Revidirati se mora sirska meja, Grčija naj plača Türkom vojno odškodnino 6 milijard zlatih frankov. Zdaj pa Türki diktirajo mir!
Pošta.
Vogrinčič Marija. Cankova. Na Talijansko več ne pošiljajte Novin, zato ka njim je ne dajo čteti.
Dr. Sedlaček
okrožni zdravnik
se je stalno naselo v Radincih
in ordinira dnevno v hiši g. Jurkoviča.
Alojzij Belšak
logar na veleposestvi v Mačkovcih ma k odaji vekšo vnožino krumpišov. Cena po dogovori.
Kraljevski notariuš v Dolnji Lendavi sprijme edno slüžečko deklo za razna hišna dela.
Proda se posestvo
obstoječe iz, 2 i pol plüga gošče, 3 plüge drüge zemlje z delnim gospodarskim poslopjom. Cena cilo nizka. Pojasnila dá Slovenska banka podrüžnica Dolnja Lendava, gde se dobi lehko tüdi posojilo na küpčijo.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in drüge deželne pridelke kupuje in prodaja
ANDREJ OSET Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA	
Cerkvena ulica 192. (poleg birovije)
Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Podpirajte Novine!
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava