številka 13/22. maj 1989 cenaSOOOdin njegovo veličanstvo kralj ALEKSANDERI. Vsebina str. Bojkot, kakršnega niso potrebovali 4 Drnovšek ni, kar so Srbi želeli 16 Igor Bavčar - zapiski za policijo 19 Ciril Žebot - 29 Kralj - Come back? 40 After Eight - Kam v Ljubljani 44 Gnilojajce Odločitev ni bila lahka. Rekli bodo, da smo jim zarili nož v hrbet in nas popljuvali, da se bomo vsi čudili, le kaj so žrli, da premorejo toliko sline. Začelo se je, ko je »Barbapapa« po televiziji povedal, da je gospod Igor Bavčar zlorabil njegovo zaupanje in predal zapiske njunili intimnili (?!) razgovorov policiji. Lepo sranje! Šef od-bora za varstvo človekovih. pravic (tudi pred policijo), nekoč tudi sam gojenec tacenske univerze, preda svoje intimne zapi-ske »v vednost« udbi (po domače). Če niso za objavo in so intimni, kot piše Bavčar v Delu, kaj za vraga potem počno na policiji, telmično urejeni in »postavljeni« kot na primer za kakšno brošuro. Če pa so za objavo, jih. mi objavljamo prvl. Ukradli jili nismo, kaj prida spraševali pa tudi ne. Sam IB jih. je bojda delil okoli in kako so se znašli v Tribuninem nabiral-nlku, je verjetno dolga in mogoče(?!) mučna zgodba. K naši odločitvi je močno pripomoglo dejstvo, da je gospod Stanovnik zadnji trenutek (v torek, 16. 5. 1989} odklonil takorekoč že dogovorjeni intervju za Tribuno, češ da sedaj nekaj časa ne bo dajal intervjujev. Tudi prav! Komerad Kučan pa intervjujev tako ali tako ne daje. »Lovec na jelene« je out, drugipa... dajejo že tako preveč intervjujev. No, in tako, dame in gospodje, TRIBUNA predstavlja prvo ligo slovenske politike malo drugače. Bojimo se, da bo oblasti kar naenkrat več do pogovora z nami. Odločali smo se torej med »lojalnim« in »profesionalnim«. Za novtnarje tukaj dilema ne obstaja. Igrali so se gnilo jajce. In mi z njimi. Samo tekli smo malo Mtreje mi. Pred tednom ali dvema sem sklenil, da bo tale uvodnik name-njen bojkotu, ki ga je organiziral parlament Pilozofske fakul-tete. A je ta na žalost propadel! V Ljubljani, 18. maja 1989 Vaš Hamfri Bogart Tribuna je glasilo UK ZSMS Ljubljana - Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana - Naslov: Kersnikova 4. Ljubljana tel.: (061) 319-496 - V uredništvu dežuramo vsak delavnik med 10. in 12. uro - Glavni urednik: Karli Erdlen - Odgovorni urednik: Tomi Drozg - Tehntčno urejanje: Darij Kreuh - Lektorica: Nives Klinc - Naslovnica 13. številke: Darij Kreuh - Izhajamo vsakih štirinajst dni - Trenutna cena: 5000 din (en Jožek) - Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu §t. 421-170 / 22. 1. 1973 - Naslednja številka izide 5. junija. PISMA Predsedstvu univerzitetne konference ZSM Slovenije. Kersnikova 4 61000 Ljubljana Tovariši! Ob proslavi 70. obletnice ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani so bile le skromno poudarjene zasluge njenih usta-noviteljev. predvsem dr. Mihajla Rosto-harja - edinemu javno in glasno ter s po-stavitvijo spomenika - rektor pa je med drugim kot zaslužnega ornenil tudi dr. Da-nila Majarona. Ali veste. da je bila v spomin zaslužnim za našo univerzo. namreč za njeno ustano-vitev vzidana v avli univerze. na steni desno od vhoda. velika marmorna plošča. da bi se njihovih zaslug vedno spominjali s hvaležnostjo za prizadevanja, da smo dobili svojo »almo mater«. Ta velika spominska plošča je bila vzi-dana leta pred drugo svetovno vojno in ves čas do njene