SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO VMESECU JULIJU 1984 Seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik bo v sredo, 18. julija 1984 ob 15.30 uri. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE "...., UUBUANA VIČ-RUDNIK , '; * Številka: 06-3/82 ¦ . . • - - : . Datum: 26 6. 1984*\. ^ .'.' ' j, ¦; VABILO Na podlagi 192. člena statuta Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS. št. 1/79) sklicujem 22.sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 18. julija 1984 s prlčetkom ob 15.30 uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Razprava o dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1995/2000 z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane s poudarkom na sistemskih vidikih dolgoročnega razvoja, 3. Smernice za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 (osnutek), 4. Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn, za vojaške invalide in družinske člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 5. Predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV 6. Predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV, 7. Predlog sklepa odbora podpisnikov družbenega dogovora o -načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za od- i. pravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji z uporabo s sredstvi solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravne nesreče - suše v občini Piran, 8. Sklep o dodelitvi posebnega priznanja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pobrateni občini Lajkovec ob desetlet-nici sodelovanja, 9. Uresničevanje sklepov skupščine o razvojnih možnostih drobnega gospodarsiva v občini z nadaljnjimi usmeritvami (gradivo je bilo objavljeno v delegatskih prilogi št. 5.) 10. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK DPZ: MARIJA STANlC, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-2/82 Datum: 26/6-1984 VABILO Na podlagi 192. člen statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ura-dni list SRS št. 2/78 in 35/81) ter41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/78) sklicujem 24. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo V sredo, 18. Jull)a 1984 s prlčetkom ob 15.30 uri veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 22. seje združenega dela, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-1995/2000 z urbanistično zasnovo mesta Ljubljana, 5. Osnutek smernic za pripravo družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, 6. Uresničevanje sklepov skupščine občine o razvojnih možno-stih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami, (gradivo je bilo objav. v del. gr. št. 5) 7. Predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležen-cem NOV, 8. Predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV, 9. Predlog sklepa odbora podpisnikov drušbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za od-pravljanje posledic naravnih nesreč v SRS za uporabo sred-stev solidarnosti SRS za odpravo posledic naravne nesreče -suše v občini Piran, 10. Predlog sklepa o podelitvi posebnega priznanja skupščine občine Ljtibljana Vič-Rudnik pobrateni občini Lajkovac ob 10-letnici SQdelovanja, 11. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in delegiranje delegatov na sejo zbora združenega dela SML. PREDSEDNIK ZBORA ZD Anton Dolničar, l.r. SKUPŠČINA OBČINE : UUBUANA VIČ-RUDNIK ,. , . Številka: 06-3/84 . ¦'.,¦;. Datum: 26/6-19S4 . ! VABILO * V \ •'« Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRSšt. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnikaskupščineobčine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 1/79). sklicujem .. >.- ¦ 22. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 18. julija 1984 s pričetkom ob 15.30 url v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. ¦ V sprejem predlagam naslednji „ DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Vprašanja in predlogi delegatov, 3. Dolgoročm plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1995/2000 z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane, 4. Osnutek smernic za pripravo družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, 5. Uresničevanje sklepov skupščine o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z na-daljnjimi usmeritvami (gradivo je bilo objavljeno v delegat-skem gradivu št. 5.), 6. Predlog doržbenega dogovora o priznavalninah udeležen-cem NOV, 7. Predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV, 8. Predlog sklepa odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi soltdarnosti za od-pravljanje posl^dic naravnih nesreč v SR Sloveniji za upo-rabo sredstev solidarnosti SRS za odpravo posledic naravne nesreče - suše v občini Piran, 9. Predlog sklepa o podelitvi posebnega priznanja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pobrateni občini Lajkovac ob desetletnici sodelovanja, 10. Obravnava gradiva iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljana in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML. PREDSEDNIK ZBORA KS: ,. . FRANC BRENČIČ, ). r. UVOD Osnutek smernic za pripravo družbenega plana občine je pripravljen na osnovi ugotovitev, ki so podane v Poro-čilu o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1984 z oceno možnosti razvoja v letu 1985 ter na osnovi Analize razvojnih možnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik v ob-dobju 1986-1990. Osnutek smernic temelji tudi na »Pre-gledu aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabflizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik« in na dokumentih o stanju in mo|nostih razvoja na posa-meznih področjih, ki jih je obravnavala in sprejela občin-ska skupščina. S smernicami za pripravo srednjeročnega plana oprede-Ijujemo izhodišča, skupne cilje, usmeritve in okvire druž-benoekonomskega razvoja za prihodnje srednjeročno ob-dobje. V osnutku smernic so opredeljeni tudi elementi za usklajevanje, ki jih morajo v postopkih planiranja medse-bojno uskladiti družbenopolitične skupnosti, temeljne or-ganizacije združenega dela, S1S, krajevne skupnosti, banke in druai nosilci planiranja. osnutek Na podlagi 144. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in 65. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik ter 6. člena Odloka o pripravi Družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 je SO Ljubljana Vič-Rudnik na__seji, dne.....sprejela SMERNICE za pripravo družbenega plana ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje 1986-1990 I. SKUPNA IZHODIŠČA IN CIUI Priprava družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik mora izhajati iz - skupno opredeljenih dolgoročnih razvojnih usmeritev ob-čine in mesta Ljubljane, SR Slovenije in SFR Jugoslavije, - dokumentov dolgoročnega programa gospodarske stabili-zacije in aktivnosti za njegovo uresničevanje v občini, - iz dosežene stopnje razvitosti in nadaljnje krepitve samou-pravnih družbenoekonomskih odnosov in proizvajalnih sil, - analize možnosti razvoja občine Ljubljana Vič-Rud/iik v ob-dobju 1986-1990. Hkrati s smernicami delovni Ijudje in občani posebej opredelju-jemo tudi elemente, ki bodo predmet usklajevanja na posamez-nih področjih dela in medsebojnih odnosov. Po uskladitvi bodo ti elementi uvrščeni v dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Na osnovi teh izhodišč delovni Ijudje in občani v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik s temi smernicami opredeljujemo skupne cilje, usmeritve in okvire politike družbenoekonomskega razvoja ob-čine v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Smernice so za nosilce in udeležence planiranja usmehtev in obvezno izhodišče pri oblikovanju, usklajevanju in sprejemanju planskih aktov, s katerimi bodo delovni Ijudje in občani zagotav-Ijali gospodarski, socialni in prostorski#azvoj. 2. CIUI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA - Nadaljnji razvoj in krepitev samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene re-produkcije pri uveljavljanju in razvoju delegatskega sistema in pri krepitvi vloge delavcev v združenem delu pri odločanju o ustvar-janju in razporejanju dohodka. - Doseganje stabilne gospodarske rasti z večjo oziroma boljšo izrabo vseh obstoječih zmogljivosti, tako proizvodnih kot kadrov-skih in vključevanja znanstvenoraziskovalnega potenciala. - Nadaljnje povečevanje enakopravnega vključevanja v med-narodno menjavo na podlagi rasti izvoza, zlasti konvertibilnega, ob vključevanju čimvečjega števila OZD v izvoz, povečevanja deleža izvoza v dohodku, pospeševanja višjih in dolgoročnejših oblik mednarodne menjave. - Skrb za ohranjanje in postopno rast življenjske ravni delav-cev, delovnih Ijudi in občanov v odvisnosti od učinkovitegadruž-benega razvoja, doseženih rezultatov dela in realne rasti da-hodka. - Skladnejši razvoj občine z izenačevanjem razlik na področjih gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja in zadovolje-vanja potreb delovnih Ijudi in občanov v KS in v primerjavi z drugimi občinami Ljubljane. - Ohranitev, varovanje in izboljševanje zdravega življenjskega okolja in smotrno urejanje in raba prostora, pri tem pa doseganje skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti. - Nadaljnji razvoj in krepitev splošne Ijudske obrambe in d/už-bene samozaščite kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in v KS. 3.CILJI, USMERITVE IN NALOGE 3.1. CIUI, USMERITVE IN NALOGE EKONOMSKEGA RAZVOJA - Temeljnl cllj družbenoekonomskega razvoja |e stabllizacl|a pogo|ev gospodar|en|a ob dlnamlčnl rastl prolzvodnje In izvoza V pogojih omejenih sredstev za investiranje bodo OZD bistveno kvalitetnejše izkoriščale obstoječe zmogljivosti, zlasti kadrovske zmogljivosti in znastveno-raziskovalni potencial ter strojne zmogljivosti. Investicijska sredstva bomo združevali in usmerjali predvsem v obnovo in posodabljanje obstoječih zmogljivosti ter kvalitetne oove invusticije. - Usmerltev v Izvozno naravnano gospodarstvo Izvoz mora postati trajni dejavnik dinamične gospodarske rasti, tudi kot element povezave s spoznanji na tujih trgih. Rast konver-tibilnega izvoza bo omogočila tudi hitrejšo rast uvoza tehnolo-gije, opreme in reprodukcijskega materiala ter tekočega porav-nanja obveznosti do tujine. - Razilrjanje prolzvodnlh zmogljlvostl z novlml prolzvodnlml programl Vzpodbujali bomo naložbe v izvozno usmerjene proizvodne programe, v nadomeščanje uvoza in v uporabo domačega vrhun-skega znanja. Novi proizvodni programi bodo tudi odraz tesnej-šega sodelovanja znanstveno - raziskovalnih in gospodarskih OZD. lzbol|šan|e položaja gospodarsklh OZD v prlmernl delitvl Za izboljšanje ekonomskega položaja OZD in s tem za izboljšanje njihovih finančnih rezultatov ter za povečanje deleža ustvarje-nega dohodka v celotnem prihodku, bo potrebno izvajati ukrepe za razbremenitev gospodarstva nekaterih obveznosti. Tako bodo le delno kompenzirani nasprotni učinki povečanja cen in obrest-nih mer, zato bomo morali zagotoviti racionalnejše gospodarje-nja z družbenimi sredstvi in spodbuditi OZO k iskanju možnosti ¦ .-¦ ¦ . ¦ ' . - "' > .'-¦"• '¦¦'¦ ¦ ¦ ¦" ' /'¦•¦'.<¦¦'" ' '" za aktiviranje notranjih rezerv, predvsem pa za produktivnejšo in boljše delo. Življenjska raven delavcev bo višja v tistih okoljih, kjer bodo uveljavljali kvalitetne dejavnosti razvoja. - Oblikovanje gospodarske strukture, ki omogoča dolgo-ročno ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega In na dose-žena sredstva Gospodarstvo se mora postopno preusmeriti na povečanje deleža proizvodnje blaga, ki je razvojno - tehnološko intenzivna, z veliko udeležbo ustvarjalnega dela in avtomatizacijo proizvod-nega dela, ki je trajno izvozno usmerjena, zagotavlja smotmo zaposlovanje, gospodarno porabo prostora, energije in surovin in ne ogroža okolja. - Nadaljevanje politike polne zaposlenosti Polna zaposlenost bo temeljila na produktivnem zaposlovanju. Število delovnih mest se bo povečalo zlasti v drobnem gospodar-stvu, predvsem v lokalnih centrih, v industriji pa bomo produk-tivno zaposlovanje omogočali z boljšo organizacijo dela, večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti in hitrejšim prenosom znanstveno-raziskovalnih spoznanj v prakso. - Hitrejši gospodarski razvoj občine v primerjavi z bolj razvi-tlmi občinami v regiji in hitrejšl razvoj izvenmestnih krajevnlh skupnosti Opredelitev Ljubljane o hitrejšem razvoju južnega dela bomo uresničili z usmerjanjem investicijskih sredstev v proizvodnjo in delovna mesta na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. V občini pa bomo skladno z zamislijo o policentričnem razvoju vzpodbu-jali hitrejši gospodarski razvoj lokalnih centrov. - Okrepitev enot drobnega gospodarstva in dela s sredstvl v lastl občanov Drobno gospodarstvo se bo tesneje povezalo zlasti z industrij-skimi OZD pri nadomeščanju uvoza in povečanju izvoza, omogo-čalo bo prenos znanstveno-raziskovalnih spoznanj v prakso in odpiranje novih delovnih mest zlasti v lokalnih centrih. 3.1.1. INDUSTRIJA Dolgoročni proces prestrukturiranja gospodarstva se bo v ob-dobju 1986-1990 odražal v hitrejši rasti družbenega proizvoda industrije od povprečne rasti družbenega proizvoda v občini. Pri tem bodo najhitrejšo rast dosegle kovinsko-predelovalna indu-strija, strojegradnja, proizvodnja elektnčnih strojev in aparatov, kemična industrija predelava lesa oziroma proizvodnja končnih lesnih izdelkov. - V pogojih kvantitativno zelo omejenih materialnih sredstev, v okviru katerih bodo sredstva za investicije ohranjala svojo ude-fežbo v družbenem proizvodu, bo gospodarski razvoj temeljil na bistveno izboljšanem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. To bodo omogočali večja vloga in izraba kadrovskih zmogljivosti in znanstveno-raziskovalnega potnciala, izboljšanje kvalitete proiz-vodnih in upravljalskih procesov, pospeševanje inventivne dejav-nosti in spodbujanje tehnološkega napredka ter ustreznejše vre-dnotenje proizvodnega dela in ustvarjalnih dosežkov delavcev. - Nove naložbe bodo zlasti usmerjene zlasti v izvoz in nado-meščanje uvoza, temeljile bodo na lastnem znanju, surovinsko in energetsko bodo manj zahtevne ter ekološko čiste. Nove naložbe bodo temeljile na realizaciji v Ljubljani dogovorjene politike usmerjanja sredstev v proizvodnjo in delovna mesta v najmanj razvito Ijubljansko občino Vič-Rudnik. - Industrija bo svoj razvoj temeljila na dinamični rasti konverti-bilnega izvoza kot trajne poslovne usmeritve. - OZD bodo med seboj prenašale izkušnje in tesneje sodelo-vale zlasti pri načrtovanju razvoja, izvozu, zagotavljanju reproma-terialov in surovin in transporta. 3.1.2. KMETIJSTVO - Osnovna pridelovalna smer bo pridelava mesa in mleka s težiščem na kvalitetni doma pridelani krmi; - V rastlinski proizvodnji bomo povečevali obseg organizirane proizvodnje vrtnin, ter intenzivirali pridelavo poljščin irTkrmnih rastlin. Vzpodbujali bomo pridelavo jagodičevja in zdravilnih zelišč; - Posebno skrb bomo namenili povečanju kvalitete in pridelave travnatega sena, boljši izrabi travinja in širjenju pašnokošnega sistema; - Prizadevali si bomo za pospeševanje čebeiarstva, s poudar-kom na orgamzirani proizvodnji; - Da bi dosegli optimalno izkoriščenost pridelovalnih zmoglji-vosti, bomo v proizvodnjo organizirano vključevali slabše obde-lana in neobdelana zemljišča in si prizadevali za ustrezno obde-lavo za kmetijstvo primemih zemljišč; - Na kmetijskih zemljiščih, ki niso primerna za strojno obde-lavo, bomo razvijali organizirano in kooperacijsko vrtičkarstvo; - Na osnovi predhodnih hidro in pedoloških ocen, bomo pri-pravili program usposabljanja in pridobivanja novih površin na barju za potrebe kmetijstva. Po ocenah lahko v obdobju 1986-90 usposobimo najmanj 1500 ha barjanske zemlje, kar ob rednem vzdrževanju obstoječe odvodne mreže na barju pomeni veliko povečanje proizvodnih sposobnosti tal za pridelovanje hrane, V večji meri moramo uresničevati združevanje površin in doseči uveljavljanje skupne proizvodnje. - V hribovitem svetu bomo nadaljevali z usposabljanjem za kmetijske namene opredeljenih zemljišč, to pa pomeni ponovno aktiviranje zaraščajočih zemljišč ter pospešeno povečanje kme-tijske proizvodnje na osnovi uvajanja sodobnih tehnologij živino-rejske oziroma travniške proizvodnje; - V cilju doseganja večje pridelave bomo krepili strokovno službo in preko nje uvajali v prakso najsodobnejše tehnološke, tehnične in organizacijske novosti, tako v družbenem kot zaseb-nem sektorju; - Nadaljevali bomo aktivnosti za vključevanje zasebnih kmetov v organizirano proizvodnjo, oziroma zadružno organiziranost; - Organizacije združenega dela kmetijstva in gozdarstva se bodo še naprej povezovalez raziskovalnimi in pedagoškimi orga-nizacijami, zaradi načrtovanja razvoja in prenosa dosežkov zna-nosti v prakso ter zaradi usposabljanja strokovnih kadrov in kmetov; 3.1.3. GOZDARSTVO- ' "• - Gozdarske TOZD in TOK bodo povečale obseg gojitve, ob-nove in melioracij gozdov ter vlaganje v njihovo odpiranje; - Skrbeli bomo za optimalno izrabo naravnih proizvodnih zmogljivosti gozdov ter oskrbovali predelovalne obrate z lesom v skladu s sprejetimi plani. Povezavo s predelovalnimi organizaci-jami bomo še okrepili. - Z usmerjanjem naravnih procesov zaraščanja in zasaditvijo bodo pogozdena težje dostopna in za kmetijstvo manj primerna zemljišča. 3.1.4. TRGOVINA - Na področju zunanje trgovine bomo dosegli boljše rezultate s tesnejšim povezovanjem in usklajenim nastopom na tujih trgih. - Trgovina na drobno bo v omejenih možnostih investiranja nove naložbe usmerila v nove soseske in izvenmestna naselja s podpovprečno prodajno površino na prebivalca. Ponudbo druž-benega sektorja bo v občini dopolnjevala ponudba zasebnega sektorja. - V mestnem podiočju bomo z racionalizacijo poslovanja in reorganizacijo ponudbe podvajanje zmogljivosti zlasti klasičnih prodajaln na posameznih območjih nadomestili s specializacijo trgovin. - S pestrejšo ponudbo in spremenjenim delovnim časom se bo trgovina vključila v turistično ponudbo občine. - Ob zagotavljanju oSnovne trgovine bomo zlasti v lokalnih centrih vzpodbujali širjenje specializiranih prodajaln. 3. 1. 5. TURIZEM IN GOSTINSTVO - V občini bomo krepili izletniški turizem in temu primerno gostinsko in trgovsko ponudbo ter domačo in umetno obrt, izboljšali bomo informiranost. - Razvijali bomo kmečki turizem. - Turistično bomo odprli obnovljeni del stare Ljubljane - Zasebni sektor bomo ob vpadnicah usmerili v izgradnjo turistično - gostinskih objektov. - Vzpodbudili bomo obnovo in izgradnjo objektov, primernih za stacionarni turizem, zlasti ob vpadnicah. - Ustrezno bomo turistično ovrednotili Ljubljanico. 3. 1. 6. DROBNO GOSPODARSTVO - V sodelovanju z znanstveno-raziskovalnimi organizacijami bodo OZD vzpodbujale in omogočile ustanavljanje enot drob-nega gospodarstva. - Posodobili bomo proizvodnjo v enotah drobnega gospodar- stva in jih tesneje povezali na dohodkovnih temeljih z ostalimi OZD. - Enote drobnega gospodarstva bodo nosilke razvoja lokalnih centrov. - V sklopu drobnega gospodarstva bomo posebno pozornost namenili osebnemu delu. Pri tem bomo storitveno dejavnost v družbenih najemnih lokalih omogočali glede na potrebe krajev-nih skupnosti. - Vzpodbujali btimo zaposlovanje v proizvodnih enotah oseb-nega dela, omogočali mvestiranje ter vzpodbujali sodelovanje z OZD, še zlasti vključevanje v izvoz. 3. 2. CILJI, NALOGE IN USMERITVE SOCIALNEGA RAZVOJA 3. 2. 1. CILJI SOCIALNEGA RAZVOJA Razvoj družbenih dejavnosti je pogoj za razvoj ustvarjalnih sil družbe. V naslednjih letih bomo težili k ohranitvi dosežene ravni, kar pa bo zaradi manjših materialnih možnosti mogoče le s smotrnejšo uporabo sredstev in učinkovitejšim organizlranjem družbenih dejavnosti. Hitreje bomo razvijali tiste programe, ki povečujejo ustvarjalno moč družbe in ki zagotavljajo enake izho-dišče pogoje za razvoj posameznika ter dogovorjeno raven so-cialne varnosti delovnih Ijudi in občanov. Cilji socialnega razvoja so opredeljeni z materialno osnovo združenega dela, sedanjo stopnjo socialnega razvoja in potre-bami delovnih Ijudi in občanov: - Ohranili bomo doseženo raven družbenega standarda pri tem bomo zagotavljali razvoj prednostnim dejavnostim ter pro-gramu znotraj dejavnosti; - postopno bomo izenačevali družbeni standard z doseženim v drugih Ijubljanskih občinah, vendar ne na račun osebnega standarda zaposlenih v negospodarstvu; - smotrneje bomo uporabljali -jredstva ter učinkoviteje organi-zirali družbene dejavnosti; - uveljavljali bomo socialno varstvene pomoči le kot dodatno pomoč najbolj ogroženim občanom, saj bodo morali le-ti svoj socialni standard zagotavljati s svojim delom. 3. 2. 2. USMERITVE RAZVOJA Sredstva za financiranje programov družbenih dejavnosti bodo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju odvisna od rasti do-hodka v gospodarstvu. Zaradi omejenih materialnih možnosti socialnega razvoja bomo selektivno razvijali posamezne dejavnosti in področjazno-traj dejavnosti. Prednostno bomo razvijali vzgojo in varstvo pred-šolskih otrok, osnovno in usmerjeno izobraževanje osnov. zdrav. in raziskovalno dejavnost. Posebno pozornost bomo namenili tudi zagotavljanje ustrezne ravni osnovnega zdravstvenega var-stva. V vseh organizacijah združenega dela in samoupravnih intere-snih skupnostih družbenih dejavnosti bomo izboljšali organiza-cijo poslovanja in ga racionatizirali. Zmanjšali bomo režijo. K temu bomo prispevali tudi z odpravljanjem nepotrebnih admini-strativnih postopkov. Povečali bomo učinkovitost delegatskega sistema. Gradnja novih objektov bo omejena na dograditev objektov iz programa samoprispevka III, odpiranje novih zmogljivosti na ob-moCjth z intenzivno stanovanjsko gradnjo ter reševanje najbolj perečih prostorskih problemov negospodarskih organizacij zdru-ženega dela. S tem bomo omogočili postopno izenačevanje druž-benega standarda v občini z doseženim v ostalih Ijubljanskih občinah, kar bo eden od osnovnih ciljev tudi v naslednjem sred-njeročnem obdobju. Hkrati bomo morali doseči polno tzkoriščenost že obstoječih zmogljivosti, izrabiti možnosti dvonamenske uporabe objektov ter usposobiti že obstoječe objekte. Novozgrajeni objekti bodo morali v čimvečji meri omogočatr večnamensko uporabo prostorov. ; .\ ¦ ., 3.2.2.1. Otroško varstvo Z dograditvijo objektov iz programa samoprispevka 141 bomo povečali odstotek vključenih otrok v organizirano varstvo. Zaradi omejene gradnje novih objektov bomo na najbolj deficitarnih območjih uvajali oziroma večali obseg družinskega varstva. Stremeli bomo za ohranitev oz. razširitev zajamčenih vzgojno-varstvenih programov, vsebinsko bomo dopolnjevali dodatne programe ter dvigali kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela. Organizirali bomo glede na potrebe prebivalstva nove oblike vzgoje in varstva otrok: izmenično varstvo, skrajšane oblike var-stva ipd. Prednostno bomo zagotavljali sredstva za financiranje vzdrie-vanja obstoječih objektov, pospešili bomo obnovo ter moderni-zacijo opreme. „ , ¦ •_ k ¦ . " 3.2.2.2. Vzgoja in izobraževanje ¦ ¦-...¦¦»• a) Osnovno šolstvo Prednostno bomo ohranjali oziroma razvijali z zakonom opre-deljeni program, poleg tega pa v cilju izenačitve z ostalimi Ijub-Ijanskimi občinami razvijali celodnevno šolo in podaljšano biva-nje. Zboljšali bomo kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela z dvigom kvalifikacijske strukture zaposlenih in vlaganjem v opremo šol. Sredstva za investicijsko vlaganje ter združena sredstva amor-tizacije bomo usmerjali v sanacijo dotrajanih šolskih objektov. b) usmerjeno izobraževanje Preverili bomo dosedanjo mrežo šol ter jo po potrebi dogradili v skladu s potrebami združenega dela. Programe in vsebino programov bomo prilagajali potrebam združenega dela. Zagotovili bomo racionalnejše poslovanje in polno izkorišče-nost zmogljivosti domov srednjih šol. 3.2.2.3. Raziskovanje Še nadalje bomo združevali sredstva za izvajanje programov na ravni mestne raziskovalne skupnosti. Prednostno bomo financirali tiste naloge, ki bodo prispevale k planiranemu razvoju Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane. V še večji meri bomo pospeševali: povezovanje združenega dela z razisVovalnimi organizacijami, inventivno dejavnost v i združenem delu ter popularizacijo znanosti med mladino. 3.2.2.4. Zdravstvo Krepili bomo osnovno zdravstvo in pri tem dajali prednost . preventivnemu zdravstvu. Uvajali bomo cenejše oblike zdravstva in poglabljali delitev dela med osnovnim in bolnišničnim zdravstvom. Preverili bomo sedanjo mrežo zdravstvenih postaj ter jo s ciljem zagotavljanja enake dostopnosti za vse občane v okviru materialnih možnosti dopolnjevali. 3.2.2.5. KultuFa """" '" :" "r>< "' Razvijali bomo Ijubiteljsko kulturo. Pri tenrpraviloma ne bomo ustanavljali novih društev, ampak bomo večali število Clanstva v že obstoječih društvih in dvigali kvaliteto njihovega dela. Selektivno bomo financirali posamezna področja in uvajali v večji meri neposredno menjavo dela. Pospešeno bomo izvajali aktivnosti za varovanje naravne in kulturne dediščine, pri tem bomo dajali prednost pomembnejšim spomenikoni. , 3.2.2.6. Telesna kultura Razvijali bomo predvsem množično telesnokulturno dejavnost. Selektivno bomo financirali posamezne programa in uvajali v večji meri neposredno Tienjavo dela. Na področju vrhunskega športa bomo zmanjšali število vklju-čenih v prednostne programe, tako da bomo zagotovili mini-malne pogoje za delo temeljnim sekcijam. Prednostno bomo zagotavljali sredstva za vzdrževanje telesno-kulturnih objektov ter, s ciljem izenačitve telesnokulturnega stan-darda z doseženim v ostalih Ijubljanskih občinah, gradili telesno-kulturne ploščadi. = ¦• ¦ • 3.2.2.7. Socialno skrbstvo Zagotavljali bomo socialno varnost občanov v skladu s spreje-timi enotnimi merili in kriteriji. Racionalizirali bomo delo Centrov za socialno delo, poenotili vsebino njihovega dela ter izvedli boljše povezovanje z življenj-skim in delovnim okoljem občanov. Ob pogoju racionalnega poslovanja članov starejših občanov bomo omogočali nudenje kvalitetnih storitev ter socialno vamost zaposlenih. --. . , ,; \ 3.2.2.8. Socialno varstvo Skupnost se bo aktivno vključevala v oblikovanje ekonomske in socialne politike ter izvajanje aktivnosti za zaščito življenj-skega standarda najbolj ogroženih kategorij prebivalstva. 3.3: CILJI, USMERITVE IN NALOGE PROSTORSKEGA RAZ-VOJA 3.3.1. CIUI, USMERITVE IN NALOGE PROSTORSKEGA RAZ-VOJAIN VARSTVA OKOUA •-..-."¦ . = Uresničili bomo naslednje cilje: - Smotrna razporeditev dejavnosti in ustrezna namenska raba prostora ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti. Dosledno varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, upoštevaje obstoječih in predvidenih režimov varovanja nalog pitne vode ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine. - Dosledno varovanje in izboljševanje človekovega okolja. - Pravočasna in kvalitetna izdelava in sprejem izvedbene urba-nistične dokumentacije. - Zbliževanje delovnega mesta in kraja bivanja ob zagotovitvi ustreznih življenjskih, kulturnih in delovnih pogojih vseh delav-"cev v združenem delu, zlasti v lokalnih centrih. - Podružbljanje stavbmh zemljišč, vzpostavitev evidence in usmeritve prometa z zemljišči in sistema zajemanja in razporeja-nja mestne rente. - Izboljšanje informiranja občanov ter poenostavitev postop-kov za izdajo dovoljenj za posamezne posege v prostor skladno z veljavnimi predpisi. - S preventivnimi in represivnimi ukrepi preprečevatr nastaja-nje nedovoljenih gradenj in novih barakarskih naselij. Za doseganje opredeljenih ciljev bomo uresničil usmeritve in naloge: - Na podlagi usklajenih jnteresov glede rabe prostora med posameznimi nosilci planiranja bomo razvoj urbanizacije usmer-jali v območja, ki so bila opredeljena v korigiranem prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana občine. V občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik v tem obdobju ni potrebno iskati dodatnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, ker sedanje površine zadostu-jejo za nadaljnji razvoj. Veliko večji pomen pa bo potrebno nameniti enakomernejšemu oziroma skladnejšemu razvoju sta-novanjskih kapacitet in zaposlitvenih zmogljivosti. - Družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali v dograditev že začetih stanovanjskih sosesk in na območja, ki so komunalno že opremljena. - Ob programiranju stanovanjskih sosesk bomo zagotovili lo-kacije za vse spremljajoče in družbene objekte, zagotovili ustrezne zelene, športne in rekreacijske površine ter z drugimi dejavniki poizkušali doseči, da bodo ti objekti grajeni vzporedno s stanovanjskimi objekti. - Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali tudi v zazidalne otoke, ki so predvideni po urbanističnih redih za primestno in izven mestno območje občine (Polhograjska dolina, Horjulska dolina, Brezovica, Notranje, Vnanje Gorice, Pijava gorica, Turjak, Želimlje, Velike Lašče, Rob, Golo, Ig, Iška vas in Tomišelj). - Poskrbelibomo, da se bo individualna stanovanjska gradnja v čim večji meri gradila v okviru stanovanjskih zadrug, da bomo lahko zagotovili racionalno izrabo prostora, kvalitetnejše urbani-stične in arhitektonske rešitve in lažje komunalno opremljanje zemljišč. Individualna gradnja bo možna še v vrzelih znotraj obstoječih naselij. - Sočasno z gradnjo industrijskih objektov in s tem odpira-njem novih delovnih mest bomo za te delavce čim bližje omogo-čili izgradnjo stanovanj tako v blokovni kot individualni gradnji. - Razvoj proizvodnih servisnih, skladiščnih in obrtnih dejav-nosti bo možno nadaljevatj v naslednjih industrijskih conah: VP-4 Plutal, VP-3/3 Tbilisijska, VP-245/1 Škofljica, VP-245 Ig, VP-6 Cesta na Brdo , RP 2/1 in 2/2 Rudnik, RS-4 Rudnik ter v stano-vanjskih soseskah v katerih je predvidena gradnja obrtnih delav-nic. Navedene industriiske cone bo potrebno komunalno opremiti in doseči realizacijo dogovora v Ljubljani, da usmerja investitorje v te cone. Poleg navedenih možnosti bomo dolgoročno planirali še nova območja za proizvodne in obrtne dejavnosti na jugovzhodnem in jugozahodnem razvojnem kraku Ljubljane. - Razvoj institutskih in šolskih dejavnosti bomo nadaljevali v površinah, ki so rezervirane po sprejetih zazidalnih načrtih ozi-roma določene z GUP-om. - Za razvoj poslovnih in trgovskih dejavnosti so opredeljene površine v zazidalnih načrtih in GUP-u. Zaradi izrazitega zaosta- janja teh dejavnosti bomo morali dati prednost gradnji teh objek-tov pred nadaljnjo gradnjo stanovanjskih objektov. 3.3.2. CILJI, USMERITVE IN NALOGE KOMUNALNEGA GOSPO-DARSTVA - Nadaljevanje uveljavljanja družbenoekonomskih in samou-pravnih odnosov ter načela svobodne menjave dela v okviru SIS materialne proizvodnje. - Zagotoviti enotno zbiranje in porazdelitev sredstev za izbolj-šanje in izenačenje komunalnega standarda delovnih Ijudi in občanov na območju vseh Ijubljanskih občin. - Dokončati prenešene naloge iz srednjeročnega obdobja 1981-1985, prednost pri investicijah ima vodooskrba. - Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja in pomanjkanja finančnih sredstev nadaljevati z reševanjem problema financira-nja razširjene reprodukcije vseh komunalnih naprav z merili za večjo vlogo mestne rente pri sofinanciranju komunalnega gospo-darstva (kolektivna komunalna raba). - Vzporedno z izgradnjo stanovanjskih in industrijskih obmo-čij pravočasno zagotoviti izgradnjo vseh potrebnih komunalnih naprav individualne in kolektivne rabe. - Postopno saniranje obstoječih komunalno neopremljenth naselij. - Nadaljevati z realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest glede na razpoložljiva finančna sredstva in sprejeto prioriteto ter cest po programu SIS za ceste Ijubljanskih občin. - Urejevanje cest po katerih potekajo avtobusne proge in popravila mostov ter propustov. 3.3.2.1. INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA - KANALIZACIJA Nadaljevali bomo sanacijo varstvenih pasov vodnih virov ter zagotavljali kanalizacijo za nove stanovanjske soseske, industrij-ske cone in objekte družbenega standarda. - VODOVOD Glavna naloga je povezava jugozapadne vodovodne zanke BREST-PODPEČ-BREZOVICA in s tem vodooskrba južnega dela Ljubljane iz mestnega vodovoda. V izvenmestnih krajevnih skupnostih bomo nadaljevali z grad-njo lokalnih vodovodov s ciljem zagotavljanja zdrave pltne in požarne vode (vodovodi Babna gora, Horjul, Gornji Ig, Želimlje, Turjak) ¦ Lokalne vodovode bomo postopoma prenašali v upravljanje Mestnemu vodovodu Ljubljana in uvajali enoten režim upravlja-nja. Nadaljevali z raziskavo možnih kapacitet vode in zaščite vodnih virov. - PLINOVOD Gradili bomo sistemsko primarne plinovodne povezave in se-kundarno plinovodno omrežje. S tem bomo pripomogli k zboljša-nju varstva zraka v Ljubljani. - ELEKTRIKA ' Pospeševali bomo gradnjo malih hidroelektrarn za kar so v bbčini Ljubljana Vič-Rudnik naravne danosti in priključevanje na elektroomrežje. Gradnja elektroomrežja in trafo postaj bo usmerjena na tista področja, kjer obstoječe kapacitete ne zadoščajo. Za potrebe jugovzhodnega dela občine bomo gradili razdelilno trafopostajo. • - PTT Z dograditvijo ATC v trgovsko poslovnem centru Rakovnik in izgradnjo PTT omrežja se bo znatno zboljšalo stanje na jugov-zhodnem delu Ljubljane glede možnosti priključevanja na javno telefonsko omrežje. Zaključili bomo gradnjo začetih telefonskih omrežij. V izvenmestnih krajevnih skupnostih bomo nadaljevali z usta-Ijeno prakso gradnje telefonskih omrežij z udeležbo dela in materiala krajanov. 3.3.2.2. KOLEKTIVNE KOMUNALNE NAPRAVE ' - CESTE Na področju cest bomo prednostno zagotavljali popravila in vzdrževanje cest, cestne povezave z industrijskimi conami in novogradnje po sprejeti prioriteti. Prednost bosta imeli druga faza obnove Tržaške ceste in izgradnja podvoza na Žirovnikovi cesti. . . - JAVNA RAZSVETLJAVA IN SEMAFORIZACIJA Dopolnjevali bomo javno razsvetljavo v obstoječih naseljih in gradili novo v sklopu novih stanovanjskih sosesk, reševali bomo tudi semaforizacijo novih križišč, povezovali semaforske pove-zave v prometne cone in navezovali prometne cone na semafor-ski center. - ZELENE POVRŠINE V skladu s programi in načrti bomo urejali biološko središče območje Rožnika, rekreacijski center Ljubljanice, PST in rekrea-cijski center Krim-Rakovnik. - JAVNA HIGIENA Sanirali bomo staro odlagališče ob cesti Dveh cesarjev in uredili novo preko potoka Curnovec. Širili bomo območja odvoza smeti in na ta način preprečevali divja odlagališča. - POKOPALIŠČA Sodelovali bomo pri ureditvi centralnega pokopališča nažalah, urejali vaška pokopališča in jih postopoma prenašali v upravlja-nje komunalnemu podjetju TOZD ŽALE. - AVTOBUSNI PROMET skladno z razvojem stanovanjskih in industrijskih con bomo dopolnjevafl avtobusne povezave. Postopoma bomo gradili avto-busna postajališča in ostalo prometno opremo ter zboljševali prometno varnost. Na območju obmestnega prometa bomo za-golavljali prevoz na delo in z dela. - VODNO GOSPODARSTVO Prizadevali si bomo da se sredstva zbrana na območju l.jub-Ijanskih občin v večji meri koristijo za reševanje vodnogospodar-ske probtematike ter občin. V večji meri bomo zagotavljali ude-ležbo vodnega gospodarsta pri reševanju problematike vodoo-skrbe in odvajanja ter čiščenja fekalnih vod. Zaradi varovanja pred poplavami bomo gradili zadrževalnike ob obrobnih predelih Ijubljanskega barja in v območju Polhograj-skih dolomitov, nadaljevali z rednimi vzdrževalnimi deli na vodo-tokih. Izvajali bomo dela pri regulacijah nižinskih vodotokov, ureditvi hudournikov v hribovitih predelih in nadaljevali z raziskavami zdrave pitne vode. 3.3.3. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO - Nadaljevali bomo z družbeno usmerjeno blokovno in organi-zirano individualno stanovanjsko gradnjo (predvsem zadružno gradjo) v celovitih soseskah na lokacijah, ki so bile opredeljene kot prioritetne in je zanje pripravljena potrebna urbanistična dokumentacija. - Skrbeli bomo, da bo razporeditev stanovanjske gradnje v prostoru sledila gospodarskemu razvoju občine, odpravljanju stanovanjskega primanjkljaja, industrializaciji in tipizaciji grad-nje, uveljavljanju dohodkovnih odnosov med udeleženci pri grad-nji, fleksibilnosti stanovanj in uveljavljanju kvalitete bivanja. - Plan stanovanjske gradnje bomo vskladili s samoupravno spejetimi programi ostalih samoupravnih interesnih skupnosti, gospodarskih in družbenih dejavnosti ter potrebami in finanč-nimi zmožnostmi združenega dela. - Stanovanjske hiše in stanovanja bomo vzdrževali v skladu s tehničnimi normativi in standardi v okviru razpoložljivih sredstev iz stanarine. - S sanacijo in revitalizacijo starejših stanovanjskih objektov bomo izboljševali pogoje bivanja občanov ter priključevali ob-jekte na toplovodno omrežje in zemeljski plin. - Skupaj z ostalimi dejavniki bomo nadaljevali z izvajanjem družbenega dogovora o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije. 4. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skladno z opredelitvijo za policentrični razvoj in enakomer-nejši razvoj občine bomo vzpodbujali hitrejši razvoj izvenmestnih krajevnih skupnosti z - usmerjanjem gospodarskih investicij v lokalne centre - rast števila stanovanj bo spremljala rast števila delovnih mest ter družbenega standarda, - zagotavljali bomo enakopravnejše pogoje prebivalcem izvenmestnih krajevnih skupnosti glede komunalne opreme, pre-skrbe, zaposlovanja, potniškega prometa. 5. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA : Nadaljnjo krepitev varnosti, obrambne pripravljenosti in njeno podružbljanje bomo razvijali kot sestavni del družbenoekonom-skih in samoupravnih odnosov v združenem delu, krajevnih skup-nostih in občini za kar bomo zagotavjali potrebne materialne pogoje. Doseči moramo množično vključitev delovnih Ijudi in občanov v zagotavljanje varnosti", obrambe in družbene samoza-ščite, ki naj sloni na bogatih izkušnjah in tradicijah NOB. Pri razvoju bomo skrbeli za njeno sodobno opremljenost in bojno pripravljenost, za delovanje v vseh pogojih in okoliščinah. Posebna skrb bo v bodoče namenjena organiziranju, delovanju in usposabljanju narodne zaščite. Ob vsesplošnem usposabljanju prebivalcev za naloge civilne zaščite, bo še posebna skrb namenjena usposabljanju in mate-rialni krepitvi tistih enot civilne zaščite, ki imajo glede na naloge v večjih urbanih sredinah najpomembnejšo vlogo. 6. ELEMENTI ZA USKLAJEVANJE Nekatere elemente, ki bodo vsebina dogovora o temeljih druž-benega plana razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik v srednjeroč-nem obdobju 1986 do 1990 morajo medsebojno uskladiti družbe-nopolitične skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in njihove asociacije, SIS in banke. Med te elemente sodijo tudi naslednje: - stopnja rasti družbenega proizvoda in njegova dčlitvena razmerja morajo biti usklajeni v Ljubljani in SR Sloveniji, - rast prebivalstva in gradnja stanovanj, - v Ljubljani mora biti usklajen način zagotavjanja hitrejšega razvoja južnega dela Ljubljane (prioriteta industrijskih con, enotni sistem zajemanja in razporejanja mestne rente), - zagotavljanje sredstev za izgradnjo in vzdrževanje in enotno upravljanje komunalnih naprav, - razvoj mestnega in primestnega potniškega prometa, - združevanje sredslev in realizacija 10-letnega programa iz-gradnje cest v Ljubljani, - realizacija programa III. samoprispevka v Ljubljani, - izvajanje družbenega dogovora o postopnem odpravljanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije, - način preprečevanja črnih gradenj, zagotavljanje zadostne količine pitne vode in sanacija varstvenih con. - kadrovska politika in stopnja zaposlovanja ter izobraževanje za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti, - planiranje ekonomskih odnosov s tujino mora biti vnešeno v srednjeročne in letne plane OZD, - način vzpodbujanja drobnega gospodarstva in turizma z davčno in kreditno politiko, - gradnja maloprodajne mreže trgovin mora biti usklajeno med krajevnimi skupnostmi, - usklajevanje sistema zagotavljanja socialne varnosti obča-nov, - usklajevanje razvoja osnovnega zdravstvenega varstva z dru-gimi občinami, - za potrebe intervencij v proizvodnji hrane in za slimuliranje povečanja tržne proizvodnje bodo porabniki hrane združevali sredstva iz OD. PREDLOG SKLEPOV IZVRŠNEGA SVETA: Izvršni svet sprejema osnutek Smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 in jih posreduje skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem po dvofaznem postopku. Izvršni svet predlaga skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejem naslednjh sklepov: 1. SO Ljubljana Vič-Rudnik sprejema osnutek Smernic za pri-pravo družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 in ga daje v javno razpravo do 31. avgusta 1984. Pripombe zbira komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo. 2. Smernice so nosilcem planiranja usmeritev in osnova pri oblikovanju in sprejemanju njihovih srednjeročnih planskih usmeritev, zato SO Ljubljana Vič-Rudnik zavezuje vse nosilce planiranja, da na osnovi svojih analiz razvojnih možnosti in teh smernic oblikujejo smernice za pripravo svojih planov in ele-mente za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o teme-Ijih planov. POROČILO o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn, za vojaške inva-lide in družinske člane v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1983 Varstvo udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn je trajna obveznost naše družbe, Ki je v skladu z ustavo urejeno z zveznimi, republiškimi in občinskimi predpisi. Pozveznih predpi-sih je zagotovljeno temeljno varstvo borcev in vojaških invalidov. Dopolnilne oblike njihovega socialnega varstva pa urejajo repu-bliški in občinski predpisi, ki so dogradili sistem vars^va borcev in vojaških invalidov. Delovno področje referata za borce in vojaške invalide se nanaša na opravljaaje zadev za realizacijo temeljnih pravic, zago-tavljanju varstva borcev in invalidov, uresničevanju zdravstve-nega varstva, urejanju evidence o uživalcih teh pravic, o izplačilih prejemkov, številnih stikih s strankami, reševanjem vlog, daja-njem pojasnil organom in strankam v zvezi z uporabo predpisovs tega področja. Ker so bili v letu 1982 sprejeti novi zakoni in podzakonski akti \z temeljnega varstva borcev in vojaških invali-dov, je bil pomemben del nalog usmerjen v pripravo in organiza-cijo razprav. Ocenjujemo, da so razprave in pravočasna obveščenost pozi-tivno vplivale na razpoloženje borcev. Referat je občasno dajal pobude za razprave in sprejemanje stališč za uporabo zakonskih predpisov v praksi. Pri svojem delu je sodeloval s samoupravnimi interesnimi skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarova-nja, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjsko skupnostjo. Zelo aktivno se vključujejo v reševanje socialne var-nosti borcev komisije, ki delujejo pri občinskem odboru zveze borcev in občinski skupšfiini predvsem pri zagotavljanju social-nega in materialnega varstva, uveljavljanju statusa vojaških inva-lidov, uveljavljanju pravic do zdraviliškega in klimatskega zdrav-Ijenja-. Podpora omenjenih telesje vplivala na uspešno razreševa-nje problemov. V občinski organizaciji ZZB NOV je vključenih po stanju 31.1. 1984 1982 1984 - borci NOV 4.109 3.689 - nosilci spomenice 1941 . ¦ . .. . 147 140 - narodni heroji '.."." 9 5 - španski borci ¦ . 2 • 2 - borci balkanske vojne 3 2 - borci za severno mejo 36 28 Borci so kljub svoji starosti in slabšemu zdravstvenemu stanju v krajevnih skupnostih nosilci družbenopolitičnega življenja in dela. Zavzeto se borijo za dosledno izvajanje začrtane politike, izvajanje stabilizacijskih dogovorov, za izboljšanje našega go-spodarskega položaja in izboljšanje zunanje trgovinske menjave. Posebno tekoče spremljajo gospodarska gibanja v občini. Zdravstveno varstoo je glede na starost in zdravstveno stanje v sistemu družbene skrbi eno pomembnejših področij. Uveljav-Ijeno je popolno zdravstveno varstvo borcev s pravico do siste-matičnih pregledov, zdraviliškega zdravljenja in oprostitve plačila participacije. Vključitev zdravstvenega varstva borcev in vojaških invalidov v sistem samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega varstva je potekala brez težav. Določeni problemi so se pojavili pri uve-Ijavljanju pravic do ortopedskih in drugih pripomočkov tako v zvezi s postopkom, kot tudi glede rokov trajanja. Vse pristojne službe si prizadevajo, da bi odpravile tudi te probleme. Zdrav-stveno varstvo po zveznih predpisih je torej urejeno in se izvaja v skladu z družbeno verificiranimi merili in standardi uveljavljenimi na področju zdravstvensfa varstva v SR Sloveniji. Probleme z oskrbovanjem ortopedskih in drugih pripomočkov, bo upravni organ reševal s skupnostjo zdravstvenega varstva glede na okoli-ščine posameznega primera. - V Zdravstvenem domu Ljubljana Vič-Rudnik imamo organizi-ran dispanzer za borce NOV, ki zagotavlja zdravstveno varstvo borcem. V letu 1983 so uveljavili pravice iz zdravstvsnega varstva v tem dispanzerju 4.003 borci, na sistematični pregled je bilo poklicanih 400 borcev, pregledanih sta bila le 102 borca, ostali se niso oglasili. Poleg tega je 1.008 borcev koristilo zdravstvene usluge v dispanzerju za borce pri Klini.čnem centru v Ljubljani, od teh je bilo 400 borcev poslanih na specialistične preglede in bolnišnično zdravljenje. Navedeni podatki kažejo, da borci in vojaški invalidi vedno bolj tščejo zdravniško pomoč. Komisija za kopališko zdravljenje, ki dela pri dispanzerju za borce je obravna-vala 289 primerov, 219 zahtevkom je bilo v celoti ugodeno. V organizirani zobozdravstveni ambulanti za borce je bilo v letu 1983 pregledanih 1.856 borcev in vojaških invalidov. Iz zoboz-dravstvenih storitev ugotavljamo, da je vedno več protetifinih storitev. Ambulanta ima samo enega zobotehnika, ki ne more sprotno zadostiti vsem potrebam. Borci čakajo na proteze tudi po vefi mesecev, in negodujejo. Smatramo, da je nujno zagotoviti še dodatnega zobotehnika, ker bodo le tako borci lahko prišli do prepotrebne protetike hitreje. Zdraviliška dejavnost je bila vsa leta eden pomembnejših se-stavnih delov sistema zdravstvenega varstva. Mnoge borce in vojaške invalide že zmaguje starost in se otepajo z raznimi boleznimi, zato so toliko pogosteje koristili to obliko zdravstvo-nega varstva. V zaostrenih finančnih pogojih se zdraviliško kli-matsko zdravljenje izvaja v omejenem obsegu, kajti sredstva so limitirana. Tudi v letu 1984 ne bo mogoče odobriti te pravice vsem prosilcem in upravičencem. Vsi, ki sodelujemo pri izvajanju te oblike zdravstvenega varstva si prizadevamo, da bi topliško klimatsko zdravljenje zagotovili tistim udeležencem NOV za ka-tere zdravniške komisije ugotovijo, da jim je ta oblika varstva nujno potrebna. Določenemu številu udeležencev NOV je bilo odobreno 14 dnevno, namesto 21 dnevno klimatsko zdravljenje. S tem je bilo možno ugoditi večjemu številu upravičencev. Upravni organ si bo prizadeval, da bo v okviru danih finančnih možnosti, kvota razpoložljivih finančnih sredstev na voljo vse leto. Komisija za vojaške invalide se je aktivno vključila v reSeva-nje nastalega problema. Situacija je bila ublažena z 10 dnevnim rekreativnim zdravljenjem v Banjolah, Strunjanu in Mojutrani, seveda iz občinskih sredstev namenjenih za varstvo borcev. Po posameznih letih je topliško-klimatsko zdravljonje in regre-sirani rekreacijski oddih koristilo 1980 1981 1982 1983 -borci 272 248 239 214 - vojaški invalidi odtegaUdni - 164 172 74 64 -imetniki PS 1941 ¦ ¦ od tega 14 dni 49 57 27 27 - regresiran rekr. oddih 256 331 ' 386 382 Zavrnjenih je bilo 26 predlogov vojaškim invalidom in 8 predlo-gov imetnikom Partizanske spomenice 1941. Občinske družbene pomoči in socialno varnost udeležencev NOV in drugih vojn ter njihovih družinsklh članov ureja občinski odlok na podlagi družbenega dogovora in statuta občine. Te oblike družbenih pomoči so stalne, občasne in enkratne prizna-valnine, pomoi? za zdravljenje, tovariška pomoč ter pomoč prl reševanju stanovanjskih vprašanj. Družbene pomoči dodeljuje komisija za borce in vojaške invalide, ki jo je imenovala občinska skupščina, referat za varstvo borcev NOV in vojaških invalidov pa pripravi predloge po upravnem postopku. Pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj in zdraviliško zdravtjenje ter oddih in rekreacijo urejata komisiji pri občinskem odboru ZZB NOV, ki tudi skupščinsko komisijo za borce sprotno seznanjata z razreše-vanjem njihove tematike. Pri reševanju stanovanjske problematike borcev se pojavlja problem plačila lastne udeležbe. Upokojeni borci, ki so vsa leta vlagali sredstva v stanovanjska solidarnostna sredstva, bi morali biti oproščeni vsake lastne udeležbe. Upokojenci in borci, ki večinoma prejemajo zajamčeno pokojnino, ki kortiaj zadoSča za življenje, niso sposobni namenjati tako visokih sredstevza lastno udeležbo. Tako reševanje stanovanjskih problemov kljub veli-kemu angažiranju komisije ostaja odprto. Stalne priznavalnine prejemajo tisti upravičenci, katerih doho-dek deljen na vzdrževane družinske člane ne dosega na člana mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki je v letu 1983 znašal 7.936,66 din. Tako število upravičencev oziroma prejemnikov stalne priznavalnine niha glede na spremembo v njihovem gmotnem ali socialnem stanju. To stanje se vsako leto znova ugotavlja in nato ponovno sklepa o še nadaljnji upraviče-nosti do družbene pomoči. V letu 1983 je bila ukinjena stalna priznavalnina 24 prejemni-kom, ker so se jim zvišali dohodki ali se je zmanjšalo število vzdtževanih družinskih članov in nekaterim kmetom-borcem NOV, ki prejemajo pokojnino ter imajo večje premoženje oziroma kmetijo. Pri ugotavljanju socialne ogroženosti in upravičenosti do stalne priznavalnine nastopajo dileme pri tistih prosilcih, ki posedujejo kmetijsko zemljišče. Dokazljiv dohodek, to je katastr-ski dohodek ni realen odraz dohodkov \z kmetijstva. To še pose-bej ne v tistih družinah udeležencev NOV, kjer