Informativno glasilo Občine Grad leto IX številka 22 marec 2008 SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI OBČANI! Zima se je tudi letos odločila, da se nam ne bo razkrila v vsej svoji mrzloti. Kot že nekaj let nazaj, je tudi tokrat izostal mraz in sneg ter vsi čari pravega zimskega veselja. Da ima to usodne posledice za sušo in s tem povezanimi posledicami poleti, seveda vemo. Več zaporednih zim z izostankom snega pošteno osuši tudi vodonosnike, iz katerih se napajajo naši studenci. Zato pospešeno gradimo vodovodno omrežje, da bi vsaj večini najbolj ogroženih gospodinjstev omogočili oskrbo tudi v vročih poletnih dneh. Nekako smo se že navadili, da je oskrba s pitno vodo občinska skrb, zato sami o kakršnih koli čiščenjih vodnjakov ali izboljšanju kvalitete pitne vode več ne razmišljamo. Pa vendar, izgradnja občinskega vodovoda je zelo draga in izčrpljujoča za proračun občine, regionalni vodovod se vsak dan bolj odmika in zaloge v globinskih vodnjakih tudi niso neomejene.... Sredi zime se je poslovil tudi bivši predsednik države, Janez Drnovšek. Odšel je tiho, mirno, brez velikega pompa. Kot da se je sam odločil, da je opravil svoje poslanstvo in da je napočil čas, da odide in zapusti veliki oder politike drugim. Celih dvajset let je bil tako ali drugače v ospredju dogajanja. Bil je predsednik dveh držav, v katerih smo Slovenci živeli zadnjih dvajset let. Nikoli ni bil najglasnejši, poskušal je biti najmodrejši. Velikokrat ga nismo razumeli, a to ga dela samo še večjega, bolj modrega, bolj jasnovidnega. Glede na reakcije, na cinizem in prikrito privoščljivost nekaterih v zadnjih mesecih pred njegovo smrtjo lahko sklepamo, da smo še zelo majhen narod, poln kompleksov in nesamozavesti. Narod, ki si vloge na velikem odru svetovnega dogajanja ne zasluži. Sicer pa, ponovno so pred nami Velikonočni prazniki, ko se veselimo vstalega odrešenika in praznujemo ob notranjem meditiranju in obloženi mizi. Izkoristimo proste dneve in praznični čas za premislek o preteklosti in si naberimo pozitivno energijo za delovanje v prihodnosti. DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI! Počasi spet prihaja pomlad in ravno ob velikonočnih praznikih bomo vstopili v pomladne dni. Ni še dolgo, kar smo praznovali pričetek novega leta, si zadali nove cilje, naloge in tudi sanje. Tisti pridni so gotovo vsaj enega že uresničili. Zagotovo pa ni človeka, ki ne bi imel kakšnega cilja ali želje za to leto. Upam, da so vsi cilji uresničljivi, želje pa dovolj velike, da vas bodo gnale naprej do zastavljenega cilja. Po kratki in dolgočasni zimi brez snegu pa so pred nami spet prazniki, čas, ko se najemo vedno tako dobrega »žegna«. In naši pogledi nam vse pogosteje uhajajo v nebo, med oblake in k soncu, ki nas začne božati s svojo toplino. Narava postaja počasi zelena in začne skrivati vso navlako, s katero smo jo založili čez celo leto in zimo. In ravno to nas mora vzpodbuditi, da jo bomo očistili in v prihodnosti poskrbeli, da bo manj občutila našo brezbrižnost. Tako bomo bolj in lepše uživali v vseh stvareh, ki nam jih vsako leto znova ponuja. To je tudi čas, ko se pričnejo zunanja opravila, delo na vrtu, njivah in travnikih. Z veseljem se bodo kmetje in vrtičkarji podali na svojo zemljo. In pregovor »Kar seješ, to boš tudi žel« bo kmalu viden v darovih, ki jih bo zemlja vračala. Naš največji dar pa so otroci in prav njih smo se v tokratnem glasilu spomnili. Novost boste našli tudi pod rubriko Svet okrog nas in obenem tudi vabilo k sodelovanju. Pa naj vam ostalo pove glasilo samo. Pred nami je tudi veliko prireditev, dogodkov in pomembnih datumov, ki nas bodo spomnili na že 800 let staro prvo omembo posestva Lyndwa, na 500 letnico rojstva Primoža Trubarja, na priključitev Prekmurja Sloveniji in na pestrost našega prelepega Goričkega, katerega delež predstavljamo tudi prebivalci sami. Ob kopici prireditev, ki se bodo zvrstile skozi celo leto, boste gotovo našli kaj zase, za poživitev telesa in duha, za kulturno obogatitev ali le sprostitev v dobri družbi. Ob vsem lepem, kar se bo skozi leto zgodilo, pa naj vas spremlja tudi naše glasilo. vaš župan Daniel Kalamar Danijela Krpič Glavna in odgovorna urednica KOLOFON: INFORMATIVNO GLASILO OBČINE GRAD, št. 22, marec 2008. Glavna in odgovorna urednica: Danijela Krpič. Uredniški odbor: Mateja Knap, Nino Gumilar, Doris Troha, Klementina Lesic, Tatjana Grah, Suzana Farič, Melita Ficko Sapač, Alojz Tuškei. Fotografije: arhiv Občine Grad. Naslovnica: arhiv Občine Grad. Grafična priprava, prelom: Tomaž Zobarič, Tiskarna aiP Praprotnik. Tisk: Tiskarna aiP Praprotnik. Naklada: 800 izvodov, leto izdaje: marec 2008. Glasilo ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, tel.: 02/551 88 80, e-pošta: tajnistvo@obcina-grad.si. Glasilo je dostopno tudi na spletni strani Občine Grad: http://www.obcina-grad.si. Informativno glasilo Občine Grad je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 270. 2 Občina Grad PRAZNOVANJ KULTURNI PRAZNIK-8. FEBRUAR lahko tako imenovali, če upoštevamo njegov ohlapen odnos do vere ter državne in cerkvene politike. Leta 1932 je opravil odvetniški izpit in želja po neodvisnosti ga je spodbudila, da je zaprosil za samostojno odvetniško mesto. Zavrnili so ga in s tem se je začelo štirinajstletno obdobje razočaranj in obupa in izraz tega so Sonetje nesreče. Novo življenjsko upanje je raslo s silno ljubeznijo do Julije Primic in ob tem se je rojevala najnežnejša in najgloblja ljubezenska lirika: cikel Gazele in Sonetni venec. Verzi, namenjeni ljubljenemu dekletu, ki ga nikoli ni uslišalo, se prepletajo s soneti velike domovinske ljubezni. Ob bridki izgubi prijatelja Čopa je padel Prešeren v krizo in iz te bolečine je nastala velika pesnitev Krst pri Savici. Ob strani vseh teh burnih pretresov mu je stala mlada Ana Jelovšek, ki je po eni strani pomenila edino pravo Prešernovo erotično izkušnjo, po drugi strani pa je bila pesnikov dokončni moralni in človeški propad. V njegovo zadnje pesniško obdobje spadajo dela: Zdravljica, Judovsko dekle, V spomin Matiji Čopu in Neiztrohnjeno srce, ki je nekakšen pesnikov labodji spev. Leta 1946 je izdal zbirko Poezije, a za Prešerna je bilo že prepozno. Nesrečno življenje in zlasti pijača sta ga tako načela, da ni mogel zaživeti normalno življenje z Ano in njunimi otroci. Pesmi ni več pisal, le za gostilniške potrebe je zložil kako pohujšljivo. Njegovi zadnji dnevi niso bili lahki, ciroza jeter je zahtevala svoj davek in tako je Prešeren umrl 8. februarja 1949. France Prešeren je najpomembnejši predstavnik slovenske literarne romantike in njen edini pravi nosilec in prav je, da se mu poklonimo na tak način. A beseda kultura izhaja iz latinščine in pomeni celoto materialnih in nematerialnih stvaritev človeške družbe od znanosti do tehnologije, ideologije in religije. Zavedajmo se in spoštujmo to. Doris Troha VELIKA NOČ 8. februar - dan slovenske kulture je dan vseh, ki so našo kulturo soustvarjali in oplemenitili, čeprav ga imenujemo Prešernov dan. Kaj so razmišljali tisti, ki so za dan slovenske kulture izbrali dan smrti našega velikega pesnika, Franceta Prešerna, ne vemo. In kdo sploh je France Prešeren? Rodil se je v preprosti kmečki družini, kjer je preživljal svojo brezskrbno mladost. Uka žeja ga je gnala naprej in proti materini volji se je odrekel duhovniškega poklica in začel študirati pravo. V Ljubljani je spoznal določen krog ljudi, ki so celo življenje vplivali nanj, kot so Andrej Smole, Miha Kastelic, Matija Čop,... Njegovi prvi pesniški poskusi so se končali klavrno, kajti takratni dvorni bibliotekar in cenzor Jernej Kopitar mu je svetoval, naj pesmi nekaj let pusti ležati in nato vzame pilo v roko. Leta 1928 je kot doktor prava nastopil službo pri odvetniku Baumgartnerju, ki je veljal za »freigeista« in tudi Prešerna bi Vir: F. Varl Purkeljc: Naši književniki in njihova dela Praznik... Spet veselje... Vzdušje... Velika noč je spet pred vrati, s tem tudi vsi simboli tega praznika, brez katerih zagotovo ne moremo opraviti Velike noči. Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Te dni se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja. Kristus je vstal ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu. Po krščanskem pojmovanju naj bi z vstajenjem odrešil svet, zato je bila tista noč res velika. V primerjavi z Božičem, ki je določen po sončnem koledarju, je Velika noč določena po luninem. V Kristusovem času so bili v uporabi trije koledarji: egipčanski, mrtvomorski (esenski) in sončni Občina Grad 3 (rimski). Velika noč pa je bila določena po judovskem (luninem) koledarju. Veliko noč vedno znova praznujemo na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Cerkev ta praznik praznuje že od 4. stoletja naprej kot poseben spomladanski praznik. Imenovanje velike noči Ime za ta praznik v slovenščini je kar ustrezen. Drugi pa so večinoma prevzeli staro hebrejsko ali pa domače pogansko ime. IME PRAZNIKA DRŽAVA Velika noč Slovenija Paques Francija Paach Holandija Pasqua Italija Pasha ali Lampri Grčija Pasha Rusija Uskrs Hrvaška in Srbija Velikonoce Češka (ta je zelo podobna našemu) Easter Anglija Ostern Nemčija Slovenci pa veliko noč v vsakem narečju izražamo tudi drugače. Zasledimo lahko naslednje narečne izraze za veliko noč: vuzen, vezam, vazem, ... Se sprašujete kako je prišlo do te izpeljanke. Izvira iz besede »vzem«, kar nam da vedeti da lahko sedaj vzamemo v roke meso po postnem času. Veliko noč simbolizirajo pirhi (remenke) Velika noč včasih Velika noč se navezuje na starejši judovski praznik, na pasho (po njej dosti držav imenuje tudi veliko noč), judovsko veliko noč, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pasha pomeni »obred« ali »jagnje«, ta dan so ljudje obhajali kot sveti obred, in sicer z žrtvovanjem jagnjeta. Jagnje je sicer prastar simbol pomladi in se astrološko sovpada z dvatisočletnim obdobjem zodiakalnega obdobja Ovna (Aries). Čez čas pa postane jagnje simbol za Kristusa. Simboli velike noči Simbole velike noči smo vam podrobneje predstavili že v lanski spomladanski izdaji. Zato vam jih le omenimo, da ne pozabite, kaj dati v košaro, s katero boste zakorakali k žegnu. Kot veste že sami, je po tradiciji na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto pa se blagoslovijo (žegnajo) jedi, ki predstavljajo simbole velike noči ter se nato zaužijejo za nedeljski zajtrk (veliko noč). Jedi imajo določeno simboliko: šunka - Kristusovo telo; jajca (pirhi) - kaplje krvi; hren - žeblji ter potica - krona. Velikonočne razglednice Ob veliki noči se napiše in pošlje tudi veliko razglednic. Je eden od načinov, da si ljudje zaželijo lepe in blagoslovljene velikonočne praznike. Lahko povemo, da je današnja izbira razglednic že zelo velika. Razglednice, kakor tudi vse ostale stvari ob veliki noči, krasijo predvsem zajci, jajca, cvetlice in zelenje, kakor tudi vstali Kristus. Moramo pa dodati, da so se kasneje začeli tudi pojavljati piščanci, kokoši in petelini, kar pa je razumljivo, saj se navezujejo na jajce. Zasledimo pa tudi škrate in otroke, predvsem deklice, ki predstavljajoznak(krščanske) Na razglednicah upodabljajo tudi Jezusa nedolžnosti in mladosti. Vse to je nastalo z razvojem tiska ali še bolj z razvojem voščilnih navad. Že prej je bilo omenjeno, da se na razglednicah poleg zajcev in jajc pojavljajo tudi petelini, kokoši in predvsem piščanci, zadnji predvsem predstavljajo življenje, ki se je materializiralo iz jajca. So pa tudi znanilci pomladi in novega letnega (življenjskega) ciklusa. Čas Velike noči Omeniti je potrebo predvsem to, da je velika noč eden izmed praznikov, ki je premakljiv. V odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov, kakor tudi pusta. Dejali smo namreč že, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tako je lahko Velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Torej je kar veliki razpon med dnevi, kdaj praznujemo praznik Velike noči. Za konec vam povem in zaželim le eno: naj bodo velikonočni prazniki lepi, blagoslovljeni, s polno šunke in »ramenk«, ter naj vas spremlja mir v teh prazničnih dneh. Mateja Knap 4 Občina Grad BINKOŠTI BINKOŠTI ali PRIHOD SVETEGA DUHA rimokatoličani praznujemo na 50. dan po Veliki noči. Na ta dan se spominjamo prihoda svetega Duha in ustanovitve Cerkve. S tem dnem zaključujemo velikonočni čas. Po binkoštih se nadaljuje navadno cerkveno leto, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, to je petdeseti, namreč petdeseti dan. Belo bogoslužno barvo zamenja na ta praznik rdeča barva - ta pomeni svetega Duha. Svetega Duha upodabljamo v obliki goloba. veliko presenečenje. Posebej so si privoščili najstarejše samsko dekle v vasi. Naredili so ji slamnatega moža in ga dali na streho. Zato so dekleta vstajala zelo zgodaj. Šla so okoli hiše, da so pogledala ali visi na strehi kakšen natlačen možakar. Če so ga našle, so šle po lestev in ga hitro odstranile. Za dekle bi bila velika sramota, če bi to videli sosedje in vaške klepetulje. - Tudi pastirji so bili zelo nagajivi. - Na binkoštni dan so dekleta šla pred zoro na pšenično njivo in se umivala v njeni rosi. Verjela so, da bodo lepa kot pšenica in kruh. Z binkošti pa je bila in je še danes povezana tudi BIRMA. Danes so ljudje večinoma te običaje že opustili, ohranil pa se je zakrament svete birme. V pravoslavnih Cerkvah praznujejo na 50. dan po veliki noči praznik Svete Trojice, praznik Svetega Duha pa šele naslednji (51.) dan. Simbol Svetega Duha je golob Prihod Svetega Duha Binkošti na Slovenskem nekoč in danes - Cerkev je vernikom ta prihod zelo nazorno predstavljalasspuščanjem goloba izpod cerkvenega stropa. - Nekoč so binkoštni praznik praznovali na binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek. - Verniki so okrasili cerkev z venci iz zelenja, ki so jih spletle ženske. - Pri maši je bila procesija, dekleta pa so bila oblečena v bela oblačila. - Za binkošti je bilo značilno zvonjenje s pritrkavanjem. - Velikokrat je bilo v župniji na ta dan prvo sveto obhajilo otrok. Mnogi ljudje so šli tudi na romanja. - Na ta dan je bila miza obložena z boljšimi jedmi. - Na ta praznik so fantje delali tudi velike norčije. - Marsikatero dekle, ki je imelo stroge starše, je zjutraj čakalo Vir: http://www.kapitelj.com, http://zupnije.rkc.si Melita Ficko Sapač DAN BOJA PROTI OKUPATORJU -27. APRIL______________________________ 27 aprila praznujemo Slovenci državni praznik, poimenovan kot Dan boja proti okupatorju. Glede na to, da se ta datum počasi približuje, bi bilo primerno, da temu namenimo nekaj besed, predvsem, kakšen pomen ima ta praznik za nas, Slovence. Čeprav izvirajo dogodki, katere obeležuje ta praznik, iz jugoslovanske zgodovine, in je od takrat preteklo že dobrih 66 let, ima za nas Slovence velik pomen, saj smo bili vse do 1990-ega leta sestavni del takratne Jugoslavije, ki se je med 2. svetovno vojno osvobajala širjenja fašistične imperialistične politike okupatorja na ozemlje celotne Jugoslavije. Tudi Slovenija, katerega ozemlje je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko, je bila deležna nemoralne okupatorske politike, ki je bila v nasprotju z medvojnim dogajanjem in mednarodnim pravom nasploh. Italijani so na svojem okupiranem ozemlju izvajali etnocid nad Slovenci, ki so ostali zunaj meja matične države. Nemška oblika okupacije pa je bila najhujša izmed vseh treh, saj so prepovedali slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v Štajersko domovinsko zvezo in Koroško ljudsko zvezo oz. v njune oborožene oddelke. Uradni jezik je prav tako postala nemščina. Nasilno so odvzeli 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem arijske rase, uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. Občina Grad 5 PRAZNOVANJA Letak iz leta 1938, ki ga je po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu izdala KPS Tako je bila 26. aprila 1941, kot odgovor na okupacijo Slovenije v drugi svetovni vojni, v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani, ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki je začela oborožen boj proti okupatorjem. Le-ta se je ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo (junija 1941) preimenovala v Osvobodilno fronto. Osvobodilna fronta (kratica OF) je bila slovenska politična organizacija, katere namen je bil organizacija oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve Slovenije, po koncu vojne pa množično politično udejstvovanje. OF je sestavljalo več skupin. Osnovnim štirim (Komunistična partija Slovenije, Krščanski socialisti, Narodni Demokrati - Sokoli, Kulturniška skupina) so se kmalu pridružile druge politične skupine in društva. Nastala je razvejana organizacijska mreža, od terenskih prek rajonskih, okrožnih in po- krajinskih odborov do vrhovnega plenuma in izvršnega odbora. Delavci raznih strok so imeli svoje matične odbore OF, npr. zdravstveni delavci, poštarji, železničarji, pravniki itd. Vstopanje novih skupin v OF je bilo prepovedano septembra 1944. OF je že leta 1941 sestavila svoja gesla (cilje) in program, ki ga je kasneje preimenovala v Temeljne točke Osvobodilne fronte. Temeljne točke Osvobodilne fronte. 1. Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. 6. Ponarodni osvoboditviprevzame na slovenskem ozemlju oblast OF slovenskega naroda kot celota. 7. Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratični način 8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi. 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz Slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci. Gesla OF: 1. Pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi. 2. Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vključno s koroškimi in primorskimi Slovenci. 3. Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega Balkana v njihovem boju za osvoboditev. 4. SZ je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov, je vzor enakopravnega sožitja med narodi. 5. Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma. 6. Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem. Že kmalu po nastanku je bila določena natančna hierarhija OF, ki je v mnogočem posnemala predvojno partijsko hierarhijo. Na dnu so bili razni lokalni odbori, posejani po vsem ozemlju, na katerem je OF delovala. Najvišji organ OF je bil Vrhovni plenum, imenovan tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), februarja 1944 pa preimenovan v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). Že kmalu po ustanovitvi je OF postala močan politični faktor in do konca leta 1941 delovala v večjem delu slovenskega ozemlja. Edini del Slovenije, v katerem do konca vojne ni imela posebnega 6 Občina Grad vpliva, je bilo Prekmurje. Najmočnejši vpliv je OF imela v kraju nastanka, v Ljubljani. Tam se ni borila z orožjem, pač pa je z raznimi akcijami (grafiti, trošenje letakov) ter z demonstracijami redno dokazovala svojo prisotnost in pozivala na boj. OF je poveljevala celotnemu osvobodilnemu gibanju na Slovenskem. Po koncu vojne se je vloga OF še povečala. Iz organizatorke oboroženega odpora se je njena vloga spremenila v organizacijo množičnega političnega udejstvovanja. Njena naloga je bila udejanjati politiko KPS in oblastnih organov ter organiziranje povojne obnove. Aprila 1953 se je OF preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in s tem prenehala obstajati. Dejstvo je, da Osvobodilna fronta predstavlja pomemben faktor pri osamosvajanju današnje Slovenije nasploh. Njeno delovanje je že v času 2. svetovne vojne postavilo prve temelje slovenske državnosti, ki se je poslej korak za korakom približevala k samostojnosti in neodvisnosti. Danes ustanovitev in delovanje OF v Sloveniji obeležujemo z vsakoletnim državnim praznikom, ki je dela prost dan in ko po vsej državi potekajo tudi kulturne slovesnosti v spomin na te dogodke. Kot zaključno misel o pomenu praznovanja 27. aprila lahko dodamo, da zgodovina priča o svobodoljubju, domoljubnosti ter pogumnosti slovenskega naroda, zato lahko rečemo, da je Dan boja proti okupatorju praznik vseh, ki smo ponosni na svojo domovino in svoj narod, in če bi bilo potrebno, bi se - ne glede na ceno - zanju tudi borili. Vir: internet - Wikipedija, prosta enciklopedija Povzela Tatjana Grah PRAZNIK DELA -1. MAJ Praznik dela (znan tudi kot Prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Hajmarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Prvi maj je bil skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranila več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919. Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih smatral za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati. Temu pa ni tako v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, kjer je, zlasti v slednjih, protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja, znana tudi kot Rdeči strah, pregnala praznovanje prvega majskega dne in ga nadomestila z Dnevom prava. Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo nageljnov ter postavljanjem mlaja. Menim, da smo temu prazniku v preteklosti prav s simboličnega vidika dali sigurno večji pomen, saj ni bilo vasi, kjer se domačini ne bi zbrali ob kresu in kjer ne bi bil postavljen mlaj. A te tradicije v današnjem času res ne moremo ohraniti? Viri: besedilo in slika povzeto iz http://sl.wikipedia.org Suzana FARIČ Rdeča zastava kot simbol delavstva je močno povezana s praznovanjem Prvega maja Občina Grad 7 AZNOVANJA TRUBARJEVO LETO V letošnjem letu Slovenci obeležujemo 500 letnico roj stva Primoža Trubarj a. Ob tej obletnici utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika ter voditelja protestantskega reformacijskega gibanja je vlada razglasila Trubarjevo leto. Zaznamovala ga bo vrsta dogodkov, posvečenih zapuščini tega pomembnega Slovenca. Prav je, da se zavedamo izjemnega pomena, ki ga je imel za razvoj slovenske zavesti in slovenskega knjižnega jezika. Velik evropski intelektualec, rojen leta 1508 v Rašici pri Velikih Laščah, je bil kot ponosen Slovenec v stalnem stiku z vodilnimi misleci svojega časa. Pri dvanajstih letih je odšel od doma, da bi študiral duhovniški stan. Po šolanju v Reki in v Salzburgu je prišel v Trst, kjer je služboval kot tajnik in učenec pri škofu Bonomu. Prav na Bonomovem dvoru je bil deležen osnove klasične izobrazbe, spoznal grške in rimske avtorje, pa tudi sodobne cerkvene in filozofske pisce, se seznanil z deli Erazma Rotterdamskega in Jeana Calvina ter humanistično mislijo. Prav tako se je Trubar tam naučil t.i. renesančnih spretnosti, kot so govorništvo, poznavanje umetnosti in glasbe. Škof Bonomo je Primoža izredno cenil in mu je že kot devetnajstletniku predal župnijo Loka pri Zidanem mostu, leta 1530 pa ga posvetil v duhovnika in ga določil za vikarja v Laškem. Tam se je najprej s svojimi nauki v duhu Erazma Rotterdamskega zameril faranom, zaradi reformatorskih idej pa ga je deželni glavar Kranjske leta 1540 pregnal iz dežele. Pobegnil je v Nemčijo, najprej v Nürnberg, kasneje pa je deloval kot drugi pridigar v Rothenburgu na Bavarskem. V tem času se je poročil in pristopil k augsburški veroizpovedi ter tako postal pravi protestant. To je bil čas, ko je začel tudi snovati in uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Da bi ustregel praktičnim potrebam, je sestavil najprej leta 1550 Katekizem in Abecednik. Prvi je vseboval nekatera pojasnila poglavja iz protestantskih naukov, nekaj pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je hotel Trubar učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem, z Abecednikom pa je hotel, da bi se rojaki iz njega naučili branja. Natisnjena je bila abeceda, nekaj zlogov in nekaj besed, ostali del pa je vseboval kratek katekizem z vprašanji in odgovori. Za osnovo knjižnega jezika je pri svojem ustvarjanju vzel preprost in domač jezik ter slog svojega rojstnega kraja Rašice, torej osrednje slovensko narečje, za katerega je menil, da ga razumejo vsi Slovenci. Kmalu po izdaji prve knjige je dobil župnijo v Kemptnu ob tirolski meji, kasneje tudi župnijo v Urachu, kjer je prevzel vodstvo biblijskega zavoda, ki je tiskal slovenske in hrvaške protestantske knjige. Po vrnitvi v Ljubljano je dosegel, da so po vseh pomembnih krajih v Sloveniji postavili pridigarje. Za potrebe slovenske protestantske Cerkve je leta 1564 izdal Cerkovno ordningo, ki je temeljila na zahtevi, da se mora bogoslužje 0Wrctwium vnd drr firm Currrfnfimio jn drr YDitti>lf4>m SpratJ). 2lnf i3uquicf) t> ni) fr ry (lOla&t mu prrproilt 0loufixi mogo I«t)Fu vfrarftm jbafu brati iiuuujbin ’ “Vbili f° tudi ty vfgfb? ftufi fr fcr|'}l>anfFe V«rc um atu / fc fo prcpifanr od aru» ga p»ryatila vf«t? 6l«utnjou. Abecednik na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem opravljati v slovenskem jeziku. V njej je Trubar uredil še pravno-organizacijska vprašanja slovenske protestantske cerkve, določila o cerkvenih službah, o organizaciji cerkvene uprave, o razvoju slovenskega šolstva, o upravljanju cerkvenih posesti in ostalem glede protestantske Cerkve na Slovenskem. Z omenjeno knjigo se je zapletel v spor s katoliškim deželnim knezom, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati iz dežele. Vrnil se je v Nemčijo, nadaljeval z izdajanjem slovenskih knjig in leta 1584 umrl v Derendingenu, kjer je tudi pokopan. Njegovo delo obsega prevode verskih besedil, ki so sicer nastali iz religioznih pobud, a vendar močno presegajo religiozni pomen. Objavil je 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini ter napisal 10 predgovorov za dela drugih avtorjev v nemščini. V slovenščini je objavil celoten prevod Nove zaveze, prevod Davidovih psalmov, pesmi, molitve, sestavil pravila protestantske cerkve ter pisal tudi katehetske in teološke razlage. Trubar je bil vseskozi preganjan in črten. Njegove vloge v slovenski zgodovini, še zlasti pa literarni, mu po njegovi smrti dolgo niso priznavali. Njegovi spisi pomenijo začetek zgodovinskega poročanja, teološkega in filozofskega razpravljanja v slovenščini, pa tudi začetek slovstva v slovenskem knjižnem jeziku. Danes je njegova vloga priznana in velja kot človek, ki je napisal in dal natisniti prvo slovensko knjigo, postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku ter kot prvi, s katerim se začenja javna raba imena Slovenci ter razglašanje enovitosti pripadnikov slovenstva ne glede na ločujoče deželne meje. Vir: internet Klementina Lesic 8 Občina Grad PIKA NOGAVIČKA RAZVESELILA NAJMLAJŠE nakup v Mercatorjevih trgovinah. Šolska komisija v sestavi Milena Horvat, Metka Recek in Amalija Sukič je izbrala 11 družin, katerim so bile poslane vloge za dodelitev pomoči. Viktor Navotnik ravnatelj OŠ Grad Pred božičnimi prazniki je OŠ Grad za otroke iz vrtca in učence nižjih razredov organizirala prireditev ob prihodu Božička, ki jo je s svojim obiskom popestrila tudi otrokom dobro znana Pika Nogavička v izvedbi gledališke skupine Stan Vilar. V polurnem programu so se otroci zabavali, peli in plesali, skratka počeli norčije, kot jih zna samo Pika. Domov so odšli veseli, saj jih je obiskal še Božiček s polnim košem daril. Božiček in Pika sta razveselila otroke Ob tej priložnosti je OŠ Grad iz donatorskih sredstev družini Grah od Grada 138, ki je tragično izgubila očeta, podarila rabljeno računalniško opremo. Obenem pa je bila OŠ Grad izbrana s strani ustanove - Fundacija za pomoč otrokom iz Pesnice pri Mariboru. Ta fundacija pomaga otrokom, ki živijo v nekoliko težjih socialnih razmerah, in sicer z boni za Ravnatelj v imenu OŠ Grad predaja računalniško opremo družini Grah od Grad 138 LOČEVANJE ODPADKOV NA IZVORU Tudi v letošnjem šolskem letu smo se prijavili na razpis natečaja Podjetja Saubermacher & Komunala z naslovom »PLASTENKE, NAŠE PRIJATELJICE«. Namen natečaja je vzpodbuditi mlade v vrtcu in šolah k pravilnemu ločevanju in oddajanju odpadkov na izvoru njihovega nastanka. Akcija na šoli je zelo uspešna, saj smo do sedaj zbrali že 503 kg plastenk. Najaktivnejši so učenci prvih petih razredov. Pri zbiranju nam pomagajo tudi starši naših učencev. Amalija Sukič Učenci so bili zelo pridni pri zbiranju plastenk PRI DRAMSKEM KROŽKU UŽIVAMO Šola je naš drugi dom, zato je zelo pomembno, da se tu dobro počutimo. V šoli poleg učenja ponavadi najdemo tudi prijatelje. Če želite najti prijatelje, ob katerih vam ne bo dolgčas, se pridružite dramskemu krožku. Letos smo se že na začetku šol. leta začeli ukvarjati z igro Vinka Moderndorferja, Zeleni fantek. Igra govori o fantu, ki pride na Zemljo, kjer spozna deklico Ivano. Med njima se spletejo niti prijateljstva, zeleni fantek pa med obiskom na Zemlji ugotovi tudi to, da smo Zemljani preveč obremenjeni s časom, zato vsak hiti le po svojih opravkih. Ob tem pa pozabljamo na prijaznost in gostoljubnost. Z igrico smo razveselili otroke od 2. do 6. leta ob prihodu dedka Mraza. Udeležili pa se bomo tudi srečanja dramskih skupin v Murski Soboti. Člani dramskega krožka OŠ Grad Zeleni fantek občuduje zemljo in njene prebivalce Člani dramskega krožka nadaljujejo tradicijo odličnih predstav ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V šolskem letu 2007/08 smo izvedli zimsko šolo v naravi na Kopah, in sicer za učence 7. in 8. razreda. Šole v naravi (Kope, 28. januar - 1. februar 2008) se je udeležilo 22 učencev, od tega 7 začetnikov, 7 slabših smučarjev in 8 smučarjev. Prvi dan smo izvedli preizkus znanja smučanja in učence razdelili v tri skupine. Na smučišče smo prihajali ob 9. uri, vračali pa smo se ob 15.30 uri. Vmes smo imeli kosilo. Cel teden smo imeli lepo vreme. Malo nam je vmes nagajala megla, ki pa se ni dolgo zadrževala na smučišču. Zadnji dan nam je vreme malo zagodlo, kljub temu pa so se učenci odločili, da bomo smučali vse do kosila. Po večerji so sledile tudi razne družabne igre, ples v diskoteki in nočna smuka. Prvi dan smo opravili tudi tekmovanje iz kemije. Teste so pisali učenci 8. razredov, ki so se prijavili. Imeli smo tudi predavanje iz varnosti na smučišču. Obiskal nas je policist iz Slovenj Gradca. Predaval nam je o pravilih in zakonih na smučiščih ter v sredogorju. Sam je tudi gorski reševalec. Učenci so se imeli lepo ter se zabavali. Tudi naše začetnike smučanja smo naučili osnovnih smučarskih zavojev (plužni zavoj). Mentorica Anita Horvat Skupina učencev posluša navodila smučarskega učitelja Na smučišču ni manjkalo zabave 10 Občina Grad PUSTOVANJE KAR VIDIM, LAŽJE DOJAMEM Na OŠ Grad smo na pustni torek organizirali pustovanje za učence. Izvedli smo tudi izbor najboljše pustne maske na razredni in predmetni stopnji. Učenci na razredni stopnji so se predstavili posamezno in komisija učiteljic je izbrala iz vsakega razreda tri najboljše maske. Upoštevale so predvsem izvirnost in vložen trud pri izdelavi maske. Izmed izbranih mask so učenci nato izbrali najboljšo masko, to pa je bila Evelin Huber, ki je predstavljala črnko. Učenci na predmetni stopnji so se predstavljali kot razredne maske in tako je bil nagrajeni cel razred. Zmagal je 5.b, ki je za nagrado prejel družinsko pizzo. Nekatere maske so bile narejene zelo izvirno in v izdelavo je bilo vloženo veliko truda. Učenci so tudi zarajali in na takšen način pregnali zimo. Šolska skupnost OŠ Grad Najboljša maska na razredni stopnji Zimo so pregnali učenci 5.b. razreda Pouk slovenščine se deli na umetnostna in neumetnostna besedila. Pri umetnostnih spoznavamo dela naših pesnikov, pisateljev in dramatikov. Veseli smo, če v besedilu najdemo kaj takega, da nam napolni srce in dušo. Včasih pa se zgodi, da prebrano težko razumemo. Takrat ponavadi rečemo: »Le kaj mu je bilo treba pisati, tačas bi lahko kaj pametnejšega počel!