odstranitve ni bilo moč spre-meniti dejstva. da so na njej napisana imena mož. ki so za našo univerzo za-služna. Bodoči rodovivnaj vedo. kaj mo-ramo ohraniti v svojem zgodovinskem spo-minu. Toda tu je vstopila nestrpnost. nekul-tura. primitivizem. Ploščo so odstranili. ne vem sicer kdaj, zakaj in po čigavem nalogu (slutiti se da!). To sem že enkrat vprašal tov. Šetinca preko OBRAMBE. pa ni dal nobenega odgovora. V avo univerze pa so kot v nekak »pan-teon« postavili spominske portrete za »re-volucijo« res zaslužnima možema, ki sta svoji ideji žrtvovala svoji življenji, ki zaslu-žita vse spoštovanje, čast in spomin. Toda za univerzo nista bila - za njeno ustanovi-tev - prav nič zaslužna, bila pa sta njena slušatelja. Vprašam vas in zahtevam javen odgo-vor. zakaj je bila spominska plošča zasluž-nirn ustanoviteljem univerze odstranjena. po čigavem nalogu in zakaj. Naj se pojasni to nekulturno dejanje in zgodovinska kri-vica popravi! In plošča, če je niso zdrobili. vrne na svoje prvotno zasluženo mesto! Treba je narediti koncc kulturnemu van-dalizmu! Z vsem spoštovanjem in upravičenim pričakovanjem, nekdanji slušatelj univcrzc (še pred vojno in revolucijo). GREGOR ANZELJC NESVOBODA KAR TAKO Danes sem dobil v roke aprilsko Tri-buno. Ivo Žajdela mi vsiljuje občutek ne-svobode, češ da je slovenska politična emi-gracija tabu. Parola popoldanskega zboro-vanja je Svoboda četverice - naša svoboda. Sama nesvoboda!? Mislim, da se s stvarmi ukvarjamo premalo natančno. Poiskati moramo prava vprašanja in zahtevati kon-kretne odgovore. Žajdelo pa muči travma umrlih (tistih na eni strani), boli ga glava, govori o držav- Ijanski vojni, pa nam ne pojasni, zakaj. Kakšna je razlika med slovensko politično emigracijo in slovensko sovražno emigra-cijo? Ali so vsi domobranci morali po vojni v tujino? Če ne, kaj je s tistimi, ki so ostali doma? So pobiti, zatirani? Zahtevajmo od oblasti, naj povedo koliko emigrantov bi zaprli, če bi prišli v Jugoslaivjo. Zaradi vojnih zločinov ali česa drugega. Kaj so torej parametri še trajajoče državljanske vojne? Kaj nam povedo arhivi v tujini, ki so verjetno bolj odprti kot naši, o domo-brancih in Nemcih. Je sprl Slovence Hitler ali kdo drug? Vsi smo neke žrtve: domobranci, ker so jih preganjali partizanj, partizani, ker___ mi, ker so oni žrtve. Še samomor nam ni potreben, ali pa smo takšni mazohisti. Nič ne verjamem črnobeli zgodovini, še manj taki, ki pravi, da so za vse krivi partizani. Čeprav tudi Dejan v Tribuni preveč razglablja (ne rečem, da naklada), je njegovo bistvo mnogo bolj racionalno. Verzija zgodovine, ki jo napiše premaga-nec, je seveda bolj problematična kot ver-zija zmagovalca, saj se premaganec mora riekako zmazati. Torej, kaj bomo z Žebo-tom v Eureki ali Europi 1992? P. S. Zanima me tudi, kaj se ti zgodi, če bereš in citiraš literaturo, za katero Žajdela pravi, da ne sme v Jugoslavijo. Ali so ga zaprli! MLADEN S. ŠN IZJAVA PREDSEDSTVA UK ZSMS - Po letu prizadevanj za izboljšanje po-ložaja študentov, za spremembo financira-nja, izobraževanja in štipendiranja, - po letu vztrajnega dela po legalnih poteh, groženj z bojkotom in političnih pritiskov, - po letu dni smo spoznali, kako mlačna jč slovenska oblast, tako v reševanju štu-dentskih problemov, kot tudi v primeru procesa proti četverici in borbi za suvere-nost Slovenije. Če to opozorilo ne bo zaleglo, bodo naše akcije oktobra mnogo ostrejše. P UK ZSMS LJUBLJANA Simboli in spomini Leta 1941^5 so bila za Slovenijo zgodo-vinsko pomembna in usodepolna. Današ-nja vladajoča stranka. nepreklicno pove-zana z dogodki tistih let, je postavila in čuva preko 6000 spomenikov. Ti spome-niki v današnji formi izražajo partijsko, enostransko gledanje. V posvetilih je izk-ljučno govora o NOB, omenjajo se »do-mači izdajalci«. Revolucija ni omenjena, vendar vsi spomeniki nosijo simbole ko-munistične partije. Ta lažna zgodovinska slika je bila in ostaja narodu vsiljena. Spomeniki, ki jih je za časa revolucije postavila opozicija, kot Orlov vrh itd., so bili neusmiljeno uničeni: primitrvnost re-žima nad grobovi nasprotnikov je bila ne-popisna. Ostali so le spomeniki izven domovine. V Vetrinjah v cerkvi je pok. škof Rožman dal postaviti malo spominsko ploščo. Pred leti je bil postavljen lep nagrobni spomenik pobitim beguncem v Glinjah na Koro-škem. Namesto na mesta množičnih neoz-načenih grobov obiskujejo simbolične spo-menike v Midlandu v Kanadi, Orlov vrh v Clevelandu, ter spomenik v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Italijani so postavili žrtvam OZNE iz leta 1945 dva mogočna spomenika v Bazo-vici in Gorici. Avstrijci so zaenkrat posta-vili spomenik 130 odvedenim in 99 tajno pobitim po OZNI v maju 1945 ob Krki na Koroškem. Sedaj pripravljajo novega, mo-gočnejšega. Ljubljana bi ta spomenik rada preprečila, kar naj dosežejo koroški levi-čarji (dr. M. Šturm). A braniti in zagovar-jati slovensko revolucijo je nehvaležno in manjšini silno škodljivo početje! Doma zaznamujemo počasno odpiranje slovenski zgodovini izven okvira partije in revolucije. V Mariboru so postavili spome-nik gen. Maistru. Na Žalah so se novem-bra 1988 javno spomnili pobitih rojakov. ki nimajo označenih grobov. Na domnevanih krajih množičnih umorov ljudje prižigajo sveče v spomin nedolžnih žrtev. Pred kratkim je zemeljski plaz skoraj uničil partizansko bolnišnico Franjo. Re-žim nabira po vsem svetu darove za njeno obnovo z motivacijo: »ta bolnišnica... je priča velikega boja mladega naroda za svo-bodo... Obnova te bolnišnice naj bo stvar najširše solidarnosti vseh, ki verujemo v ideale svobode in humanizma.« (Kat. glas, 2. III. 1989) Prikazati v gornji formi bolnišnico Franjo, kjer se poveličujejo sim-boli revolucije z rdečo zvezdo. ni objek-tivno. Še posebej je nesmiselno in nepo-šteno obrniti se v tej formi na slovensko in mednarodno demokratsko javnost. Ta ak-cija je zopet posrečena politična poteza ZKS, ki hoče na ta način zakriti pravo obliko in formo naše polpretekle zgodo-vine. Leta 1974 je Aleksander Solženicin pozval sovjetske narode: >>Ne živite v la-žeh.« Podpreti obnovo bolnišnice Franje v imenu svobode. NOB in pod simboli komunizma je laž današnjega slovenskega življenja. dr. PETER URBANC Tajnik Slovenskega narodnega odbora ODPRTO PISMO SLOVENSKI TURISTIČNI ZVEZIIN ŠE KOMU Skoraj istočasno, ko mi je nekdanji turi-stični sodelavec pokazal pismo medna-rodne Zveze vitezov turizma, naslovljeno z vabilom na našo Turistično zvezo, sem prebral v Delu zapis o turističnem samo-morilstvu »Vzhodno od raja«, ki ga je na-pisal Boris Šuligoj. Medtem ko v svojem PISMA vabilu imenovana mednarodna turistična organizacija, v kateri so tako rekoč najvaž-nejši turistični »top operatorji« z vsega sveta, vabi v okviru- in prostoru Alpe Ja-dran k sodelovanju tudi