0 potrebi ženitbenske oglasnice. (Govnril v dož. zboru ces. svet. g. Jcrin.in.) (Konec.) Kmetu sedaj primanjkuje delalcev. Ko so mu otroci dorastli, morajo do 14. leta lioditi v šolo, in za tem vzemo aine v vojake in ko pridojo zopet domov, trudi se vaak, da postane samsvoj in zapusti očetovo hi.šo, v časih pa tudi domačijo. Clovek bi mislil, da dobo kmet tako po drugi atrani cenih delalcev ; resnica, toda le na videz Poletu, v času najsilniših, poljskib del plača jib rea ceneje, ali mora jih za to tudi celo zimo rediti, če jim zmanjka živeža: s tem pa pride tudi plačilo teh delalcev precej visoko. Jaz pričakujem od tega, če se vzprejme ta postava, tudi v nravnem oziru najboljih nasledkov. Veliko se jili bo odločilo za varčno in redno življenje, naj bi ne imeli ovŁr, kedar bodo ženitbenske oglasnice prosili. Veliko hlapcev bode tako več let pri enem goapodarju zdržalo, v tem ko aedaj radi pogosto apreminjajo. Jaz mislim, da bo vsak za to akrbel, dokazati vpričo občine, da je varčen in reden. — Kaki pa so uzroki, ki jih imajo nasprotniki ženitbenske oglasnice za-se? Razven vrojene, naravne pravice je še vzlasti to, da dobodo mesta kakor fužine cene delalce. dokler je ženitev prosta. Neoženjen delalec lehko, če se mu prikrajša plačilo. brez vaega odide, in najde drugje po svetu avoj zaslužek. Me tako oženjeni, ki ima ženo in otroke, nekoliko pohištva in se ne more na negotovo spustiti po svetu; tak je prisiljen ostati, naj bi ae mn plačilo tudi do polovioe znižalo. V letih, ko je bila politična pritrdilnica, ktnečke občine niso bile tako barbarske, tako atroge, da bi vsako prošnjo bile odbile. Marljivim, skrbljivim ljndem ao brez vaega zadržka dajale pritrdilnico, naj so bili že doma ali kje drugje na delu. Zoper hudomušno in neopravičeno odbijanje je itak poziv dopuščen. prav kakor je bil prej veljal; bilo ga je redko treba, ker so bile občine tako prav darežljive v podeljevanju ženitb. pritrdilnic. Kmetora je v soseaki treba nekaj delalskih družin, toda preveč jih ni dobro. Kmet ne more toliko poslov imeti, kakor mu je v aili delalcev treba. Mali kočarji, delalske družine, ki imajo koa polja v najemu, lebko to obdelujejo in še utegnejo kmetu pomagati. To razmerje pa se ne sme pretirati; če ae prežene, pa je na veliko škodo. Zoper naš načrt se pričakuje nasprotovanje le od liberalne atraui, ker je ta stranka že enak načrt v letu  1879 in že prej zavrgla. Toda z njim se liberalni stranki ne godi nobena krivica. Ona ima v 8voji oblasti oboine po mestih in lehko torej, kakor in komnr ji ljnbi, da ženitb. oglasnico. Pri domačih ni težave in pri tujcih lehko 'se taki vzprejmo vobčino iu se jim da potlej ženitb. oglasnica. Tako jim bodo kmečke občine lehko prav hvaležne. Tndi lehko, če n. pr. kje judom ne dajo ženitb. oglasnice, priakooijo tem mesta in jim, naj se vzdrži liberahio načeio, dajo ženitb. oglasnico. Gospoda! Tu gre za del avtonomije; Občina nima aedaj ničesar od samonprave. Edino, kar je imela. bilo je podeljevanje ženitb. pritrdilnice, tu so jo vprašali, tu je imela beaedo. Sedaj so ji to pravico vzeli in bila je liberalna atranka, ki je to storila. Občine imajo aedaj le breraena. Samostalno oakrbljevanje prostega premoženja je bila pred marcijem tudi imela občina. to pa pod nadzorovanjem držaynim. To nadzorovanje ate Vi saini uvedli, ker ste ga okrajnim zastopom prepustili. Leta 1882 ste tudi čisto novo postavo za oskrbljevanje obč. premoženja in njegovo nadzorovanje sklenili ter tudi za dež. odbor veliko pridržkov odločili. Popravljanje cest in potov, če hočete to občinaki samoupravi prišteti, je občina tudi poprej imela, ravno tako skrb za uboge, aedaj le v pomnoženem načinu. Kje je oatala samoaprava? Oakrbljevaaje redarsko je le breme. Bi pravica ia obeiae bile bi rade, ko bi mogle ae jib odkrižati. Vrnile bi jih rade z nagrado. Ta samouprava glede redarakega oakrbljovaaja pride ie aekaterim matadorotn v kmečkih ia mestaih občiaah aa koriat, ki jih poatava aikoli ae doaeže. Samo ubogo paro zadeva poatava, če jo ima občina v rokah. (Obo! aa levici.) Zeleti bi tadi bilo, da bi ae kmeta dal del aamouprave. Za ceaarja Jožefa ae mu je je podalo ali vsaj določilo. V pateatu, ki zemljiačai davek vravaava, ae je kmeta 70°/n prihodkov pustilo in 3u% bi aaj odrajtal, izmed tega 12% za dež. davek ia 18% zemljiačai ia deaetniaaki gosposki za Bjih pravice. Ali 70% je bilo aedotakljivih. Dajte kmetu tak pateat za njegove dohodke, pa Vam bo moi-no hvaležea. Kedaj ae ve kmet, kaj je ajegovo. Drugi so, ki ukazujejo: toliko moraš dati, toliko plaeati, on pa ae more ukazati: toliko deaarja mi je treba, toliko mi ga mora priti, če kaj prodam. Kmet je torej v škripcili, blizu revščiai prepaščea. Pri volitveaib zborih ia pri razaik priložaostih se je tudi od liberalne straai po vdarjalo ia v ajeao opravilo vzprejelo vzboljšaaje kmetijakega staaa; žeaitbeaska oglasBica je aredatvo, aačia za tako ia sedaj je tudi za liberalfle poslaace aajbolja priložaost za to, da izvršijo beaedo, ki so jo dali pri volitveaih zborih in v svojih aačelaih črtežih; naj pokažejo, da jim ai bilo šlo v tem samo za to, da se izvolijo, ampak tudi, da avojo beaedo kedaj izpeljejo v polaej resaici. Vi bote v tem tadi koristiin meataih volilcev astregli ia jih akrepili, kajti koristi meatjaaa ia kmeta so ai v ozki dotiki. Ako glešta kaj kmet deaarja, glešta ga tadi meatjan; č-e ga pa kmet aima, maBjka ga tudi po meatu, kajti vea denar. kar ga kmet dobi, zaaeae v mesto. Da stoji le kmet trdao, pogoj je že tadi, da atoji mesto trdao. Jaz proaim viaoko zboraico, naj pritrdi temu aačrtu poatave, Baj za vaelej zgiae iz daevaega reda ia ae prihaja še večkrat, akorej vaako leto morebiti, kakor prava moraka kača, aa površje.