« Člani dramskega krožka pa vedno znova ugotavljamo, da se na tak in podoben način jezimo, ko se nam zdi, da prebranega nikakor ne razumemo. Zato smo se že dalj časa ukvarjali z mislijo, kaj storiti, da bi sošolci prebrana besedila lažje dojeli in razumeli. Torej smo se lotili dela. Na prireditvi se je s Kosmačevo Gosenico predstavila tudi dramska skupina OŠ Grad. Najprej smo vzeli v roke Učni načrt in berila za sedmi, osmi in deveti razred. Vsa, pri pouku obravnavana besedila, smo še enkrat prebrali in analizirali. Nato smo se lotili dramatizacij: pesmi in prozo smo spreminjali v dramska besedila. Popisali smo na kupe papirja, saj projekt ob zaključku šteje 70 strani, dramatiziranih je 24 besedil. Toda to je bila šele polovica dela. Zdaj bi morali ta besedila tudi zaigrati. Štiriindvajset besedil? Tega ne bomo zmogli. Pa smo se spomnili, da bi k sodelovanju povabili tudi »igralce« drugih šol. Veselo presenečeni smo ugotovili, da je na naši prireditvi pripravljeno sodelovati 10 šol. Prekmurje v malem, torej. Navdušenje nas je nekoliko minilo, ko smo ugotovili, da bo tako pri Gradu nastopilo okrog 70 igralcev. Kaj zdaj? Nič! Rabili bomo pomoč. Pa smo stopili do gospoda ravnatelja in gospoda župana. Oba sta nam ponudila pomoč. In lahko smo nadaljevali z delom. Za igro je seveda potreben dober oder, pa kulise, razsvetljava in glasba... Nič lažjega, vse to nam je velikodušno nudila dvorana pri Gradu. A brez ljudi ne gre. Pri delu so nam pomagali skoraj vsi delavci šole, na pomoč pa nam je priskočila tudi članica občinske uprave, Danijela Krpič. Tako so si lahko obiskovalci na odru ogledali prikaz naslednjih besedil: učenci OŠ Bakovci so se nam predstavili z odlomkom iz Tavčarjeve Občina Grad : : 11 IZ SOLE, VRTCA Visoške kronike, učenci OŠ Bistrica so nam prikazali Menartovo balado, OŠ Črenšovci nas je navdušila s prikazom Aškerčevega Kronanja v Zagrebu, učenci OŠ Fokovci so na oder pripeljali Levstikovega Martina Krpana, naši sosedje iz Kuzme so nam vest prebudili s prikazom Cankarjeve črtice Mater je zatajil, OŠ Odranci nas je ob projekciji v ozadju odpeljala k zvezdam in reki z Murnovo Pesmijo. Pucončani so nas s Prežihovimi Tremi pisankami popeljali v velikonočni čas, učenci OŠ Sveti Jurij so na odru razmišljali o Pavčkovi pesmi ter o Življenju Nika Grafenauerja, Tišina je s Prešernovim Povodnim možem požugala vsem dekletom, ki zapeljujejo fante, učenci OŠ Turnišče pa so nas »prisilili« v razmišljanje o smislu življenja s Kettejevo Na otčevem grobu. Na prireditvi smo se seveda predstavili tudi sami, in sicer z Gregorčičevo, Njega ni, s Kosmačevo Gosenico in z Novakovo Narcis in Eho. Prireditev, ki je spadala tudi v sklop prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, so nam polepšale tudi učiteljice OŠ Grad s Prešernovo Vrbo, svoj kamenček pa sta v mozaik kulture dodala še gospod ravnatelj in župan občine Grad. Ker pa je Občina Grad znana po prireditvi Noč čarovnic, smo prireditev zaključili s coprnico Zofko iz Turnišča. Člani dramskega krožka z mentorico Marijo Štesl ŠOLSKI OTROŠKI PARLAMENT 20. februarja 2008 smo na OŠ Grad izvedli 18. šolski otroški parlament na temo »Zabava in prosti čas mladih«. Učenci so se pri razrednih urah pogovarjali o tej temi in vsak razred je oblikoval plakat. Predstavili so ga na šolskem parlamentu. Šolska skupnost je izvedla tudi anketo o tem, kako kakovostno, s kom in v kolikšni časovni meri učenci naše šole preživljajo Učenci 7. razreda so s prizorom pričarali svoj prosti čas Ravnatelj je pozdravil udeležence 18. šolskega otroškega parlamenta prosti čas. Učenca devetega razreda, Lana Lazarevič in Gorazd Kovač, sta rezultate ankete predstavila ostalim učencem. Omenjena učenca sta našo šolo predstavila tudi na medobčinskem otroškem parlamentu, ki je potekal 29.1.2008 na OŠ Puconci, Gorazd Kovač pa je sodeloval tudi na regijskem otroškem parlamentu, 20.2.2008, v Mestni hiši v Lendavi. Vsem učencem in razrednikom se zahvaljujemo za sodelovanje. Šolska skupnost OŠ Grad Z učenci 7. razreda smo v sklopu izbirnega predmeta Šport za zdravje sodelovali pri projektu (nagradni natečaj) TELO, ŠPORT in VODA. Izdelati smo morali en izdelek na to temo. Imeli smo več vrst kategorij izdelkov. Učenci so se odločili za informativni/predstavitveni plakat. Te izdelke bo pregledovala in ovrednotila veččlanska komisija, ki bo ocenjevala vsebino in obliko prispevka. Upoštevala bo starost izvajalcev. Natečaj se je nanašal na zdravo športno aktivnost, saj gibanje telesu koristi. Kljub temu pa pretirana in nepravilna vadba lahko povzroči kratkotrajne športne poškodbe. Kako se je treba prehranjevati? Kakšno vlogo ima prehrana pri športni aktivnosti? In kakšno vlogo predstavlja tekočina, predvsem voda, če smo športno aktivni? Učenci so dobili vsa ta navodila in izdelali plakat glede na njihovo poznavanje človeka in športa. Poleg uporabe svojega znanja so se posluževali še drugih virov, kot so internet, knjige, itd. Učenci so uspešno dokončali plakat, katerega smo potem poslali na natečaj. Če bo zadel še kakšno nagrado, bomo toliko bolj veseli. Mentorica Anita Horvat 12 Občina Grad ŽIVLJENJSKO POMEMBNA TEKOČINA - VODA Ker se je naša šola vključila v projekt Eko šola, kot način življ enj a, smo se učenci oziroma člani eko krožka odločili, da se bomo v tem šolskem letu posvetili predvsem vodi. O njej bomo poskušali izvedeti čim več, kajti prepričani smo, da mnogo stvari o njej ne vemo. Vemo pa, da je voda v našem življenju zelo pomembna, brez nje ne bi bilo življenja. Pa ne le, da se to učimo v šoli, to lahko vemo iz lastnih izkušenj. Potrebna je namreč tako v vsakdanjem življenju kot v naravi. Tako smo se učenci, ki smo člani eko krožka, odločili, da bomo izdelali plakate. Razdelili smo se v tri skupine. Prva skupina je izdelovala plakat z naslovom VODA V NARAVI. Na tem plakatu so opisane oblike vode v naravi, njene lastnosti, nahajališče vode v naravi in njeno kroženje. Drugi plakat je nosil naslov, ZAKAJ BI PILI VODO? Učenci na njem navajajo šest razlogov, zakaj piti vodo, in sicer, ker je najlažje dostopna, najcenejša, najbolj odžeja, ker poveča našo zbranost, odpornost in tako dalje. Tema tretjega plakata pa je bila UPORABA VODE. Zapisali smo, da je voda potrebna za življenje vseh živih bitij. Človek jo uporablja za umivanje, pranje, čiščenje, zalivanje, veliko vode se uporablja tudi v industriji in kmetijstvu. Učenci smo pri izdelavi teh plakatov neizmerno uživali, saj smo lahko poleg tega, da smo se nekaj naučili, izrazili tudi svoje mnenje in timsko sodelovali. Tako, zdaj ste verjetno že ugotovili, da smo člani eko krožka zelo aktivni, seveda skupaj z našo mentorico, ki nas pri našem delu vzpodbuja in nam velikokrat nameni tudi kakšne svoje ideje. Da pa bi vam dokazali, da znamo biti še bolj aktivni, smo sestavili tudi vprašalnik o vodi, namenjen občanom. Ta vprašalnik so izpolnjevali starši otrok iz vrtca in starši učencev. Učenci pa smo se tudi odločili, da bomo odslej poskušali ohranjati vodo v naravi takšno, kakršna bi morala biti, neoporečna. Naše želje pa so, da se nam pri tej odločitvi pridružite tudi vi, in sicer v čim večjem številu. Upamo namreč, da bo voda na naši Zemlji tudi čez mnogo let ostala, oziroma postala čista za vse ljudi. Roksana Grah, 8. razred PEŠ K POLNOČNICI Lani, 24. decembra, smo Peški društvo za rekreacijo in sprostitev organizirali zdaj že tradicionalni peti pohod k polnočnici. Ljudi smo povabili k doživetju skrivnosti božične noči v sozvočju narave in miru. Tako smo se zvečer v nežnem soju bakel in ‘’lampašov’’ odpravili peš proti grački cerkvi. Po 22. uri smo krenili izpred motovilske kapele in okrog pol dvanajste ure prispeli h Gradu. H Gradu pa nismo prišli kot zgolj pohodniki, temveč tudi kot romarji, ki želijo obudili že skoraj pozabljeno tradicijo naših očetov in dedov. Kljub manjšemu odzivu kot prejšnja leta je bilo vzdušje vseeno čudovito in čarobno, saj nas je popolno ma prevzela božična skrivnost. Valerija Šadl & ¿fr. Občina Grad 13 PETJE POD BOŽIČNO JELKO Vsako leto prireja Kulturno društvo France Prešeren božični koncert. Prireditev poteka na prostem pod božično jelko v Porgi. Srečali in zapeli smo že trinajstič. Tako vam na ta dan ljudski pevci polepšamo božično vzdušje in prihod novorojenega Jezusa. Vsako leto povabimo medse župana občine Grad, gospoda Daniela Kalamarja. Tudi tokrat je prišel in nagovoril občinstvo ter nastopajoče. Kot govorec se nam je pridružil še naš duhovnik, gospod Goran Kuhar. Na koncu se je vsem zahvalil še predsednik društva, gospod Jožef Slaviček. Čeprav je včasih prav hladno, vztrajamo in ohranjamo tradicijo petja pod gračko jelko. Zmagovalec 10. božično-novoletnega turnirja je postala ekipa ZZO Grad, drugo uvrščeni je bil Spartacus iz Murske Sobote Titan in tretje uvrščeni Za Milana-Gostilna Gaberšek Kuzma. Strokovna žirija je izbrala tudi najboljšega igralca in vratarja. Naj igralec je postal Franc Krančič iz ekipe Spartacus, naj vratar pa Simon Zorger iz iste ekipe. Najboljši strelec s kar 10 zadetki pa je postal Luka Virag iz zmagovalne ekipe. Seveda so najboljši prejeli lepa pokale in denarne nagrade. Vsi sodelujoči pa so poskrbeli, da so gledalci uživali in seveda navijali za svoje favorite. Končno smo dočakali domačo zmago, in sicer zmago ekipe ZZO Grad, za katero je igral Vedran Lazarevič. Naslednji, 11. božično-novoletni turnir bo 27. decembra 2008. Celec Andreja Marjeta Semler Ljudski pevci pred božično jelko v Porgi (foto: Ivan Juhnov) SILVESTROVANJE V RADOVCIH____________________ Ob prestopu iz “starega” leta 2007 v leto 2008 sta ŠD Radovci in PGD Radovci priredila manjšo zabavo v gasilskem domu za vse člane in simpatizerje društev. Zbralo se je kar precej ljudi, ki so pokazali, da se želijo družiti z drugimi in se poveseliti ob sovaščanih. V Radovcih smo že prvič leta 2005 prišli na idejo, da bi organizirali skupinsko silvestrovanje na prostem. Tako nas je veliko vaščanov stopilo v leto 2006 na našem športnem centru. Udeležba je bila velika. Bili smo prijetno presenečeni in skupaj ugotovili, da je to lepo doživetje, prijetno druženje s prijatelji in da bomo s tem nadaljevali. BOŽICNO-NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU____________________ Nedolgo tega smo začeli in že smo pri okrogli letnici 10. Tradicionalni malo-nogometni turnir privabi v naš kraj številne ljubitelje nogometa. Tako je bilo tudi 29. decembra 2007. Prijavljenih je bilo 18 ekip, ki so prikazale obilo nogometnega znanja in obilo užitkov gledalcem ob strelsko razpoloženih nogometaših. Med strelce se je vpisalo 69 igralcev, ki so skupaj dosegli 186 zadetkov, tako da zanimivih golov ni manjkalo. Voščila sta si tudi podžupan in predsednik ŠD Radovci (Foto: Matej Gumilar) 14 Občina Grad 4 DOGAJALO SE JE... - T' > v, Zato smo se tudi v letu 2007 dogovorili za praznovanje 2. skupnega vaškega silvestrovanja. Na silvestrski večer se nas je tako zbralo veliko vaščanov vseh starosti. Ob skupnem veselju in prijetni družbi, glasbi, hrani in pijači smo vstopili v novo leto 2008. Opolnoči smo si voščili lepe želje ob občudovanju ognjemeta. Prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče, ker sem mnenja, da je za dobro sodelovanje vasi in društev pomembno druženje in prijateljevanje ob takih in podobnih priložnostih. Obenem bi se rad zahvalil PGD Radovci in ŠD Radovci za vso organizacijo in izvedbo ter kritje stroškov silvestrovanja. Jože SEVER FAŠANSKA NEVOLA Leto je minilo in s tem smo prišli spet do pustnega časa. Minilo je tudi dolgih sedem let, ko smo nazadnje »Slavečari« pripravili pustno rajanje. Tako smo letos, 2. februarja 2008, spet bili prireditelji te prečudovite in norčave zabave, katere se je vsak še posebej veselil. Na tako imenovani »norčavi dan«, kot mu pravijo nekateri, smo se vsi vaščani začeli pripravljati že po silvestrovanju. Priprav, dela