Slovence, pa avtor zapisa razmišlja o hotenem ali nehotenem turističnem samomoru naše dežele in tudi države. Odgovora Turistične zveze Slovenije na vabilo ni bilo, ne takega ne drugačnega, čeprav nekateri menijo, da je odgovor na pismo ena izmed osnovnih vrlin pravne družbe, za katero se danes borimo. Vitezi turizma so zasebno prišli na ogled Postojn-ske jame - tudi dela prostora Alpe Jadran - ne da bi jih kdo izmed »uradnih turistov« moje dežele vsaj pozdravil! Verjetno je »kratek stik« nastal zaradi funkcionarja Zveze vitezov turizma iz za-mejstva, ki je nekdaj bil kar primeren so-delavec in pobudnik našega turizma, v zadnjem času pa tega ne želimo več. Obsodilo ga je namreč naše slovensko, v zakonih nenapisano pisateljsko, ljubitelj-sko-zgodovinarsko in časopisniško »hitro sodišče«, ki zlasti v alpskem delu dežele vedno bolj deluje. Pa še upiramo se mu ne, kot to počnemo proti v zakonih zapisa-nemu vojaškemu sodišču. »SociŠče« deluje brez zaslišanj, brez obrambe in brez mož-nosti pritožbe! Čudno. da nismo pred mnogimi leti »iz-stopili« iz Organizacije združenih narodov, takrat, ko je postal njen predsednik od državnih komisij za ugotavljanje vojnih zločincev kot tak uradno priznan. Celo odlikovali smo ga z našim državnim odli-kovanjem za ne vem kakšne medvojne vo-jaške ali povojne obveščevalne »usluge«. Pa tudi pri turistih, nekdanjih nacistih, nismo bili nič kaj občutljivi. »Pecunia non olet!« Zaključil bi s končno mislijo Borisa Šuli-goja v njegovem zapisu: »... morali bi zdaj že prenehati igrico slepih miši in spoznati vsaj to, da želijo nekateri za zmeraj ostati vzhodno od raja« (turističnega in sociali-stičnega)! S turističnimi pozdravi! Ljubljana, 11. maja 1989 ZDENKO ZAVADLAV NEKDANJI TURISTIČNI IN HOTELSKI DELAVEC Poslano: Turistična zveza Slovenije, Ljubljana Associazione Internazionale dei Cavalieri del Turismo, Gorica Delo, Ljubljana Republiški komite za turizem in gostin-stvo, Ljubljana ZADEVA METADON POZIV JAVNOSTI . NUJNO! Splošne prepričanje je, da narkomanija, vsaj kar se tiče odvisnosti od opiatov (he-roin, morfij ipd.) v Sloveniji ni problem. In vendar ti ljudje obstajajo in morda v več-jem številu kot to dajo slutiti »uradni po-datki«. Dejstvo je, da zaenkrat tem ljudem slovenska psihiatrija ni ponudila nobenega programa, ki bi jim bil v pomoč in ki bi ga odvisneži sprejeli. To gre deloma pripiso-vati obrobnosti uživalcev droge in skrajno negativnim predsodkom in stereotipom (tudi nekaterih zdravstvenih delavcev). Edino, kar je do sedaj delovalo, je bil poskus dr. Novakove v Vojniku, kjer so se odvisneži odvajali od heroina s pomočjo metadona. Metoda, ki se sicer v svetu uporablja, pa ni v skladu z obstoječo psihi-atrično doktrino v Sloveniji in Jugoslaviji (to metodo sicer redno uporabljajo le v Beogradu, kjer je problem tovrstne od-visnosti težak). Zaradi tega je psihiatrična sekcija zdravniškega društva dr. Novakovi njeno delo prepovedala. Temu pritisku se je uklonila tudi uprava bolnice kot tudi kolegi, ki v njej delajo, ter zagrozilo dr. Novakovi s suspenzom. če ne bo nehala. Če lahko upravičeno dvomimo o stro-kovnosti take odločitve sekcije in uprave in sumimo, da gre za utrjevanje monopola nad teorijo in ideologijo psihiatrične prakse, preganjanje disidentov in skrb za monolitnost psihiatrične stavbe, kot smo temu bili že večkrat priča (Rugelj, Roj-nik), pa bi predvsem radi