iivijo starši in otroci skupaj in obdelujejo zemljo ter se bavijo z vzrejo živine. V takih družinah je neprimerno večji dohodek kot tam, kjer ostarela in bolna zakonca sama obdelujeta zemljo, največkrat le ročno, brez mehanizacije. Kako ovjednotiti živino, dohodek od prodaje mleka in drugo ter ali je bolni in ostareli udeleženec NOV, ki živi v taki druiini, še upravičen do priznavalnine, to je velikokrat di-lema. Za stalno priznavalnino je na novo zaprosilo v 1983. letu 48 udeležencev NOV. Všteti so tudi tisti, ki živijo v domovih za starejše občane in borci za severho mejo ali njihovi družinski člani. Priznavalnina je bila dodeljena 40 upravičencem, 8 prosil-cem pa ni bilo ugodeno, ker so njihovi dohodki višji od mejnega zneska oziroma je njihovo kmetijsko zemljišče sorazmerno ve-liko. Med letom se je odselilo iz območja občine in umrlo skupaj 39 prejemnikov stalne priznavalnine. Tako se poprečno število pre-jemnikov stalne družbene pomoči od leta do leta le malo spremi-nja. Ookaj je visoka umrljivost, predvsem v domovih za starejše občane in v vrstah borcev za severno mejo, na drugi strani pa se precej borcev odloča za bivanje v domovih za starejše občane. Zaradi visoke domske oskrbe, saj le-ta za nepokretne oskrbo-vance že presega 18.000,00 din, pa je veliko upravičencev do stalne priznavalnine - žepnine in tako se krog strne. Pregled prejemnikov stalne priznavalnine po letih. Borci NOV: Leto število najnižja najvišja poprečna 1981 190 1.000,00 5.1.00,00 2.754,00 1982 182 1.000,00 5.500,00 2.878,00 1983 166 1.000,00 6.500,00 3.480,00 Borci NOV v domovih za starejše občane (žepnina): Leto število najnižja najvišja popreCna 1981 20 400,00 1.450,00 1.014,00 1982 38 400,00 1.600,00 1.356,00 1983 47 400,00 1.800,00 1.605,00 Borcl za severno mejo: Leto_________žtevtio_____najnišja_____najvišja « poprečna 1981 20 1.900,00 3.400,00 2.440,00 1982 19 2.820,00 4.170,00 3.568,00 1983 15 ?.900,00 4.570,00 3.936,00 Občasno priznavalnino so v letu 1983 prejeli štirtkrat 4 upravi-čenci v poprečnein znesku 5.000,00 dinarjev. Enkratno denarno pomoč - priznavalnino je prejelo 349 članov ZB in VI v letu 1983. Sem jer&eta tudi zimska pomoč in pomočza delno kritje pogrebnih stroškov. Sredstva za tovariško pomoč smo nakazali krajevnim organiza-cijam ZB NOV v preteklem letu dvakrat po limitu na število članov. Tovariške pomoči je bilo deležnih 1269 članov ZB in VI. Varstveni dodatek pri kmečki pokojnini, ki je znašal v 1983 letu 4,356,66 din in so do njega bili upravičeni tisti kmeti-borci NOV, katerih dohodek, deljen na vzdrževane družinske člane, na člana ni presegal mejnega zneska, je prejemalo 61 kmetov-borcev NOV. S 1. januarjem 1984 je institut varstvenega dodatka po noveli zakona o poko/ninskem in invalidskem zavarovanju prešel v pristojnosti SPIZ-a. Ne ugotavlja se več socialna ogroženost kmeta-borca NOV temveč prejema varstveni dodatek kmet-borec NOV in po njegovi smrti njegov zakonec, čeprav ni sam udeleže-nec NOV, če se izkaže, da ima za delo v NOV priznano posebno dobo dvojno pred 9. 9. 1943. Kmečka pokojnina skupaj z varstve-nim dodatkom oziroma najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša 10.088,00 din od 1. januarja 1984 in jo prejemajo upravičenci kmeti-borci NOV. Tako je institut varstvenega do-datka podružbljen (zakonsko urejen). Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev skupščine Samoupravne skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik deluje na področju za zagotavljanje socialne varnosti borcev in je s tem v zvezi nujno najtesnejše sodelovanje med odborom, upravnim organom, ki urejazadeve borcev in občinsko organizacijo zveze borcev. V letu 1983 je bila glavna naloga odbora, tako kot že v prejšnjih letih, odločanje o višini oz. valorizaciji varstvenega dodatka kmetu-borcu. Koordinacijski odbor je v letu 1983 na novo priznal pravico 5 upravičencem in 2 upravičencema spremenil višino varstvenega dodatka. Strokovne podlage za razpravo v odboru in nato od-ločbe je pripravil in izdajal referatza vprašanja borcev pri Komi-teju za družbene dejavnosti. Ker pa je v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti borcem področje široko in mora odbor delovati aktivno pri zagotavljanju vseh oblik družbene skrbi zanje, od razreševanja stanovanjske problematike, zagotavljanja zdravstvenega varstva in zagotavlja-nja socialne varnosti v najširšem smislu, jeodbor predlagal v letu 1983 naj bi posredovali odbor RK v občini podatke o socialnem in zdravstvenem stanju borcev in tudi aktivno vključitev ZSMS v delovanje sosedske pomoči občanov in dal v tem smislu pobudo OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, naj to aktivnost upošteva pri oblikovanju programa dela. * Da bi se sodelovanje koordinacijskega odbora odvijalo kar najboljše in da bi bilo njegovo delovanje prisotno na vseh po-dročjih dela, je tudi sestav odbora tak, da bi moral to zagotavljati. člani odbora so delegati občinskih skupnosti socialnega skrbstva, stanovanjske skupnbsti, zdravstvene skupnosti, skup-nosti invalidskega-pokojninskega zavarovanja - Enote v občjni in zveze združenj borcev NOV v občini. Ta sestava naj bi zagotav-Ijala nenehen pretok informacij in možnost takojšnjega akcij-skega delovanja, kjer bi se izkazalo to za potrebno. Vendar v tem smislu delo ni povsem zaživelo in je-bolj odvisno od pobud s strani odbora kakor obratno. Nujno je, zaradi sprememb v zakonodaji glede določanja var-stvenega dodatka kmetu-borcu NOV, da se odbor aktivneje pove-zuje oziroma seznanja s stanjem v zvezi s socialno varnostjo borcev, bodisi s posredovanjem poročil za razpravo, bodisi z aktivnim vključevanjem predstavnikov odbora oziroma strokovne službe na seje organov, ki razpravljajo in odločajo o teh oblikah socialne varnosti in še aktivno sodelovanje in povezovanje s krajevnimi odbori RK za sprotno informiranost o stanju s tega področja. Vojaški invalidi so kategorija borcev za katere je v zakonodajr in praksi urejeno. Varstvo vojaških invalidov se deli na temeljne pravice, ki jih ureja zvezni zakon in na dopolnilno varstvo, ki ga ureja republika. Številčno stanje vojaških invalidov. 1980 1981 1982 1983 vojaški vojni invalidi *, 301 291 275 268 vojaški mirnodobni invalidi 59 59 65 64 družinski inv. V -'; upravičenci ' 450 426 384 362 V letu 1984 je bil izveden prenos izplačevanja denamih prejem-kov po zveznih predpisih na Poštno hranilnico Beograd. Referat je odstopil v roku Poštni hranilnici Beograd ustrezno popisno gradivo za avtomatsko obdelavo podatkov. Nakazovanje je v prvih mesecih steklo po predvidevanjih, nerešeno je ostalo vpra-šanje nakazovanja prejemkov na tekoče račune. Poročilo je obravnaval Izvršni svet skupščine občine na96. seji dne 13. 6. 1984 in je ugotovil, da se zadeve borcev kljub zaostre-nim gospodarskim razmeram predvsem zaradi velike angažirano-sti borčevskih organizacij terskupščinskih komisij dokaj zadovo-Ijivo rešujejo. Z njihovo nadaljnjo aktivnostjo bo tudi v bodoče zagotovljena za to kategorijo občanov primerna družbena skrb. Izvršni svet predlog Z namenom, da se občinske priznavalnine udeležencev narod-noosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo in da se pri podeljevanju priznavalnine čimbolj upošteva osebni prispevek posameznika v narodnoosvobodilni vojni ter njegovo sedanje socialno stanje, sprejemajo na podlagi 147. člena ustave sociali-stične republike Slovenije Skupščine občin Ajdovščina, Brežica, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Rad-gona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, llirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljarm-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radljeob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bi-strica, Stovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Republiška konferenca socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije, Republiški od-bor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljeva-nje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi precpisi (Ur. I. SRS, št. 13/79) tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: DRUŽBENI DOGOVOR o priznavalninah udeležencem NOV I.člen S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo: : - upravičence do občinskih priznavalnin; - vrste občinskih priznavalnin; - skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih prizna-valnin; - financiranje občinskih priznavalnin. 2.člen Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da so upravičenci do občinskih priznavalnin: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13.oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojnin6ko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9,septembrom 1943 oziroma do 13.oktobra 1343. 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do Ljulija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v na- < rodnoosvoboditni boj do 15. rrtaja 1945 dvojno vštet v pokojnin-sko dobo; 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-fodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944predensodopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj v času od 9.septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943, do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih \z pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodllni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokoj-ninsko dobo. 5. Borci za sevemo mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 3.člen _¦' ' v Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s pekini-tvami. 2. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po Ljanuarju 1945 in jim jepo predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni*boj do 15. 5.1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Aktivnitn udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem tojanju. 4. Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invali-dnost|o, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravi-čenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 4. člen Občinske priznavalnine po tem dogovoru so: 1. stalne; - . ._ - , , . 2. občasne; ¦_ " -'": . ' . 3. enkratne. ,,.''. .': - " ...-<•- 5. člen Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokoj-nine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnem besedilu najnižja pokojnina). Udeleženci NOV , iz 4. in 5. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne prese-gajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine. Komisija iz 12. člena tega dogovora lahko neglede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udele-žencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narod-noosvobodilni vojni. 6. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 3. člena tega dogovora lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 5. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na nji-hovo socialno in zdravstveno stanje. > i ¦.-¦¦¦ •- - ¦ ¦ s l, ¦ 7. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznaval-nine po tem dogovoru so vsi prejemki, razen osebne in družbene invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosli se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek pravi-loma ne upošteva. '¦-•«¦ • ',f ' ' ¦> 8. člen Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da znaša stalna priznavalnina za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokoj-nine, za vse druge uporavičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine. Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da je najvišja stalna priznavalnina izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča pristojna komisija ob upo-števanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz. 5. člena tega dogovora, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdrav-stvenega stanja upravičenca in njegovo družine. časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti. . ' ......' v 9. člen Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne pnznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznaval-nine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upošte-vajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so biie ugotovljene. Udeleženci družbenega dogovorasosesporazumeli, da bodo v primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb družbenega do-govora ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer upravi-čencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadržali priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bo po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem družbenem do-govoru lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodno-osvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elemen-tarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalninaznaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega dogovora. 