in neučakanosti na dan, za katerega smo vedeli, da nam bo spet prav vse dopuščeno, je bilo veliko. Kot vsi veste, je nekoč bilo vse drugače. Po vasi se je veselilo veliko mask, hodilo od hiše do hiše, pa čeprav le za kak krof. Maske so si pripravljali sami in z velikim navdušenjem. Otroci pa so se zagotovo najbolj nasmejali, če je v žepu tudi kaj zacingljalo. Tudi dandanes nas obiščejo še kake maske, a zgleda, da jih je iz leta v leto manj. Letos smo se tudi sami spopadli s tem. Podali smo se od vrat do vrat po vseh občinskih vasicah in s tem prislužili nekaj denarja za naše gasilce, ki nam z dneva v dan znajo biti v veliko pomoč. Pa čeprav nismo bili namaskirani v zelo drage maske, ampak smo se oblekli v »cigane« in Pozvačini »tiganice«- nekdo je moral biti »pozvačin« za naša mladoporočenca. Mislim, da vam je znano, da smo imeli »nevólo« in smo morali poročiti našega Šandora in našo Roziko, katera sta že tri leta »klestila kukorco«. Preveč problemov sta povzročala našim kmetom. Bil je namreč že čas, da rešimo to nevólo. In kot vidite, nam je uspelo. Fašanska svatba Torta mladoporočencev Čeprav nam je vreme nekoliko zagodlo, smo se potrudili ter Šandora in Roziko vseeno zvezali v zakon. Pred samo poroko smo ju še malo preizkusili in tudi ugotovili, da sta pripravljena na zakon. Nihče se ni upiral tej odločitvi, nekaj besed so povedale le »stare svinje«, družbani in svatbice, ki so jima zaželeli zgolj srečo ter eden drugega malo »pošinfali«. Potreben je bil seveda le še njun DA ter župnikov blagoslov. In en, dva, tri, tudi to se je zgodilo. Šandor in Rozika sta torej srečno poročena. Prireditev smo nadaljevali pozno v noč. Ko je bilo svatbe konec, smo pili, jedli in rajali še naprej. Zvečer smo priredili še tradicionalno maškarado, kjer se je res lahko vsak, ki si je želel, dal duška. Moram priznati, da smo bili zelo presenečeni. Mask je bilo zelo veliko in te so bile zelo izvirne. Občina Grad 15 Sicer pa so vedele, zakaj se trudijo. Najlepše maske so bile namreč tudi nagrajene. Vsaka je naredila vtis na svoj način. Je že vedela, kako se prikupiti naši žiriji, ki je burno spremljala ples vseh mask, da je na koncu lahko izglasovala in izbrala res tisto najizvirnejšo masko. Da smo se lahko naplesali, kar je bilo v pomoč tudi našim maskam, nas je ves dan, vse do zgodnjih jutranjih ur zabavala skupina Vikend bend. Da pa je vse v redu potekalo in uspelo, gre zahvala vsem vaščanom, ki so tako in drugače pomagali. Uspelo nam je lahko le tako, da smo združili moči. Torej res drži pregovor »Več glav več ve in tudi več zmore«. Mateja Knap Zmagovalna maska NMK DELA V KRUPLIVNIKU V sklopu posodabljanja mrliške vežice v Kruplivniku se je do sedaj na pokopališču postavila ograja v izmeri približno 650 m, katere namen je predvsem zaščita grobov pred divjadjo. Načrtovana so še druga dela na pokopališču: postavitev razsvetljave, položitev tlakovanca, ureditev okolice; dokončana naj bi bila do 1. novembra letos. Ograja okrog pokopališča (foto: Klementina Lesic) V Kruplivniku pa so to zimo pred mrazom zaščitili tudi vrtino za vaški vodovod. Ciril Mihalič Klementina Lesic Zaščita vrtine v Kruplivniku (foto: Klementina Lesic) PREKMURSKA PRAVLJICA________________ V nedeljo, 10. februarja 2008, smo v Kulturni dvorani pri Gradu gostili člane DS Prometej, KUD Avgust Pavel s Cankove, ki so nam že drugič polepšali nedeljski večer z gledališko predstavo. Lisica, volk in zajec v gozdu (foto: Danijela Krpič) Kak so šli v lejs trejbit je naslov pravljice, ki so jo priredili po knjižni izdaji Branka Pintariča, scenarista in režiserja te dramske igre. Poseben čar pravljici daje tudi prekmurščina, ki s svojo bogatostjo in razsežnostjo besed razveseljuje marsikoga izmed nas. Po hudomušni zagati botra zajca, strica volka in strine lisice, ki so pred zimo ostali brez drv, smo se lahko 16 Občina Grad DOGAJALO SE JE... I I zares od srca nasmejali. Njihove prevare, razkritja, predvsem pa njihov medsebojni dialog je na koncu odkril skrito sporočilo, ob katerem se človek včasih resda lahko zamisli. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da sta pri izvedbi same predstave sodelovala tudi člana iz naše občine, zato smo na nek način tudi sami bili med prvimi, ki smo predstavo imeli moč videti na domačem odru. Če pa je kateremu izmed nas bila zgodba zelo všeč, pa smo si jo lahko v knjižni izdaji kupili tudi za domov. Nino Gumilar MLADINSKO VEROUČNA SKUPINA Lansko leto septembra je ob prihodu zdajšnjega župnika na njegovo pobudo in na željo mladih zaživela mladinsko veroučna skupina. Teden preživimo večinoma »raztrošeni« po Sloveniji, zato se potem v soboto zvečer ponavadi dobimo v veroučni učilnici. Srečanja potekajo spontano in so Pestro dogajanje pri peki pice (foto: Simona Kovač) zato toliko bolj zanimiva, od kostanjevega piknika v jeseni, kepanja pozimi do peke pice v župnišču. Prav vsako srečanje je nekaj posebnega, še navadna vožnja z avtom se lahko spremeni v pravo dogodivščino. Udeležujemo se mladinskih dekanijskih srečanj, duhovnih vaj v Kančevcih... Lani smo v času božičnih praznikov obiskali jaslice po okoliških cerkvah. Vsak obogati skupino s svojimi izkušnjami, idejami, načinom doživljanja stvari. Večkrat se pogovarjamo o različnih aktualnih temah, izmenjujemo mnenja in se na ta način bogatimo. Polni načrtov bomo poskušali biti čimbolj dejavni v naši župniji. Prepričani pa smo, da bo še pestrejše, če nas bo več. Klementina Lesic IGRA TRIJE VAŠKI SVETNIKI Prvo soboto v marcu smo v naši Kulturni dvorani pri Gradu gostili Kulturno umetniško društvo Tišina, ki so prišli na povabilo domačega društva Gračka pomlad. Tokrat so nas nasmejali s komedijo Trije vaški svetniki. Komedija v treh dejanjih nas je popeljala v 60. leta prejšnjega stoletja in nam odkrivala družinske zagate županove družine. Župan, notar in zdravnik so se nehote znašli pred neljubim dogodkom - nezakonski otrok. Ampak čigav je? V zameno za molk in prikritje neljubega dogodka so bili pripravljeni dati vse, tudi hčerkino roko. Ampak mati je hotela drugega ženina! A ne glede na to se je zgodba srečno končala za vse. Župan je omožil svojo hčer, kakor je ona hotela, pa tudi greh za nazaj je ostal pozabljen in prikrit. Nino Gumilar V Motovilcih pri jaslicah (foto: Goran Gjergjek) Kdo bo ženin za županovo hčer? (foto: Nino Gumilar) Občina Grad 17 DOGAJALO SE JE. DAN ZENA V RADOVCIH GORIČKA PIKADO LIGA Za začetek se spomnimo zgodovine tega praznika. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. In kako so potekali boji za enakopravnost žensk v Sloveniji? Ženske so se močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov. Posebno pozornost temu prazniku vsako leto znova namenijo tudi naši možje, ki ob tem prazniku vsem mamam, dekletom in ženam pripravijo srečanje, kjer se imamo možnost poveseliti in vsaj za trenutek pozabiti na tegobe, ki nam jih prinaša vsakodnevno hitro življenje, kjer si le redkokdaj vzamemo čas in utrgamo trenutek le zase. Tako lahko rečem, da je to srečanje že preraslo v eno vrsto tradicije. Lahko pa razloge za to srečanje iščemo tudi drugod, med njimi je sigurno tudi ta, da smo našim možem dragocen zaklad, le da nam to redko tudi glasno priznajo. Srečanja ob dnevu žena v Radovcih se je letos udeležilo okrog 80 mater, deklet, babic in žen. Svoj čar srečanju je doprinesel kulturni program, v katerem so najlepše besede izrekli prav naši najmlajši. Možje so nas v nadaljevanju presenetili s skrbno pripravljeno večerjo in majhno pozornostjo. Seveda pa ob vsem tem ni manjkalo tudi dobre volje in druženja ter zabave ob glasbi do zgodnjih jutranjih ur. Srečanje so popestrile tudi gospodinje iz Pertoče, ki so s svojim skečem poskrbele za polno mero smeha. Prepričana sem, da imamo take moške, ki bodo za nas ob tem prazniku tudi naslednje leto pripravili presenečenje. Ampak, da bi takšno »razvajanje« le bila njihova stalnica tudi vse ostale dni v letu! Menim, da bi si le-to tudi zaslužile, mar ne? Suzana FARIČ Zbrane ženske ob svojem prazniku (foto: Matej Gumilar) Sezona pikade za leto 2007/2008 je prišla h koncu. Letos je prvič bila liga razdeljena na A in B ligo. Tako je v vsaki ligi tekmovalo po sedem ekip. Prav tako je imela vsaka liga tudi rang turnirje, na katerih so se seš- Pikado (foto: Matej Gumdar)________ tevale točke in na koncu se je organiziral turnir najboljših 32 iz vsake lige. Tako je bila sezona zelo pestro obogatena s tekmovanji, zanimanje za pikado zelo veliko, tako da konkurence ni zmanjkalo. Kot pri vsakem športu je tudi tukaj pomemben končni vrstni red, ki pa je naslednji: Končni vrstni red v ekipnem tekmovanju: A-LIGA: B-LIGA: 1. FRIEND’S TEAM I (Sveti Jurij) 1. KURONJA (Vaneča) 2. DVA V ENEM (Kovačevci) 2. LIPA (Poznanovci) 3. PANČOR (Domajinci) 3. ERIKA’S TEAM (Vaneča) Vrstni red po odigranih rang tur nirjih: A-LIGA: B-LIGA: 1. Robert Štertak (Friend’s team I) 1. Denis Vučak (Erika’s team) 2. Dijak Bajič (Pančor) 2. Anton Celec (Lipa) 3. Damir Hajdinjak (Friend’s team I) 3. Tomaž Hajdinjak (Lipa) Kot je bilo vsako leto, smo tudi letos na koncu organizirali zaključen turnir vseh ekip, ki je bil v soboto, 23.2.2008 v gasilskem domu v Radovcih, organizator pa je bila ekipa Horvat boys. Zbralo se je 12 ekip, med katerimi so se na najvišja mesta uvrstili: 1. FRIEND’S TEAM I (Sveti Jurij) 2. PANCOR (Domajinci)___________ 3. GORIČANKA (Radovci)__________ 4. HORVAT BOYS (Radovci) Ker se pa pikado ne moremo zaključiti kar tako, je bil v soboto, 1.3.2008 v Kovačevci zaključni turnir najboljših 32 iz vsake lige rang turnirjev. Udeležilo se ga je velika večina, med katerimi je bil vrstni red naslednji: 1. Robert Štertak (Friend’s team I) 2. Damir Hajdinjak (Friend’s team I) 3. Tomaž Hajdinjak (Lipa) 4. Ciril Flegar (Friend’s team I) Tako smo letošnjo sezono zelo uspešno pripeljali h koncu, in gremo na zaslužen počitek. Upam, da bo v naši ligi še v prihodnje sodelovalo tolikšno število ljubiteljev tega športa. Matej Gumilar 18 Občina Grad DOGAJANJE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO Goričko zanimivo v vseh letnih časih Na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 24. do 27. j anuarj a 2008 se je Kraj inski park Goričko v sodelovanju z Goričkim drujštvom za lepše vutro predstavil v 4 letnih časih s prireditvami turističnih in kulturno-umetniških društev, rokodelci in kulinaričnimi ponudniki. Stojnica je bila skupaj s Pomursko turistično zvezo v kleti hale B in že prvi dan smo zabeležili veliko znanih obrazov. V četrtek, 24. januarja, smo na sejmu predstavljali zimsko dogajanje na Goričkem. Društva so vabila na prireditve v zimskem času in skupaj z rokodelci predstavljala tudi dejavnost ročnih del. Nastopila je tudi skupina tamburašev »Odpisani« iz Cankove. Obrti v zimskem času so bile vsekakor dobro zastopane, bilo pa je poskrbljeno tudi za zimske jedi in pijačo, ki ogreje. Petek, 