opozorili na problem ljudi, ki v tem trenutku kot posle-dico te strokovne in upravne odločitve do-življajo krizo in se spopadajo z življensko grožnjo. Gre namreč za skupino ljudi, ki se je s pomočjo metadona in dr. Novakove potegnila iz junkijevske eksistence, krimi-nala in panike, kje in kako naj dobi »dope« in se izogne krizi. Hkrati pa si je začela urejevati življenje, kjer lahko bolj sproš-čeno zadiha, se poveže s sferami, ki jim do sedaj niso bile dostopne (služba, družina, prijatelji, ki niso junkiji). Zdaj jim grozi, da jim bo vse to vzeto. da se jim bo poru-šilo tisto, kar so v zadnjih letih in mesecih zgradili, da bodo pahnjeni nazaj v svet kriminala, paranoje, panike in obrobnosti. So v stanju pričakovanja najmanj socialne smrti. Dealerji že trkajo na vrata. Predvsem iz tega razloga se nam zdi pomembno, da se pritiski na dr. Novakovo ustavijo. Predvsem pa da se njeni pacienti ne izpostavljajo nevarnosti. želimo, da se v zadevi sliši tudi njihov glas, da se disku-sija o strokovnih implikacijah nadaljuje ter da se odločitev o prekinitvi terapije odloži do takrat, ko bo nesporno ugotovljena škodljivost takega dela. Hkrati opozarjamo, - da ima taka prekinitev metadonskega programa tudi škodljive posledice za raz-voj obravnavanja odvisnosti od opiatov v Sloveniji; - da lahko negativno vpliva na aspira-cije drugih odvisnežev po zdravljenju in s tem posredno na širjenje kroga uživalcev teh sredstev; - ter da lahko negativno vpliva na širje-nje AIDS-a kot tudi z narkotiki poveza-nega kriminala. Zato apeliramo na vso javnost in še po-sebej na strokovne in družbeno politične ustanove, naj ukrenejo vse, da preprečijo katastrofalne posledice, ki jih lahko taka odločitev povzroči tako za prizadete posa-meznike kot za družbo v celoti. Posebej se s svojimi zahtevami in priča- kovanji obračamo na ustanove, ki se jih ta problem neposredno tiče, - Od uprave bolnice v Vojniku in njenih delavcev zahtevamo, da nemudoma ukre-nejo vse (v strokovnem in finančnem smi-slu), da bi se metadonski program lahko nemoteno nadaljeval, ter da ne bi po nepo-trebnem ogrožali usod svojih uporabni-kov. - Od psihiatrične sekcije zdravniškega društva zahtevamo, da izda uradno izjavo o tej zadevi, javno pojasni argumente, ki so botrovali mnenju sekcije, znova vse-stransko preuči zadevo in zastavi svoj vpliv, da bi se program medtem lahko nadaljeval. - S podobnimi zahtevami se obračamo tudi na medicinsko fakulteto, republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo SRS, Zdravstveno skupnost SRS ter druge strokovne ustanove, da ukrepajo v korist svojih neposrednih uporabnikov, hkrati pa preučijo vse strokovne kot tudi materialne in finančne okoliščine te zadeve. Pri tem jih pozivamo, naj se izognejo pastem mo-nopolističnega razmišljanja in poskušajo tudi na tem področju uveljaviti pluralizem idej in programov. - Od komisije za etična vprašanja pri zdravniškem društvu SR Slovenije priča-kujemo, da preuči etičnost odločitve, ki po našem mnenju škoduje uporabnikom teh storitev. - Od Odbora za zaščito človekovih pra-vic in Sveta za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL pa pričakujemo, da preuči, če ne gre pri tem za kršenje temeljnih človeških pravic (do preživetja, do zdrav-ljenja) in posebnih občanskih pravic (kot npr. do izbire zdravljenja in zdravnika). - Od komisije za varstvo prebivalstva pred AIDS-om, da preuči