11. člen : ' Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma do občasne ali enkratne priznavalnine iz 10. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev NOV iz 2. člena tega dogovora, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega dogovora. . . '¦ ¦¦¦:.¦:.: ¦.<-*•¦•.-; - tv; i:; •' ¦¦•.- 12. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine ali drugo pristojno telo, kl ga cloloči občinska skupščina. O pravici do priznavalnine oseb \z četrte točke 3. člena odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za za-deve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašistič-nega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 13. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se sporazumeli, da, imajo uiivalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) po tem dogovoru zagotovljeno zdrav-stveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstve-nem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 14. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev, dopolnjeva-nim občinam pa tudi iz dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna. • -.;-fs.^.- -.•-.• - •¦ ¦-'¦.•«.- ., ..;.:¦• . . - - 15. člen ..... Udelezenci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah oziroma materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih. Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo občinske skupščine v proračunih. 1 • -16. člen , Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije in Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoo-svobilne vojne Slovenije bosta organizirala, usmerjala in usklaje-vala ustrezno družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju tega družbenega dogovora ter pri izboljšanju materialne in socialne varnosti udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. 17. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjal in usklajeval aktivnost republiških organov in organizacij pri izpopolnjevanju sistema socialne in materialne varnosti borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev za uresničevanje tega družbenega dogovora. : " . ' 18. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega dogovora uskladili svoje predpise o priznavalninah z določili, ki jih vsebuje ta dogo-vor. 19. člen Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja poseben odbor (odbor udeležencev), ki ima 16 članov in njihove namestnike. Po enega člana in njegovega namestnika imenuje Republiška konfe-renca Socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije, Republi-ški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slo-venije in Izvršni svet Skupščine SR Stovenije. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeležencev imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin. Odbor udeležencev spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja skupnih osnov in meril za podeljevanje priznavalnin, glede vrst priznavalnin in sistema financiranja ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe. Udeleženci soglašajo, da bo upravno-strokovna in administra-tivna opravila za odbor udeležencev opravljal Republiški komite za borce in vojaške invalide. Udeleženci se zavezujejo, da bodo Republiškemu komiteju za borce in vojaške invalide v skladu z določbami tega družbenega dogovora zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeležencev. '= ' 20. člen <¦¦-¦¦'¦¦ ¦••¦».. Pobudo za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogo-vora lahko da vsak njegov udeleženec. i . -:i .^ ¦ 21.člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev družbenega dogovora in začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS. obrazložitev V zaostrenih gospodarskih razmerah je tudi na področju bor-čevsko-invalidskega varstva potrebno z največjo pazljivostjo in po čimbolj objektivnih in splošno veljavnih merilih odločati o družbeni pomoči socialno ogroženim udeležencem NOV. Pri tem je potrebno izhajati iz načel samoupravnega sporazuma o skup-nih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981-1985 (Uradni list SRS, št. 13/81 in 30/83). Po teh načelih je potrebno pri dodeljevanju družbene pomoči občanu upoštevati vse njegove dohodke oziroma celotno socialno stanje - njegovo kakor tudi ožjih članov družine oziroma oseb, ki jih vzdržuje. Uveljavitev tega načela je izražena tudi v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, kakor tudi v resoluciji o družbenem in gospodarskem razv6ju SR Slovenije, ki je bila sprejeta dne 27.12. 1983 in v kateri je pod točko 3.2.5. navedeno tudi sledeče: spremenjeni bodo predpisi o vojaških in civilnih invalidih vojne ter Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV, tako da se bodo pri zagotavljanju njihove socialne varnosti in dodelje-vanja družbene pomoči upoštevali vsi redni dohodki upravi-čenca, razen invalidnin. Ta stališča so bila potrjena tudi na prededstvu RO ZZB NOV Slovenije in v Svetu za socialno in zdravstveno politiko pri pred-sedstvu RK SZDL Slovenije. Omenjeno temeljno načelo, ki je v skladu s stabilizacijskim programom in načeli socialne politike, je vgrajeno v družbeni dogovor na ta način, da se pri določanju cenzusa, na podlagi katerega se odloča o pravici udeležencev NOV do družbene pomoči, upoštevajo vsi njegovi prejemki, razen osebne in družin-ske invalidnine. V veljavnem družbenem dogovoru to načelo ni bilo v celoti upoštevano, saj se je katastrski dohodek kot upo-števni dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteval le v 40 odstot-kih, prejemki po zveznem zakonu o vojaških invalidih pa se po prej veljavni določbi tega zakona niso šteli kot dohodek in se zato tudi pri dodeljevanju priznavalnin niso upoštevali. Od dne uvelja-vitve novega zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (od 25. februarja 1982), ki je takšno določilo opustil, se tudi osebna in družinska invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pornoč in ortopedski dodatek upoštevajo kot prejemki, ki vplivajo na pravico in višino občinske priznavalnine, osebna in družinska invalidnina pa sta glede na naravo teh prejemkov še naprej izvzeti. Stalna priznavalnina po družbenem dogovoru se lahko določi največ do zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo - pomeni, da do priznavalnine v bodoče ne bodo več upravičeni tisti dosedanji uživalci, katerih denarni prejemki iz vseh naslovov razen iz vojaške invalidnine (osebne in družinske - 7. člen) dosegajo višino zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Naslednja restrikcija je pri spremembi kroga upravičencev do priznavalnine. Doslej so imeli pravico do priznavalnine vsi udele-ženci NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju do 15.5. 1945. Poslej bi imeli to pravico samo borci do 31.12. 1944, drugi udeleženci NOV, torej udeleženci NOV iz leta 1945 pa bi lahko dobili priznavalnino samo po diskrecijski oceni komisije za dode-Ijevanje priznavalnin. S to spremembo je bilo upoštevano stališče nekaterih občin, da ni pravično, da se udeležence NOV iz leta 1945 glede dodeljevanja priznavalnin obravnava enako kot tiste, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do konca leta 1944. Pri izvedbi teh določb pa bodo komisije za dodeljevanje prizna-valnine pri občinskih skupščinah, ki so bile že doslej zelo objek-tivne in vestne pri svojem delu, na podlagi lastnih ocen in spoz-nanj lahko odločile, da se priznavalnina, ki je bila do sedaj izplačevana posameznemu upravičencu, po novem dogovoru pa do nje ne bi bil več upravičen, ukine ali samo delno zmanjša (4. odstavek 9. člena) oziroma da se njegova priznavalnina ne valori-zira. So pa tudi določene korekcije družbenega dogovora, ki pome-nijo možnost ugodnejšega reševanja socialnega položaja posa-meznih udeležencev NOV preko te oblike družbene pomoči. Vendar je v vseh teh primerih prepuščeno komisijam, da na podlagi zbrane dokumentacije in celovits ocene socialno-zdrav-stvenega stanja po prostem preudarku odločajo o pravici do priznavalnine kakor tudi o njeni višini. (O slednji pač glede na razpoložljiva sredstva.) Spremembe družbenega dogovora je narekovala tudi potreba po poenotenju stališč glede posameznih vprašanj, ki so se pojav-Ijala ob uporabi družbenega dogovora. V družbeni dogovor so vzgrajene rešitve, kakršne so se izoblikovale v praksi po posa-meznih občinah in so se že pokazale kot ustrezne in primerne. Družbeni dogovor naj bizagotovil čimbolj enotno urejevanje in dodeljevanje priznavalnin v slovenskem merilu. Pričakuje se, da bo imela uskladitev z novim družbenim dogo-vorom, vsaj delno restriktivni učinek v pogledu sredstev, medtem kp bodo korekcije, ki pomenijo dotočeno širjenje pravic, oprav-Ijene v skladu z razpoložljivimi sredstvi. V celoti vzeto pa se ocenjuje, da realizacija družbenega dogovora ne bo terjala več sredstev. Osnutek družbenega dogovora so obravnavali zbori skupščine občine na seji dne 21. 3. 1984. Podani predlogi in pripombe so bile posredovane predlagatelju, ki jih je delno upošteval. Pripombe in predloge, ki so jih posredovale občine, je Odbor udeležencev družbenega dogovora ponovno obravnaval in na seji dne 13. 4. 1984 sprejel naslednje spremembe, ki so v pred-logu že zajete: 1. V četrti točki 3. člena je namesto besedila: »žrtvam fašistič-nega nasilja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne«, določeno novo besedilo: »žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno Invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnlh invalidih vojne«. 2. V dvanajstem členu je v drugem odstavku namesto besedila: »o pravici do priznavalnine oseb iz četrte točke 3. člena odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za za-deve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi. da gre za žrtev fašistič-nega nasilja v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne«, določeno novo besedilo: »o pravici do priznavalnine oseb iz četrte točke 3. člena odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za za-deve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašistič-nega nasilja z najmanj 20-odstotno Invalidnostjo v smislu prvega odtavka 2. člena o civilnih invalidih vojne«. 3. V 18. členu je namesto besdila: »Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega dogovora uskladili svoje predpise o priznavalninah z določili, ki jih vsebuje ta dogo-vor ter (ih bodo uporabljall od 1. januarla 1984«, doiočeno novo besedilo: »udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega dogovora uskladili svoje predpise 6 prizhavalninah z določili, ki j,ih vsebuje ta dogo-vor«. Izvršni svet je predlog družbenega dogovora obravnaval na seji dne 13. 6. 1984, ga sprejel in ga posreduje zborom skupščine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 175. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) in v zvezi z Družbenim dogovo-rom o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS št. ), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopoli- tičnega zbora dne......, na seji zbora združenega dela dne...... zbora krajevnih skupnosti dne — sprejela odlok o priznavalninah udeležencem NOV Lčlen Udeležencem narodnoosvobodilrre vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen .;•-=¦•• •-Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko do- deli samo osebam \z 1. člena, ki imajo stalno bivališče na ob-močju občine Ljubljana Vič-Rudnik oz. začasno bivališče v domu upokojencev na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalid-skega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 16. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženct narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v na-rodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojnin-sko dobo. 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944preden sodopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokoj-ninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912-1918. ¦ 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekini-tvami. ,4 2. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5.1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibfanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 4. Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20% invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 5. člen -Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. Stalna priznavalnina 2. Občasna priznavalnina ¦'. -i-, 3. Enkratna priznavalnina 4. Pomoč za zdravljenje 5. Tovariška pomoč' 6. Pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. ¦¦¦¦" 6. člen : ' ' ' Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravi-čenci iz 1., 2., in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno ne-zmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo vsakokratne najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninsko-invalid-skega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnfžja pokojnina). Upravičenci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, českupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družisnke člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokoj-ninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80% najnižje pokojnine. Komisija za zadeve borcev NOV lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udele-žencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 vštet v pokojninsko dobo dvojno, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narod-noosvobodilni vojni. . .; .'¦,,. 7. člen Udeleženci NO.V in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpol-njujejo pogoj iz 6. člena 2. točke in če komisija oceni, da so do priznavalnine upravijffeni glede na njihovo socialno in zdrav-stveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odlodanju o pravici do priznaval-nine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih r\e upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek pravi-loma ne upošteva. 9. člen Stalna priznavalnina za upravičence iz 1., 2., 3. točke 3. člena tega odloka znaša največ do 100% zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokoj- nme- . '¦¦ $f\p.-^ -; i]cw V.I tOilr Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičencev in oseb iz 6. člena tega odloka, s katermi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in oseb-nega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter sta-novanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 10. člen Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalninazviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznaval-nine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoe-konomskih razmer upravičencev stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta izjemoma lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem obsegu tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi. H.CIen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega 6lana, hujšihelementarnih nesrečali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša naječ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Dodeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisna od pogojev iz 6. člena tega odloka. V izjemnih težavah upravičenca je občasna priznavalnina lahko tudi višja. Enkratna priznavalnina se izjemoma lahko dodeli tudi drugim udeležencem v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena teja odloka imajo tudi ožji družinski člani (zakonec, otrocl, starši) padlih ali umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 13. člen N" ¦ •• • O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine. O pravici do priznavalnine iz 4. točke 4. člena odloka komisija iz prvega odstavka tega člena po tem, ko se predhodno v uprav-nem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisi-je ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20% invalidnostio, v smislu prvega odstavka 2. čiena zakona o civilnih invalidih vojne. ¦ . 14. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (za-konec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdrav-stveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstve-nem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. -, _ . " 15. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko izjemoma dodeli upravičencem iz 3. člena tega odloka. - 16. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912/1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodno-osvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno okrevanje. Izjemoma se lahko dodeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni. Izjemne primere obravnava komisija individualno. ¦'¦¦-'¦ 17. člen Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih upokojencev po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 25 odstotkov vsakokratne najnižje pokojnine, se lahko dodeli stalna priznavalnina za osebne potrebe v višini razlike med 25 odstotkov najnižje pokojnine in ostankom do-hodka. 18. člen Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV se namensko do-deli denam* pomoč za organizacijo tovariške pomoči bolnim in ostarelim borcem. ' ' 19. člen Komisija za zadeve borcev NOV ima razpolagalno pravico nad stanovanji, ki so bila kupljena namensko za udeležence NOV iz proračunskih sredstev občine Ljubljana Vič-Rudnik. 20. člen Komisija za zadeve borcev NOV odloča po določilih'tega od-loka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov po prosti presoji z večino glasov. Komisija odloča tudi na lastno pobudo. "c 21. člen . Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ za zadeve borcev NOV in vojaške invalide skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na osnovi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške inva-lide. ...... . 22. člen Sredstva za denarne pomoči \z tega odloka zagotavlja občin-ska skupščina v proračunu. ' - ' ¦"¦• 23. člen • ~ " Z dnem, kc» začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in dru-gih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 38/79). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik • .. ..'¦..: ' skupščine občine ¦'¦¦:¦ . ¦. '¦"¦¦¦' - , •¦¦*•' ¦ Ljubljana Vič-Rudnik ' ' •'" .-: • '¦¦'';-",¦- • MaksKLANŠEK obrazložitev Spremenjenemu družbenemu dogovoru o priznavalninah ude-ležencev NOV je bilo potrebno prilagoditi tudi občinski odlok, ki je bil sprejet 1979. leta. Tako so Ijubljanske občine sestavile skupen odlok, ki v skladu z novimi določili dogovora ureja to področje. Ker so spremembe glede možnosti dodeljevanja priz-navalnin podrobneje obdelane pri družbenem dogovoru, jih pri obrazložitvi odloka posebej ne navajamo. Izvršni svet je predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV obravnaval na seji dne 13. 6.1984, ga sprejel in ga posreduje zborom skupščine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč v SR Sloveniji Ljubljana, Župančičeva 6 ' ¦•<¦¦¦ ¦ ¦ . ' " un> • 7 ' Na podtagi sklepa 7. seje Odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti z dne 30. 5.1984 predlagamo podpisnikom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odprav-Ijanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, da sprejmejo naslednji • -(¦ • jm'\>AUJ» ¦ i ' - ¦. - ¦ - - -. " ^« SKLEP k V skladu z 2.. 3. in 5. čJenom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS. št. 29/75) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75) se občini PIRAN, za delno kritje škode, ki je nastala zaradi suSe, odobri uporaba sredstevsolidarnosti vskup-nem znesku 15.106.000,00 dinarjev in sicer: 1.) Oovoli se uporaba sredstev solidarnosti, ki se združijo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije, v višini 15.106.000,00 dinarjev. 2.) Sredstva solidarnosti se tahko uporabijo v občini PIRAN za odpravo posledic suše v letu 1983. V skladu z 9. členom dužbe-nega dogovora mora Skupščina občine Piran poročati odboru podpisnikov dmžbenega dogovora o načinu uporabe in upravlja-nja s sredstvi solidarnosti o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče. Dolžna je podati tudi letno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode. obrazložitev 1. V letu 1983 je kmetijstvo vobčini Piran utrpelo veliko gospo-darsko škodo zaradi močne suše, ki je trajala celotno obdobje vegetacije. 2. Končna ocena škode znaša fc zazasebnisektor 133.373,587 din za družbeni sektor 17.684,00 din Skupaj: 151.057,587 din kar predstavlja 3,7% družbenega proizvoda, doseženega v letu 1982. Posledice suše so se najbolj odražale na zelo zgodnjih vrtninah in na vseh poljedelskih in vrtnarskih proizvodih, ki jih posprav-Ijajo v poletnih mesecih. Pri pšenici sklop rastlin zaradi suše ni bil prizadet, pač pa količina pridelka zaradi drobnih zrn. 3. V sadjarstvu je bila največja škoda pri vseh sadnih vrstah, ki dozorevajo od konca junija dalje. Pri mladih nasadih, ki imajo še plitve korenine pa so bile posledice suše izredne. V na novo posajenih nasadih se je večje število sadik celo posušilo. Pri jagodah je bil izpad pridelka povsod tam, kjer ni bilo mogoče namakati, zelo velik. V vinogradništvu so najbolj trpeli mladi nasadi, v rodnih vinogradih pa je bil pridelek bolj znižan pri črnih, kot pri belih sortah. Najbolj je bila prizadeta sorta merlot. V živinoreji so bile posledice suše zaradi pomanjkanja krme take, da je bilo potrebno intervenirati z dokupom krme. 4. V občini Piran so od vsega zadetka spremljali kmetijsko proizvodnjo takoj, ko so se začele pojavljati vidne posledice suše. Najprej so storili vse, da bi jo omilili. Zato so vsem tistim, ki imajo možnost zalivanja izdajali dodatne bone za uporabo vodnih črpalk. 5. Pri živinorejcih so pregledali stanje in založenost krme. Ugotovili so, da pri nobenemu rejcu do novega leta ne bi smelo priti do zastojev v krmljenju. Zato so se na koncu obrambe pred sušo dogovorili z Agrario TOK Kmetijstvo o sofinanciranju do-kupa krme. 6. Iz tega je razvidno, da so imeli omenjene možnosti za zmanjšanje posledic po suši. Tafcoj, ko je izvršni svet sklenil, da je potrebno oceniti škodo zaradi suše, je bila imenovana komisija, ki je 26. avgusta 1983 podala predhpdno oceno škode v zaseb-nem in družbenem sektorju občine. 7.. Imenovana je bila komisija za dokončno oceno škode. Ta si je organizirala delo za oceno škode v zasebnem sektorju na ta način. da je razdelila območje občine na pet ocenjevalnih okoli-šev, *a vsako od teh je imenovala strokovno komisijo. Za I. ocenjevalni okoliš - območje krajevne skupnosti Padna, Raven, Nova vas. Za II. ocenjevalni okoliš - območje krajevne skupnosti Sečovlje Za III. ocenjevalni okoliš - območje krajevne skupnosti Lucija Za IV. ocenjevalni okoliš - območje krajevne skupnosti Porto-rož in Piran ^ , Za V. ocenjevalni okoliš ¦ ' •" ' r 8. Za družbeni sektor je komisija naložila Temeljni organiza-ciji združenega dela Kmetijski proizvodnji Lucija, da formira svojo komisijo. 9. Ugotavlja se, da se je finančna sposobnost proizvajalcev zaradi suše tako znižala, da je vprašanje, kako bodo zmožni intenzivnega vlaganja v proizvodnjo v naslednjem letu. 10. Vlogi za dodelitev sredstev solidarnosti, katero je SO Piran dostavila Odboru podpisnikov, so bili priloženi podpisani obrazci, iz katerih je razviden vrednostni in količinski izpad pridelka. . 11. Članom Odbora podpisnikov so bila za sejo predložena tudi strokovna mnenja pristojnih resornih republiških organov, na osnovi česar so zavzeli stališče, razvidno iz sklepa. Ljubljana, 5. 6. 