25. januar, smo na sejmu namenili pomladi. Kulturno turistična društva so vabila na sejemske prireditve z dolgoletno tradicijo ter pomladansko rekreacijo s teki in pohodi. Marsikateri obiskovalec je občudoval remenke in spoznal zanimivo tehniko krašenja le-teh. Razstavni pult smo pogrnili tudi z velikonočnimi jedmi. Poletni čas v soboto, 26. januarja, so na sejmu predstavljali člani Turističnega društva Vrtanek iz Gornjih Petrovec z nastopom ljudskih pevcev in Kulturno turističnega društva Moš-čanci s folklornimi plesi. Vabili so na poletne prireditve, obiskovalci pa so lahko pobliže spoznali ponudbo poletnih mašinskih jedi. Zaključni dan na sejmu, nedelja, 27. januar, je bil namenjena jeseni. Društva so se predstavila s prireditvami in kulinariko jesenskega časa. Sejem v Ljubljani Udeležbo na sejmu ocenjujemo kot zelo uspešno, kajti uspelo nam je povezati društveno dejavnost in ponudnike Goričkega ter s celostnim nastopom vzbuditi interes za našo goričko pokrajino, dogajanje in ljudi. Srečanje županov Trideželnega parka Goričko-Raab-Orseg V torek, 29. januarja 2008, se je v Avstriji v Naravnem parku Raab v kraju St. Martin v prostorih občinske uprave odvilo trideželno srečanje županov Goričko-Raab-Orseg. Strokovna delavnica je vodila od analize dosedanjega uspešnega sodelovanja do možnosti nadaljnjega razvoja in skupnih projektov. Ugotavljamo, da kot trideželni park v osrčju Evrope moramo preseči ovire in meje v glavah in intenzivirati dosedanje sodelovanje, kajti skupna pot bo vodila tudi k večji prepoznavnosti, k velikim priložnostim in k uspehu. Naša skupna naloga je zagotoviti dolgoročno kvaliteto življenja za prebivalstvo in oblikovati pri ljudeh zavest pripadnosti prostoru ter skozi osvetlitev zgo-dovinsko-etnološkega aspekta prispevati k širjenju in rasti lastne identitete. Naše nadaljnje delo bo vodilo v smer skupnega koncepta doživetja treh dežel, in to skozi širjenje kolesarskih in pohodnih poti, razvoj skupnih produktov (darilnih paketov, košaric) s predstavitvijo regionalnih posebnosti, izdajo skupnega promocijskega materiala (zemljevidi, koledarji prireditev) in knjig (zgodovine, kuhanja) ter izdelavo in dopolnitev trideželne interaktivne spletne strani. Po končani strokovni delavnici je sledila tiskovna konferenca. Da pa bi bili pri pripravi projektnih predlogov uspešni, so sledila še nadaljnja strokovna srečanja v februarju in marcu. Darilni paketi Ponovoletno srečanje županov in poslovnih partnerjev na gradu Grad Kot že lani, smo tudi letos 31. januarja pripravili ponovoletno srečanje županov in poslovnih partnerjev, da bi vsem vabljenim in zainteresirani javnosti predstavili vse dosežene rezultate preteklega leta 2007 in naredili načrte ter poglobili nadaljnje sodelovanje. Srečanja so se udeležili predstavniki iz Ministrstva za okolje in prostor, člani sveta in strokovnega sveta zavoda, predstavnika katoliške in evangeličanske veroizpovedi, znanstveniki, župani goričkih občin in še drugi vabljeni gostje. Krajinski park Goričko je 2. največji park v Sloveniji in največji po številu prebivalstva. Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami malo zavarovanega prostora, ima pa daleč najbolj bogato naravo. Cilj trajnostnega razvoja je ohranjanje narave in ljudi v prostoru. Na Javni zavod Krajinski park Goričko so vezana različna pričakovanja, ki je Občina Grad 19 GAJALO SE JE Srečanju županov na gradu povezovalec oz. skrbnik v prostoru za razvoj turizma, kmetijstva in drugih dejavnosti. Zavod le s sinergijo sodelovanjavsehdeležnikovlahkouspe. Načrt upravljanja, ki je v pripravljalni fazi, naj bi rešil vprašanje upravljanja gradu in gospodarskega napredka, trajnostnega razvoja in priložnosti za ljudi v Krajinskem parku Goričko. Načrt upravljanja zavarovanega območja je prva in prednostna naloga zavoda in zahteva povezovanje z vsemi občinskimi dejavniki. Ob predstavitvi rezultatov prejšnjega leta in razmišljanju »Kako spodbuditi inventivnost na Goričkem« smo prisotnim predstavili tudi programske aktivnosti zavoda s finančnim načrtom v letu 2008. Prireditve, ki so načrtovane v letu 2008, kažejo na povezovanje z društvi in trideželno sodelovanje. Med najbolj odmevnimi bodo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, praznovanje 800-letnice prve omembe posestva Lyndwa, 5. obletnica od razglasitve krajinskega parka in 500-letnica Trubarjevega rojstva. Izobraževanja v zimskih mesecih Začetek leta je namenjen srečevanju in poslovnemu dogovarjanju o poteku dogajanja in sodelovanja. Ta pristop izbiramo tudi zaposleni na Javnem zavodu Krajinski park Goričko in v začetku leta vabimo posamezne ciljne skupine na pogovore o preteklem letu in napovedi dogajanja v tekočem letu. Kot običajno smo tudi to leto začeli s srečanjem rokodelcev domače in umetnostne obrti 15. februarja 2008 na gradu Grad. Predavatelj, g. Janez Krnc, ki je vodja Centra DUO (domača in umetnostna obrt) iz Veržeja, je poudaril pomen kulturne dediščine in njenega ohranjanja in nakazal tudi interes po sodelovanju in medsebojnem povezovanju v regiji. Izdelki domače in umetnostne obrti naj ohranjajo svojo izvirnost in slovenskost ter naj ne posnemajo vzorce tujine in naj imajo uporabno vrednost. Doseganje kakovosti izdelkov je lahko porok tudi za doseganje dolgoročnega obstoja obrti in z njim tudi ohranjanja te zaposlitvene možnosti na podeželju. Poleg tega srečanja smo organizirali tudi še izobraževanja in delavnice za »Goričko kulinariko in bivanje na Goričkem« na različnih lokacijah goričkega prostora. Cilj vseh teh srečanj je poleg dobrega sodelovanja še korak naprej in sicer oblikovanje kakovostnih kriterijev za izdelke in storitve, ki bi jih zaščitili s skupno kolektivno blagovno znamko »Krajinski park Goričko.« Rokodelci na gradu Fotografska razstava »Sikajoči pogledi, regljajoče misli« 21. februarja 2008 smo v viteški dvorani na gradu Grad svečano odprli razstavo fotografskih del fotonatečaja »Sikajoči pogledi, regljajoče misli«. Uvodnemu pozdravu in nagovoru je sledila predstavitev delovanja in nalog Društva za proučevanje dvoživk in plazilcev Societas herpetologica Slovenica ter poteka fotonatečaja članice društva, Anamarije Žagar, ki je razstavo tudi odprla s krajšim uvodnim predavanjem. Razstavo so si poleg domačih ljubitelj ev narave, živali in fotografije, ogledali tudi naši prijatelji iz sosednjega parka Raab, ki delujejo v društvu Auniwand’n. Nekoliko kasneje se nam je pridružila še skupina naših poslovnih partnerjev v turizmu, vodnikov, ki delujejo v društvu Ptujske Vedute. Obiskovalci so se lahko bolje spoznali s kačo rdečega ameriškega goža in marsikateri od navzočih je premagal strah ter se je dotaknil. Razstava je bila na ogled na gradu Grad do 14. marca 2008. Anamarija Žagar z ameriškim gožem V spomin dr. Janezu Drnovšku Žalujemo za našim dragim predsednikom, dr. Janezom Drnovškom. Na Goričkem se spominjamo njegovih obiskov, ko smo ga imeli veselje in čast spoznati in se z njim pomenkovati na Cankovi, na gradu Grad in ob Vidovem izviru. V letu 2006 nas je obiskal kar trikrat in nas venomer razveselil s svojimi zbranimi mislimi. Njegov četrti obisk v Prekmurju je bil namenjen Romom in zvečer podpisovanju svojih knjig v Maximusu. V Javnem zavodu Krajinski park Goričko se ga bomo spominjali, kako sedi na klopi pod drevesom na grajski terasi in se zadovoljno smehlja. Vse, ki ste se pridružili našim mislim, smo povabili, da ste se v njegov spomin vpisali v žalno knjigo, ki je bila za javnost odprta do petka, 29.02.2008, v okroglem salonu na gradu Grad. Dr. Drnovšek na grajski terasi leta 2006 Tekst in foto: Štefanija Fujs, Stanka Dešnik 20 : : : : Občina Grad GOSTILNA V V •• V BEZAN-ZOKS Z Že nekajkrat smo v naši rubriki Predstavljamo vamlahkospoznavali turistično ponudbo v naši občini, sedaj pa smo se odločili, da bomo nadaljevali s ponudbo domačih gostincev. Gostilna Bežan^kš ali po domače bolj znana Gostilna Hüll (kakor ji pravimo domačini) je zagotovo ena izmed redkih vaških gostiln s tako bogato in dolgo zgodovino. Njeni začetki segajo še v čas takratne Gornje Lendave, saj je poslopje, kjer stoji današnja gostilna, bilo grofovsko. Nekoč sta tu delovali trgovina in nekoliko bolj znana pekarna. Zaradi odvzetja trgovine se je družina podala v gostinsko obrt in začela z majhnim barom, in sicer leta 1952. Prvotna stavba s trgovino in pekarno (slikano leta 1934/35) Prvi gostinski lokal - bolj podoben bifeju, na samem začetku ni smel delovati privatno, ampak pod okriljem občine. Zaradi povojnih razmer, težkih časov in prostorske stiske, se je družina Hüll leta 1957 preselila v sosednje prostore družine Baligač (današnja Gostilna Rajsar-Ferencek), kjer je delovala vse do leta 1965. Šele s preselitvijo (leta 1957) je lastnica lokala, Marija Hüll, lahko tudi uradno prevzela posle in delovala privatno, pa čeprav v tujih prostorih. Začetki resda niso bili preveč cvetoči, še posebej če mora človek trdno delati kot najemnik. Komaj leta 1965 so se lahko preselili nazaj domov, kjer so nadaljevali z gostinskim poslom. Ker so leta nemudoma tekla življenju naproti, se je lastnica gostilne, Marija Hüll, odločila, da bo vse posle prepustila svoji hčerki, Heleni Bežan. Tako je leta 1970 Gostilna Pod Gradom dobila novo ime in vodstvo, a vsebina se bistveno ni spremenila. To je bil še naprej čas, ko se je marsikdo odločil proslaviti veseli dogodek prav pri njih, pa naj bo to krst svojega otroka, poroka, rojstni dan, obletnica. Gostilna Bežan - Pod gradom Leta 1993 pa je kot po naključju gostilno zajela spet nova osvežitev, saj je posle že v tretjič prevzela ženska naslednica, tokrat hčerka Gabriela Žokš, ki je lastnica gostilne še danes. Skupaj s svojo družino ter s staršema skuša ohranjati tradicijo slovesa »dobre gostilne«. Seveda ji sami ne bi uspelo, zato pa ji na pomoč priskoči vsa družina, za kar je neizmerno hvaležna. Pa naj bo ta pomoč pri hitri postrežbi gostov, pri pripravi vsakodnevnih malic, kosil po prednaročilu in ne nazadnje ob večjih praznikih. Hiša se ponaša tudi s svojimi domačimi specialitetami, pri njih sta to »kisla župa« in »rejtaši«. Sami pravijo, da večjih načrtov za prihodnost nimajo: »Če bo šlo tako naprej, bo vse v redu!« Po nedavni temeljiti prenovi leta 2003 skušajo še naprej nadaljevati tradicijo svojih prednikov, kolikor je le v njihovi moči. Dandanes tudi gostilna sama po sebi ni več tisto, kar je bila nekoč, pa tudi razlika med mestom in vasjo je precejšnja! Pravijo, da niso jezni, če so še vedno Hullovi. »Ni pomembno ime, pomembna je le dobra in hitra postrežba, po kateri si nas ljudje zapomnijo in se še naprej radi vračajo nazaj!