implikacije od-ločitve stanovskega društva in zdravstvene ustanove za širjenje AIDS-a v Sloveniji. - Na vse DPO in druge politične grupa-cije apeliramo, da zastavijo svoj vpliv in družbeno pomoč in pokažejo svojo zavze-tost za človeka in njegovo usodo tudi v tem primeru ter posredujejo za ugoden razple usode odvisnežev, ki jim preti družbeii. osebni in fiziološki kolaps. KAJTI TUDI NARKOMANI SO UUDJE! Odbor za družbeno zaščito norosti Skupina z metadonskega programa v Vojniku UNIVERZA BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT n BOJKOT 89 Na eni strani imamo sklop zahtev. ki zadevajo montirani vojaški proces in se na nek način pokrivajo z iniciacijami t. i. demokratične javnosti, na drugi strani pa so sindika-listične zahteve, ki predvsem zadevajo univerzo ter štu-dentsko populacijo. Kljub temu, da je spodaj podpisani že pokazal na mesto, kjer se ta dva na videz ločena sklopa prešijeta - to je stroga politič-nost obeh. ki se izteče v frazi, da ni strokovne, politične in finančne neodvisnosti uni-verze brez pravne države in zagotovljenih človekovih pra-vic - pa je ta združitev prehi-tra in predvsem prekratka. Pozablja namreč na tisti mo-ment, ki je vso stvar vnaprej zapečatil, pozablja na točko hegemonizacije: aretacijo Ja-neza Janše. Ta točka je bila stvar načelnega konsenza vseh sodelujočih subjektivnih pozicij, od nje naprej pa se je šlo v smer opredeljevanja specifičnosti lastne pozicije z zahtevami, ki segajo od av-tonomije univerze, pa vse do drage študentske prehrane in tako naprej do slabe neskonč-nosti. Na prvi pogled je ta taktika širine izgledala poli-tično modro: na njej sta na-mreč lahko parazitirala tako UK kot delegatska konfe-renca, ki tekom leta, razen par bebavih plakatov in fi-nanciranja raznih zvez, na študentskem sindikalističnem področju nista storila ničesar, prav tako pa je tudi rektor, kot se temu pravi, »v celoti« podprl študentska prizadeva-nja. Vendar pa je ta taktika izzvenela dokaj medlo, ozi-roma zazvenela je šele v kon-tekstu raznih protestnih sho-dov po Sloveniji. Ob vseh analogijah z in no-stalgijah po zlatih študentkih časih konca 60-ih in začetka 70-ih let, katerih socializem s človeškim obrazom danda-nes straši po Sloveniji, je še najplodnejša Žižkova ana-liza, ki sicer zadeva Francijo leta 68 in leta 86. Pokaže, da je moč študentskega revolta iz leta 1986 ravno v partiku- KAJ STORITI?! OD ŠTUDENTSKEGA GIBANJA K ŠTUDENTSKI POLITIKI Iztekla sta se dvodnevni, oziroma enodnevni boj-kot predavanj na Ijubljanski univerzi, ter enodnevna zasedba Filozofske fakultete. Zahteve študentov so izrečene in, če se izrazimo v duhu poročil s Kosova, stanje se normalizira. Če se na začetku ustavimo pri zahtevah, ki jih je najprej vrgel v javnost študentski parlament Filozofske fakultete in so se jim kasneje tako ali drugače pridruiili še predstavniki ostalih fakultet, se ne moremo izogniti občutku nametanosti, brkljarije le-teh. larnosti njegovih zahtev v na-sprotju s politično, beri mark-sistično, širino gibanja iz leta 68. Da bi pokazali to moč partikularnosti, nam niti ni treba seči prostorsko in ča-sovno tako daleč: vzemimo za primer Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je z naslanjanjem na svojih pet točk prelevil v enega najmoč-nejših političnih subjektov v Sloveniji. Kot je Saš Jova-novski prejšnji teden duho-vito pokazal ob primerjavi Francije 68/86 