1984 PREDLOG ZA PODELITEV POSEB-NEGA PRIZNANJA SKUPŠČINI OB-ČINE LAJKOVAC Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 5. seji z dne 25. junija 1984 razpravljalo o pobudi koordinacijskega od-bora za sodelovanje s pobrateno občioo Lajkovac, da se ob 10-letnici podpisa listine o pobratenju in sodelovanju med občinama Ljubljana Vič-Rudnik in Lajkovac v SR Sfbiji, skupščini te pobra-tene občine podeli posebno priznanje skupščine naše občine. Predsedstvo je to pobudo soglasno sprejelo in \o kot predlog posreduje delegatom vseh treh zborov občinske skupščine v sprejem. . -. ¦ •¦;,... ¦ . ' obrazložitev V tem 10-letnem obdobju so se tako na področju gospodarstva in predvsem družbenih dejavnosti stkale med obema občinama trdne in uspešne oblike medsebojnega sodelovanja, izmenjave izkušenj in skupnih aktivnosti, kar 3e že vrsto let potrjuje v življenju in delu obeh družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem pa je potrebno še posebej izpostaviti dejansko razvijanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, ki se je kazalo že v času narodnoosvobodilne borbe, saj so našim preg-nancem prav Ijudje iz Lajkovca in okolice nudili drugi dom. Smatramo, da skupščina občine Lajkovac v imenu vseh svojih občanov in delovnih Ijudi, za tovrstne oblike sodelovanja v pol-pretekli zgodovini in sedanjem času zasluži posebno priznanje skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. PREDSEDSTVO OK SZDL . , • . UUBUANA Vlč-RUDNIK INFORMACIJA o pripravah na žetev 1984 - Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo in Svet za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo pri OK SZDL sta 19/6-1984 orgranizirala posvet o realizaciji plana pomladanske setve in o nalogah in ukrepih za čim uspešnejšo žetev in odkup načrtovanih količin pšenice. Posveta so se udeležili nosilci aktivnosti v pripravah na žetev in odkup pšenice direktorji OZD kmetijstva, predsedniki odbora za kmetijstvo pri krajevnih,skupnostih in predsedniki Krajevnih kon-ferenc SZDL. Udeleženci so ocenili, da je spomladanska setev končana v skladu s sprejetim setvenim planom. Razvoj posevkov pa zaradi hladnega in mokrega vremena ni ugoden. Tudi v prihodnje je treba v setvenih planih zmanjševati površine pod krompirjem in jih nameniti drugim poljščinam. Strokovne službe morajo z aktiv-nostjo prispevati k intenzifikaciji proizvodnje za doseganje višjih pridelkov. S pšenico je bilo posejanih 376 ha od teh v družbenem sektorju 70 ha. Pogodbeno je zasejano 66 ha za cca 160 ton pšenice (135 pogodb). Zaradi slabše prezimitve pšenice je bilo 6 ha sponfladi preora-nih in površine zasejane z jarino ali koruzo. Tudi sicer se priča-kuje slabši pridelek pšenice, razen na posestvu Brest. Operativni plan žetve in organizacija odkupa bosta dokončno napravljena do konca junija po zadnjih razgovorih na »Žitu« 28/6-1984. Operativne programe bosta V roku napravili obe kme-tijski zadrugi, upoštevajoč izkušnje iz preteklega leta. Plan razpo-reda mehnizacije in kombajnistov, usklajenost žetve in odkupa, skladiščenje pšenice in zamenjave pšenice s koruzo ter informi-ranje kmetov bosta opravMi obe kmetijski zadrugi pravočasno. Po vaseh bodo vodili aktivnosti za večji odkup pšenice tudi odborza kmetijstvo pri Karajevnih skupnostih in Krajevne konference SZDL', še zlasti med pridelovalci, ki niso sklenili pogodb. Na območju občine bo predvidoma želo 5 žitnih kombajnov in sicer 2 družbenega sektorja, 2 privatna in 1 novonabavljeni v strojni skupnosti Dobrova - Podpeč. Dogovor s Kmetijsko za-drygo Vrhnika je za storitve njihovega kombajna na območju Podpeči. - \i ¦ : ¦ ' Cenik kombajniranja pripravlja Zadmžna zveza Slovenije ter bo tudi predvidela možnost plačila teh uslug v pšenici. Pogoji odkupa pšenice ostanejo enaki kot so bili objavljeni jeseni ob sklepanju pogodb. Zamenjava za koruzo je v razmerju 1:1 in 30% vrednosti v denarju, ki jo kmetje vnovčijo za reproduk-cijski material v zadrugi. Del koruze za zamenjavo je že v skladi-ščih Kmetijskih zadrug in na voljo kmetom, klsosklenili pogodbo in so njihovi posevki tako prezimili, da bo možna realizacija pogodbe. Na požetih površinah bo opravljena setev dosevkov. Na površi- • nah KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva bo po žetvi oljne ogrščice posejana ajda; na površinah po žetvi pšenice pa oljna ogrščica. Na površinah v zasebnem sektprju bo opravljena setev krmnih rastlin. . i > Na osnovi poteka dosedanjih priprav na žetev sklepamo, da bo le-ta lahko opravljena v optimalnem času. .¦--•¦ ¦ •;¦ Ljubljana, 27/6-1984 ' Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo : . .-'¦=¦• • '. ¦ . Skupščine občine Ljubljana , • . ¦. .Vič-Rudnik delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 22. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 13. junija 1984 s pričetkom ob 15.30 uri v veliki sejni dvorani skupščine občine. Sejo zbora je na podlagi statuta občine in poslovnika skup--ščine občine sklical in vodil Anton Dolničar, predsednik zbora. K dnevnemu redu, ki je bil predlagan s sklicem 22. seje zbora, je predsednik zbora predlagal razširitev z obravnavo predloga sklepa o dopolnitvi sklepa zbora združenega dela o uvedbi zača-snega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica. Predlog sklepa z obrazložitvijo so delegati prejeli na seji. Zbor je z razširitvijo dnevnega reda soglašal in nato sprejel naslednji . , . !¦•_ . DNEVNI RED: " .'<"••' ' " ' ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Informacija o programu ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospo-darstva, 3. Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva sa-moupravnih pravic in družbene lastnine v DO Pohištvo, 4. Predlog sklepa o dopolnitvi sklepa zbora združenega dela o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v 00 Slovenija-les Žičnica, 5. Predlog za razrešitev in imenovanje delegatov v skupini dele-gatov gospodarskega področja za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, 6. Vprašanja in predlogi delegatov. ¦ - . KtočkM. Na podlagi oddanih pooblastil delegatov je predsednik ugoto-vil, da je na seji prisotnih 36 delegatov od skupno 49 delegatov zbora. Naknadno se je seje udeležil še en delegat tako, da je bilo na seji prisotnih 37 delegatov. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih konferenc dele-gacij: - Sl. 5 - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, - št. 9 - Iskra - TEI Horjul, , •. ^ - št. 12 - llirija Vedrog, TOZ0 Kozmetika, - št. 19 -Zmaga Ljubljana, i •. : - št. 21 -Tiskarna Ljubljana, " - št. 22 - Mercator Rožnik TOZD Dolomiti, - št. 24 - Gostinsko podjetje Vič, - št. 34 - Dom srednjih šol, - št. 41 - BF VTOZD za veterinarstvo, - št. 42 - Zveza skupnosti za zaposlovanje, ^ ' - št. 46 - KZ Ljubljana, TZO Vič (1 delegat), . , - št. 48 - KZ Velike Lašče. Na seji so bili prisotni tudi: - Nada Kumar, pomočnica družbenega pravobranilca samo-upravljanja Ljubljana, - Divna Potočar, sekretarka skupščine občine, - Borut Mišica, predsednik izvršnega sveta, - Marta Kalpič-Zalar, namestnica predsednika izvršnega sveta, - Stane Droljc, Tanja Jelen, Boris šebenik, Marjan Krmavner, Tatjana Brank, Metka Simonič, člani izvršnega sveta. \ • .//¦¦" . ¦ K točkl 2. Uvodno poročilo je podal Borut Mišica, predsednik izvršnega sveta. Besedilo uvodnega poročila so delegati prejeli tudi pisno na seji. V uvodnem poročilu je lov. Mišica seznanil zbor1 z nekaterimi dopolnitvami programa ukrepov in aktivnosti, ki jih je sprejel izvršni svet skupščine SRS, s programom dopolnilnih ukrepov in aktivnosti za uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije v Ljub-Ijani, z nekaterimi aktivnosttni, ki jih je izvršni svet že izvedel ali pa so še v začetni fazi, komentiral pa je tudi pisne pripombe KD št. 11 - llirija Vedrog DSSS. Pojasnil je tudi, da izvršni svet skupščine občine podpira oba programa, republiškega in mestnega, kot konkretizacijo ukrepov v sedanjem trenutku. Izvršni svet ugotavlja, da lastnega občin-skega programa ni potrebno sestavljati, saj sta oba programa (republiški in mestni) precej konkretna, z izjemo znižanja občin-skega davka iz OD (ki ga je skupščina občine februarja letos že znižala^ ter prispevka za pospeševanje kmetijstva, nimaobčinska skupščina nobene možnosti neposrednega znižanja obremeni-tev, saj je ugotovljeno, da se skupna poraba ne more več nižati; vse obremenitve gospodarstva za splošno in skupno (družbeno) porabo pa se usklajujejo v Ljubljani. Ob zaključku je poudaril, da je v dani situaciji v občini potrebna akcija za izvajanje že opredeljenih nalog, ki mora prevevati^le-herni ukrep, odločitev ali dejavnost. V razpravi so sodelovali. . štefan Purič, delegat KD št. 31-KPL TOZD Komunalne gradnje, Emtlijana Lipovšek, delerjatka KD št 23-SOZD Mercator, d. s., Borut Mišica, predsednik izvršnega sveta in Anton Dolničar, predsednik zbora. Pisno stališče in pripombfe sta podali KD št. 46-KZ Ljubljana TZO Vič in KD št. 11-llirija Vedrog, dsss. SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine podpira program ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepovzaodmrzni-tev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije. 1 2. Zbor združenega dela skupščine občine podpira program ukrepov in aktivnosti za uresničevanje nalog ekonomske stabili-zacije v Ljubljani. 3. Zbor združenega dela ugotavlja. da se skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik in njen izvršni svet aktivno vključujeta v jzvajanje programov ukrepov in aktivnosti ter usmerjata prizade-vanja v izvajanje Pregleda aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljuljana Vič-Rudnik. 4. Uresničevanje ukrepov in aktivnosti programa gospodarske stabilizacije terja uveljavljanje kvalitetnih elementov gospodarje-nja in uporabe sredstev, racionalizacijo poslovanja, povečanje proizvodnje in izvoza, zagotovitev trajnih obratnih sredstev, zmanjšanje inflacije in odpravljanje njenih avzrokov ter postopno odpravo najizrazitejših nesorazmerij v cenah. 5. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organi-zacije in skupnosti morajo sprejete programe ukrepov in aktivno-sti na republiški in mestni ravni in občinski Pregled aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik vgraditi v tekočo poslovno poliliko in planske dokumente. Ti dokumenti so zato tudi osnova za pri-pravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov. 6. Pripombe in stališča, podane v razpravi in pisno, se posredu-jejo skupini delegatov gospodarskega področja 5. okoliša za zbor združenega.dela in skupini za zbor občin Skupščine SRS, kot prispevek k oblikovanju stališč skupine za razpravo na seji zbora republiške skupščine dne 20. 6. 1984, prav tako pa se dostavijo tudi izvršnemu svetu. ' , . K točki 3. Uvodno poročilo k predlogu družbenega pravobranilca samo-upravljanja za uvedbo družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastriine v DO Pohištvo je podala Nada Kumar, pomočnica družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljub-Ijana. Izvršni svet skupščine občine je podal mnenje, da v DO Pohiš-tvo ne morejo odpraviti ugotovljenih slabosti, zato je predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Pohištvo utemeljen. V razpravi je Vida Bogataj-Švegarič, delegatka KD št. 25-HP Kolinska TOZD Vinocet podala pobudo oz. priporočilo organu družbenega varstva DO Pohištvo, da poslovno problematiko ra-zrešuje v sodelovanju z DO Astra ARS Inženiring. Delavcem DO Pohištvo bi sektor Marketing s projektivo lahko zagotavljal do-hodkovno interesantne aranžmaje. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO pohištvo. Hkrati je zbor združenega dela sprejel priporočilo, naj začasni organ družbenega varstva v DO Pohištvo prouči pobudo, da poslovno problematiko razrešuje v sodelovanju z DO Astra ARS Inženiring. K toiki 4. Obrazložitev predloga sklepa o dopolnitvi sklepa zbora združe-nega dela z dne 25. 4. 1984 o uvedbi začasnega ukrepa družbe-nega varstva v DO Slovenijales Žičnica je podal Stane Droljc, predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Pojasnil je, da je zbor združenega dela na seji 25. 4 1984, ko je razpravljal in sklepal o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica, opozoril, da finančno računo-vodsko področje začasnega kolegijskega poslovodnega organa ni ustrezno razrešeno. Zato izvršni svfet v sodelovanju z začasnim i kolegejskim organom predlaga, da se začasni kolegijski organ razširi s članom za finančno računovodsko področje, tovarišem Ivanom Ivančičem, roj. 1939, stan. v Ljubljani, Pavšičeva 4, ki bo svoje delo opravljal nepoklicno. V skladu s tem predlogom, je potrebno dopolniti prvi odstavek 2. točke sklepa, hkrati pa tudi 3. odstavek 8. točke, ki določa višino nagrade za delo začasnega kolektivnega organa družbenega varstva v DO Slovenijales Žič-nica. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o dpolnitvi sklepa zbora z dne 25. 4. 1984 o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica. K todkl 5.: .¦¦"-'¦ "- . , Na predlog komisije za volitve in imenovarija ter kadrovske zadeve je zbor združenega dela soglasno sprejel SKLEP: da v skupini delegatov gospodarskega področja 5. okoliša za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije 1. razreši dolžnosti člana skupine naslednje delegate: - . ; .: - Milana Čelana, - Čenana Zejnulo, = - -" . • • « .._ - ~_' - Rajka Kozjeka; " .'> 2. imenuje za člane skupine naslednje delegate: * - - Alenko Kavčič, . • . . - Andreja Kosa, ; . • <-¦.""¦ . ' ^ ' . - Lidijo Jurkovič, . ¦¦ ¦¦¦•.- '-. - Barbaro Trenc, ¦ -¦¦•¦' '. a' '¦ - Edvarda Valentinčiča in ¦-.-.,.._ - : ¦ - Franca Kovačiča. -¦." - .: = . ¦ . K točkl 6.. Vprašanj in predlogov ni bilo. : l<" '. Seja zbora ,e bila zaključena ob, 16.35 uri. TajnikzboraZD. Marja Mihelič, I. r. Predsednik zbora ZD ANTON DOLNIČAR, I. r. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oprošdena prometnega davka.