« In slednje je ravno tisto, ki vodi vsakega gostinca v svojem poslu. Nino Gumilar Gostilna Bežan danes Občina Grad 21 PREDSTAVLJAMO VAM. SPA & WELLNESS CENTER V MONOŠTRU Brezmejno razvajanje na stičišču treh držav V tokratnem glasilu vam predstavljamo še eno zanimivost na območju Trideželnega parka in sicer nove Terme - Spa in wellness center v Monoštru. Terme pod ogromno stekleno kupolo poleg lepo urejenih bazenov z razno animacijo in tobogani ponujajo še savne z lepim počivalnim prostorom, restavracijo, lepotni studio in veliko paleto zdravstvenih storitev. Terme so odprte vsak dan od 9. do 20. ure. Več o njih boste izvedeli v njihovi predstavitvi, pa tudi na internetni strani www.thermalpark.hu. Informacije dobite na naslovu: Terme St. Gotthard Spa & Wellness, 9970 Szentgotthard, Fiizesi S. 3a, tel: 0036 94/554 324 (325), recepcija: 0036 94/553 553, e-pošta: recepcio@ thermalpark.hu, info@thermalpark.hu. To je geslo mediteranskih term St. Gotthard Spa & Wellness v letu 2008 v Monoštru, najzahodnejšem mestu Madžarske. Kot se je Republika Madžarska leta 2008 znašla v novem položaju, ki jo označuje zmejnost in odprtost, tako so tudi najnovejše terme v državi začele leto v znamenju brezmejnega razvajanja. Mediteranski otok vabi z razprtimi rokami. Obiskovalce, željne zabave, čaka čarobni svet vodnih užitkov in programov. Medical Wellness Center termalne riviere omogoča zdravstveno ozaveščenim gostom, da si telo in dušo napolnijo s svežo energijo. Senca palm pa ustvarja idilično ozračje za osvežitev. Ena izmed zanimivosti term je od novembra delujoč Medical Wellness Center. Medical Wellness Center ponuja wellness 22 : : : : Občina Grad PREDSTAVLJAMO VAM... storitve na podlagi strokovnih zdravstvenih znanj, ki pokrivajo celotno paleto zdravstvenih in wellness storitev. To so koraki na poti k dobremu zdravju in boljšemu počutju. Elektroterapija, parafango, hydroxeur banja in inhalacijske aparature čakajo goste, ki se želijo zdraviti. Med wellness storitvami so tudi BEMER magnetska terapija, terapija s kisikom in razne masaže. Revmatologinja fizioterapevtskega oddelka, dr. Szilassy Tekla meni, da ni bolnikov, so le gostje. Individualno sestavljen program za zdravljenje se izvaja z aktivnim sodelovanjem gosta. Wellness storitve nudi lepotni salon Beauty Farm. Kakovostne in sproščujoče nege obraza, Lotos in Spa negovalni programi, tako za obraz kot za celotno telo, odpravljanje gub, hujšanje, razstrupljanje, vse te terapije bogatijo našo paleto storitev. Klasične, francoske in Spa nege zagotavljajo lepoto vaših rok in nog. V ponudbi pa je tudi sproščanje mišične napetosti s pomočjo daljnovzhodne tajske masaže. Namen »a la carte« restavracije je, da razvaja goste z dobrotami madžarske in mednarodne kuhinje, v vsakem letnem času z novo ponudbo. K ponudbi nedvomno sodijo tudi kakovostne domače in tuje pijače. Mediteranske terme ponujajo gostom tudi posebne programe, v vsakem mesecu je v ponudbi nekaj drugega, novega. Na Valentinovo smo vabili pare, za nežnejši spol je bil vstop prost. Marca namenjamo posebno pozornost ženskam, vsaka gospa ali gospodična ima pri vstopnini 50% popusta. Maja praznujemo materinski dan; prvo nedeljo v maju bomo tako zagotovili brezplačen vstop vsem mamam, ki nas bodo obiskale s svojimi otroci. Ne bomo pozabili dneva vode, ko bomo pripravili bogat program vodne animacije. Potem bo tu še dan otrok ter haloween, ko boste uživali v valovih term z razsvetljenimi bučami. Ob koncu leta pa nas bo obiskal tudi Dedek mraz. Novost: Praznujte rojstni dan vmonoštrskih termah! Ponudba, ki jo morate izkoristiti! Občina Grad 23 Dragi bralci! V glasilu smo dodali novo rubriko Svet okrog nas z namenom, da bi lahko pobližje spoznali naravo, kulturo in življenje narodov, ki živijo daleč in drugače od nas. Tako bomo v vsaki številki objavili kakšno potovanje, romanje ali izlet naših občanov v zanimive kraje. Tu pa vabimo vse vas, dragi občani, ki radi potujete in spoznavate druge kraje, da nam sporočite, kam ste oz. boste potovali, romali ali šli na izlet, in sicer na e-pošto: info@obcina-grad. si. Članke, ki naj zajemajo opis naravnih in kulturnih značilnost pokrajine, kjer ste bili, običaje in življenje ljudi ter nekaj fotografij, bomo izbirali glede na zanimivost kraja, drugačnosti ipd. Kot prvo zanimivo romanje pa vam predstavljamo Sveto deželo, kamor je poromala naša občanka, Štefanija Fujs iz Radovcev. Gora blagrov PO POTEH JEZUSA KRISTUSA Menim, da je želja vsakega kristjana, obiskati Sveto deželo. Ta želja je spremljala poleg mene tudi Anico in Janka Gomboc iz Otovcev že lep čas in ko smo zvedeli za romanje v Sveto deželo, katerega organizira Župnija Murska Sobota in TA Aritours, smo si zaželeli, da bi vse prebrano, slišano in doma v naših predstavah, postalo bolj konkretno. Naše popotovanje smo začeli 23. februarja in po pristanku na letališču Ben Gurion v Tel Avivu, smo se odpravili do našega prvega kraja bivanja, Nazareta. Po malo krajši noči smo se prvi dan zapeljali do vznožja gore Tabor in s taksiji na njen vrh. Na gori, kamor je Jezus pripeljal apostole Petra, Jakoba in Janeza, stoji danes bazilika Spremenjenja. Bazilika ima obliko treh šotorov, ki jih je Peter hotel postaviti Jezusu in očakoma Mojzesu in Eliji. V baziliki smo imeli nedeljsko daritev svete maše. V nadaljevanju smo se ustavili v Kani Galilejski, ki slovi zaradi Jezusovega prvega čudeža, spremenjenje vode v vino na svatbi. Ob vrnitvi v Nazaret smo si ogledali baziliko Angelovega oznanjenja Mariji, Jožefovo Mozaik - pomnožitev kruha cerkev in vodnjak, kamor je Marija hodila zajemat vodo. In že je bil nov dan, ko smo spoznavali kraje Jezusovega delovanja. Maša ob Galilejskem jezeru na Gori blagrov med bujnim zelenjem in cvetjem je bila posebno doživetje. Napotili smo se še do Tabge, kjer je Jezus pomnožil ribe in kruh in stoji cerkev Pomnožitve Kraj Jezusovega rojstva kruha ter kraja, kjer je Jezus poklical učence in stoji cerkev Petrovega primata ter se je zgodil tudi čudežni ulov. Postali smo tudi v »Jezusovem mestu, Kafarnaumu, kjer smo se sprehodili med ostanki nekdaj pomembnega mesta in videli tudi Petrovo hišo in ostanke sinagoge iz 4. stoletja. Pri kosilu smo poskusili Petrovo 24 Občina Grad ribo in se z ladjico zapeljali po Genezareškem jezeru, kjer je takrat Jezus pomiril vihar, in pristali v Tiberiji. Zapeljali smo se še do reke Jordan, kjer mnogi verniki prejemajo zakrament svetega krsta. Naslednji dan po sv. maši v cerkvi Marijinega oznanjenja in Marijini hiši, smo se ustavili ob podnožju Bahamovega templja in se naprej odpeljali proti jugu ob obali Sredozemskega morja na goro Karmel nad mestom Haifa, kjer je živel prerok Elija. Vožnjo smo še nadaljevali do starega rimskega mesta Cezareje, ki ga je obiskal sveti Pavel. Proti večeru smo prispeli v kraj Jezusovega rojstva, Betlehem. In že se je naše popotovanje prevesilo v drugo polovico. Na drugo jutro smo imeli mašo v baziliki Jezusovega rojstva, si ogledali poleg tudi mlečno votlino in se zatem odpeljali do starodavnega mesta Jeruzalem, kjer smo imeli priložnost začutiti veliko versko različnost in izjemno arhitekturo. Na gori Sion smo vstopili v cerkev Marijinega zaspanja in dvorano zadnje večerje. Naprej smo se sprehodili po starem delu mesta, po ulici Via Dolorosa do cerkve Sv. Ane, cerkve Ecce Homo, kjer je Pilat izrekel besede«Glej človek« nad Jezusom in ga obsodil ter dal v nadaljevanju prebičati. Napotili smo se še do Tempeljske ploščadi in Zida žalovanja. Naslednji dan smo se zapeljali še do kraja Ein Karem, kamor se je Marija odpravila v gore k teti Elizabeti na obisk in je rojstni kraj Janeza Krstnika. Nedaleč vstran se nahaja tudi cerkev Janeza Krstnika, katero smo si tudi ogledali. V nadaljevanju smo videli še novi del Jeruzalema in sicer židovski spominski park žrtvam holokavsta in parlament. Popoldan smo imeli mašo v baziliki Jezusovega trpljenja, pred katero rastejo tisočletne oljke in od koder so odpeljali Jezusa na sojenje. Obiskali smo še baziliko Očenaš in se z vrha spustili peš s pesmijo »Oljsko goro tiha noč pokriva« do cerkve Jezusovega žalovanja nad Jeruzalemom, kjer smo imeli zunaj cerkve krajšo pobožnost križevega pota in imeli kot na dlani celotno Cedronsko dolino in tempeljsko ploščad. Ob koncu smo se še ustavili ob cerkvi Marijinega groba. Naslednji dan smo se po maši na Pastirskih poljanah zapeljali proti zahodu do puščave Qumran, kjer so bili v skalnih votlinah najdeni okoli 2000 let stari Mrtvomorski rokopisi. Ob poti do Mrtvega morja smo se z žičnico povzpeli na Masado, kamor so se zatekli Judi pred Rimljani leta 70 in pomeni simbol judovske neodvisnosti. In že nas je pričakalo najbolj slano in najnižje ležeče morje na svetu, Mrtvo morje, kjer smo imeli možnost kopanja ali vsaj okusiti njegovo izredno slanost. Polni vtisov in informacij smo si zadnji dan v veselem pričakovanju ogledali kraj Jezusove smrti, cerkev Božjega groba, imeli tam še zadnjo romarsko mašo ter na poti do letališča že mislili na svoje najbližje, župljane, sodelavce, prijatelje in se veselili tega, kako bomo to veselo novico, navdih in žar, da smo bili v Sveti deželi, ponesli v svoje domače okolje. Tekst in fotografije: Štefanija Fujs Oljska gora Kraj Jezusove smrti Kopanje v Mrtvem morju Zid med Palestino in Izraelom Občina Grad 25 DELOVANJE IN STORITVE e-VEM PORTALA VESELI DOGODKI V OBČINI S 1. februarjem 2008 se je Slovenija pridružila tistim razvitim državam, v katerih je možno ustanoviti nekatere manj zapletene oblike družb z omejeno odgovornostjo prek spleta, na enem mestu in tako rekoč v enem dnevu. Projekt e-VEM je največji integracijski projekt na področju e-uprave, financiran s strani strukturnih skladov, torej sredstev EU. Več o projektu e-VEM najdete na uradni strani portala http://evem.gov.si. Dušan Kričej, namestnik generalnega direktorja Direktorata za e-upravo in upravne procese na Ministrstvu za javno upravo (MJU), je izpostavil 5 bistvenih prednosti projekta e-VEM: 1. Postopek registracije družb poteka preko vstopnih točk in notarjev. 2. Sodišča so razbremenjena poslovanja s strankami. 3. Postopek je na vstopnih točkah VEM brezplačen, kar pri petih milijonih postopkov letno pomeni več kot tri milijone evrov prihrankov. 4. Vnos podatkov poteka prek spletne aplikacije, ki že sama po sebi zagotavlja večino kontrolnih podatkov, kar bo povzročilo odpravo vlaganja nepopolnih predlogov za vpis (v starem načinu je bilo nepopolno vloženih kar 80-90% vseh predlogov). 5. Spletna aplikacija je povezana z referenčnimi registri, kar pomeni, da se podatki o fizičnih osebah nadzirajo oz. napajajo iz Centralnega registra prebivalstva (CRP), podatki o podjetjih se napajajo iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), podatki o davčnih številkah iz Registra davčnih zavezancev, podatki o naslovih pa iz Registra prostorskih enot. In Vse to - na Enem Mestu (VEM). Portal e-VEM podpira elektronske storitve za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. A) SISTEM e-VEM ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE podpira elektronsko prijavo za vpis v poslovni register, prijavo sprememb podjetnika v poslovni register, izbris podjetnika iz poslovnega registra, prijavo davčnih podatkov, oddajo zahtevka za izdajo ID za DDV (DDV-P2), prijavo podatkov podjetnika o pokojninskem, invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja, prijavo podatkov o OZZ otrok podjetnika do 18. leta starosti. B) SISTEM e-VEM ZA GOSPODARSKE DRUŽBE podpira elektronsko odpiranje začasnega depozitnega (transakcijskega) računa preko spleta (sistem e-TRR), predlog za vpis v sodni/poslovni register, predlog za vpis spremembe ter predlog za izbris iz sodnega/poslovnega registra, predlog za vpis podružnice v poslovni register, predlog za vpis nameravane firme, prijavo davčnih podatkov, oddajo zahtevka za izdajo ID za DDV (DDV-P2), prijavo oseb v obvezna socialna zavarovanja (M-1), prijavo sprememb podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih na odprtih zavarovanjih (M-3), odjavo oseb iz obveznih socialnih zavarovanj (M2), prijavo družinskih članov v OZZ (M-DČ), spremembo podatkov o družinskih članih (M-DČ), odjavo družinskih članov iz OZZ (M-DČ), prijavo prostega delovnega mesta oz. vrste dela (PD-1), odpiranje elektronske knjige sklepov za enoosebne d.o.o. (e-Notar), vpis sklepov v elektronsko knjigo sklepov za enoosebne d.o.o. (e-Notar). Vse naštete postopke lahko podjetniki opravijo na vstopni točki VEM - Razvojna agencija Sinergija d.o.o., Martjanci 36. 9221 Martjanci. Za vse dodatne informacije sta na voljo VEM referenta: ga. Jožica Toplak (e-pošta: jozica@ra-sinergija.si in g. Jasmin Kukec (jasmin@ra-sinergija.si), oba dosegljiva na tel. številki: 02/53 81 350. Življ enj e sestavlj aj o številki dogodki, takšni in drugačni. Med najlepšimi so gotovo rojstvo, poroka, pa tudi razne obletnice, rojstni dnevi, praznovanja, kjer se srečajo prijatelji, znanci, sorodniki. Rojstvo pa je kljub vsemu tudi najbolj čaroben dogodek. Novo življenje nam prinaša nekaj čistega, nedolžnega, novo upanje, nov začetek. Malih ročic, pogleda in prvega joka se vsaka starša najbolj razveselita. In prav je, da se staršem ta dogodek vtisne za vselej v srce. V Sloveniji ugotavljamo, da so se zadnja leta rojstva zelo znižala. Mladi se dostikrat odločijo le za enega otroka. Naša občina trenutno šteje 2.342 prebivalcev in ima negativni prirastek. Občina je do sedaj staršem novorojencev podarjala enoletno naročnino na revijo Otrok in družina. Na zadnji seji pa so svetniki sprejeli sklep o enkratni denarni pomoči za novorojenčke, ki je objavljen na koncu članka ter na spletni strani Občine Grad: www.obcina-grad.si. Upamo, da bo tudi to pozitivna vzpodbuda, da se bo v prihodnosti v naši občini rodilo več otrok. V glasilu bomo v prihodnje objavljali novorojenčke, ki bodo obogatili našo občino, prav tako pa bomo, v kolikor bodo to želeli, objavljali tudi pare/naše občane, ki se bodo poročili. Za začetek smo pogledali v preteklo leto. Lani se je pri Gradu poročilo 10 parov, imeli pa smo tudi dve zlati poroki. V letu 2007 se je v naši občini rodilo 14 otrok, od tega 9 deklic in 5 fantkov. Med deklicami so na svet pokukale Nuša, Klara, Aneja, Larisa, Lara, Ana Larisa, Ana, Tisa in Sara. Med fantki pa so med nas prišli Florijan, Jure, David Janez, Kevin in Jan. Vsem staršem želimo polno radosti z njimi. Danijela Krpič 26 Občina Grad Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter 16. člena Statuta Občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06), je Občinski svet Občine Grad na 10. redni seji, dne 01. februarja 2008 sprejel S K L E P o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Grad 1. člen Ta sklep določa upravičence, višino pomoči in pogoje ter postopek za uveljavitev pravice za dodelitev enkratne denarne pomoči za novorojence na območju Občine Grad. 2. člen Enkratna denarna pomoč za novorojence (v nadaljevanju denarna pomoč) je enkratna denarna pomoč za novorojenega otroka, s katero se upravičencu zagotovi dodaten prejemek za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 3. člen Upravičenec do denarne pomoči je eden od staršev novorojenca, ki ga upravičenca v vlogi navedeta kot prejemnika pomoči, če sta oba z otrokom državljana Republike Slovenije in imata v času rojstva stalno prebivališče na območju Občine Grad. Pri enostarševskih družinah se enkratna denarna pomoč izplača tistemu od staršev, pri katerem otrok živi. Pravica do denarne pomoči po tem sklepu ni prenosljiva na drugo pravno ali fizično osebo. Upravičenec nima pravice zahtevati denarne pomoči, če prejme denarno pomoč ob rojstvu otroka v drugi občini. 4. člen Pravica do denarne pomoči se uveljavlja na podlagi izpolnjenega obrazca vloge upravičenca. »Vloga za uveljavitev pravice do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka« je upravičencem na voljo na sedežu Občine in na njeni spletni strani. Vloga obsega: - ime, priimek in naslov prejemnika, EMŠO in njegovo davčno številko, - številko transakcijskega računa prejemnika in banko, pri kateri ima prejemnik odprt transakcijski račun, - ime in priimek ter naslov otroka, - izjavo, da vlagatelj ni uveljavljal te pravice v drugi občini. Kot priloge so navedene: - rojstni list in dokazilo o državljanstvu otroka, - dokazilo o stalnem bivališču otroka. Vloga se mora vložiti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva otrokovega rojstva. Po preteku tega roka pravica do denarne pomoči preneha in se vloga s sklepom zavrže kot prepozna. 5. člen O izplačilu enkratne denarne pomoči odloči Občinska uprava s sklepom, ki vsebuje naslednje podatke o prejemniku pomoči: - ime in priimek ter naslov prejemnika, EMŠO in njegovo davčno številko, - ime in priimek otroka, - višino enkratne denarne pomoči, - številko transakcijskega računa prejemnika in naziv banke, pri kateri je transakcijski račun prejemnika odprt. 6. člen Sklep o izplačilu enkratne denarne pomoči izda Občinska uprava najkasneje v 15. dneh od prejete popolne vloge. Občinska uprava mora pred izdajo sklepa o izplačilu enkratne denarne pomoči zahtevati dopolnitev vloge, če iz vloge niso razvidni vsi podatki, ki so podlaga za uveljavitev pravice po tem sklepu. Enkratna denarna pomoč se izplača prejemniku v roku 30 dni od dneva izdaje sklepa. 7. člen O zavrnitvi zahteve za izplačilo enkratne denarne pomoči odloči Občinska uprava s sklepom. Zoper sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od njene vročitve pri županu Občine Grad. Pritožba se lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je sklep izdal in je oproščena plačila upravne takse. 8. člen Prejemnik je dolžan vrniti znesek prejete enkratne denarne pomoči skupaj z zamudnimi obrestmi, če se ugotovi, da jo je prejel na podlagi navedbe neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega sklepa. 9. člen Višina enkratne denarne pomoči znaša 200,00 EUR in se upravičencu nakaže na njegov transakcijski račun. Sredstva za izplačilo enkratne denarne pomoči zagotovi Občina Grad iz proračuna. Občinski svet lahko uskladi višino denarne pomoči ob sprejetju proračuna za posamezno leto. 10. člen Občinska uprava lahko na podlagi pisnega mnenja patronažne službe ali Centra za socialno delo Murska Sobota določi, da se prispevek dodeli v funkcionalni obliki, če je to v korist otroka. 11. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Grad, objavi pa se v Informativnem glasilu Občine Grad. Št.: 032-108/08-OS Grad, dne 01. februar 2008 Daniel Kalamar, univ. dipl. oec., l. r. Župan Občine Grad Občina Grad 27 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI GRAD V LETU 2008 PRIREDITEV DATUM in KRAJ ORGANIZATOR INFORMACIJE PUSTOVANJE 2. februar 2008 PGD Dolnji Slaveči Jože Pozvek Dolnji Slaveči 041/340-454 POZDRAV POMLADI 16. marec 2008 »SKOURIŠ« DRiPTOG Stanislav Kerec Grad, kulturna dvorana 041/615-597 DAN ŽENA IN MATER 29. marec 2008 KD F. Prešeren GRAD Marjeta Semler Grad, kulturna dvorana 02/553 11 31 OniŠČFVAINA AKCIJA 19 ani-il 9008 OBČINA GRAD območje občine 02/551 88 84 20. srečanje harmonikarjev - VAŠKI GODEC 26. april 2008 ŠD RADOVCI Alojz Sukič Radovci, gasilski dom 041/610-166 OTVORITEV KOLESARSKE POTI 27. april 2008 »SKOURIŠ« DRiPTOG Stanislav Kerec območje občine 041/615-597 III. BORISOV MEMORIAL 1. maj 2008 ŠD VIDONCI Mitja Sapač Vidonci, športno igrišče 031/674-683 BINKOŠTNI POHOD TREH DEŽEL 11. maj 2008 ŠRD DOLNJI SLAVEČI Evgen Škodnik (A - H - SLO) Grad - Dolnji Slaveči 031/332-353 7. POHOD PO MOTOVILCIH 18. maj 2008 »PEŠKI« DRS MOTOVILCI Jože Šadl Motovilci 041/320-736 MAJSKA PESEM 18. maj 2008 JZ KP GORIČKO 02/551 88 60 Grad, kulturna dvorana 031/354-149 POHOD PO KRUPLIVNIKU 25. maj 2008 DŽD KRUPLIVNIK Zlata Farič Kruplivnik 02/553 13 52 23. TEK NA GRAD IN POHOD 31. maj 2008 ŠD GRAD Andreja Celec PO GRADU Z OKOLICO Grad, nogometno igrišče 031/460-623 OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE 21. junij 2008 PGD KOVAČEVCI Štefan Cör Kovačevci 041/547-043 VAŠKE IGRE ZASELKOV V VIDONCIH 28. junij 2008 ŠD VIDONCI Ervin Kuzmič Vidonci, športno igrišče 041/815-893 NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE 5. julij 2008 PGD MOTOVILCI Klemen Flisar Motovilci pgdmotovilci@hotmail.com KMEČKE IGRE 13. julij 2008 ŠD KOVAČEVCI Dejan Dervarič Kovačevci 041/330-974 OBČINSKE VAŠKE IGRE 27. julij 2008 ŠD VIDONCI Mitja Sapač Vidonci, športno igrišče 031/674-683 RAZSTAVA ROČNIH DEL IN DOMAČE OBRTI 3. avgust 2008 DŽD KRUPLIVNIK Zlata Farič Kruplivnik, gasilski dom 02/553 13 52 OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR 3. avgust 2008 ŠD GRAD Kristjan Celec Grad, nogometno igrišče 031/503-190 8. OBČINSKI PRAZNIK 8. avgust 2008 OBČINA GRAD Lidija Krpič Grad, kulturna dvorana 02/551 88 84 30 LET PGD KOVAČEVCI 10. avgust 2008 PGD KOVAČEVCI Štefan Cor Kovačevci, gasilski dom 041/547-043 VELKA MEŠA - PROŠČENJE 15. avgust 2008 ŽUPNIJSKI URAD GRAD Goran Kuhar Grad, župnijska cerkev 02/55 88 350 VELKA MEŠA - KRAMARSKI SEJEM 15. avgust 2008 OBČINA GRAD Lidija Krpič Grad, Porga 02/551 88 84 SREČANJE S PRIJATELJI IZ AVSTRIJE 23. avgust 2008 ŠD VIDONCI Ervin Kuzmič Vidonci, športno igrišče 041/815-893 3. POHOD PO GRAŠČAKOVI POTI 14. september 2008 »SKOURIŠ« DRiPTOG Stanislav Kerec območje občine 041/615-597 9. NOČ ČAROVNIC 26. oktober 2008 OBČINA GRAD Danijela Krpič Grad, grajski park 02/551 88 90 KMEČKA TRŽNICA IN POKUŠNJA NOVIH VIN 8. november 2008 »SKOURIŠ« DRiPTOG Stanislav Kerec Radovci, Tur. info pisarna 041/615-597 ANDREJEV SEJEM 29. november 2008 JZ KP GORIČKO, TD GRAD KPG 02/551 88 60 Grad, viteška dvorana Marija Hull 02/553 11 06 PEŠ K POLNOČNICI 24. december 2008 »PEŠKI« DRS MOTOVILCI Jože Šadl Motovilci - Grad 041/320-736 PETJE POD BOŽIČNO JELKO 25. december 2008 KD F. Prešeren GRAD Marjeta Semler Grad, Porga 02/553 11 31 BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR 27. december 2008 ŠD GRAD Kristjan Celec V MALEM NOGOMETU telovadnica OŠ Grad 031/503-190