z Ljubljano 71/ 89, je slabost Ljubljane 89 ravno v »pomanjkanju« parti-kularnosti. Na nek način ta partikularnost niti ni možna, oziroma politično oportuna: če bi namreč obstali samo na problematiki vojaškega pro-cesa, bi se izgubila specifič-nost študentskega subjekta, na drugi strani pa bi se samo stanovske zahteve porazgu-bile v političnem prostoru, ki je v tem trenutku nasičen s tem procesom. Kolikor te partikularnosti ni na ravni zahtev. ki so bile vržene v po-litični prostor, pa se je na če-trtkovem zboru na FF čisto na koncu, lahko bi rekli pod točko razno, izrazila podpora predlogu, ki ni bil vsebovan v nobeni zahtevi in je bil kot tak glede na ta zbor partiku-laren: študentje so podprli predlog za ustanovitev neod-visne študentske organiza-cije. Ta zahteva po neodvisni študentski organizaciji, ki se je pojavila kot stranski pro-dukt bojkota, pa je tista parti-kularnost, ki začrtuje nadalj-nji potek dogajanj v študent-skem kraljestvu: To je, vzpo-stavitev študentske organiza-cije, ki ne bo neodvisna le v oziru politične opredeljeno-sti, temveč bo neodvisna tudi in predvsem znotraj tako imenovane neodvisne unvi-erze, take študentske organi-zacije, ki ne bo organizirala le bojkotov, ki bodo uperjeni zgolj navzven, temveč tudi ti-ste, ki bodo še kako notranji. RADIO ŠTUDENT UNIVERZA BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT ^ ANKETA Od zadnjih študentskih bojkotov je mi-nilo kar nekaj dolgih let, zato nas je zani-malo, kako se bodo znašli voditelji parla-menta v teh težkih časih. Obiskali smo jih v sredo, 10. maja in se z nekaterimi pogo-vorili. zoriti javnost. ODZIV? Ni kaj prida. Tudi včeraj. ko je bil program, ni bilo dovolj folka. Malo je zamujen čas. Moralo bi biti prej. Ne vem. Ljudje se navadijo na vse. PARLAMENT ZASEDA SAM ZASE? Parlament ima podporo baze. Iz-tok Aberšek je paradni konj. Ideja o parla-mentu ni ideja I. A., ampak Rastka Moč-nika. Komaj čakam, da se začne akcija. 1. Marko Ne vem. Jaz sem danes prišel v Ljub-Ijano. Prav nič ne vem. Vem pa, da so nekaj imeli. Res ne vem, kaj se tu dogaja. Jaz prihajam Ie enkrat do dvakrat na me-sec. Mislim, da bo v ponedeljek... BOŠ BOJKOTIRAL? 2. N. N. Jaz sem absolvent. Jaz vedno bojkoti-ram predavanja! 4. Mimoidoča Danes so še predavanja. Malo se mi zdi brez veze sedaj, ko se končuje semester. Odpadejo seminarji in vaje, za katere bo potrebno poiskati nove termine. Jaz bi rekla en dan, če že. INFORMIRNOST? Ne vem, kaj se tle not dogaja. Edino, kar je okrog obešeno. 3. Neznani junak Jaz sem čisti operativec. Jaz sem pokli-can za akcijo. Z zasedbo želimo samo opo- 5. Anonimna Seveda bom sodelovala pri bojkotu. Ni dovolj informacij, ne vem nitu kako se delegirajo ljudje za parlament. Ne vem, če bo vse skupaj sploh imelo kakšen efekt. Ma dost mam vsega... 6. Mitja Nisem študent, vendar pozdravljam idejo o študentskem parlamentu. Rabimo močno opozicijo. Rabimo eno moč. Ne vem, koliko Časa že obstaja študentski par-lament, vendar se mi zdi, da je to prava pot, da se pride ven iz uradne politike. 7. Andreja Folk je srečen, ker gre lahko že v četrtek domov. To je brez veze! Jaz si predstav-Ijam bojkot, da prideš tja in nič ne delaš. Jaz tudi ne bom prišla na faks. Super. Ni mi treba priti iz Kamnika. Ni dovolj infor-macij. Zadnjič sem bila na študentskem pariamentu. Šla sem z dobro voljo, na koncu pa nisem razumela, ker je bilo slabo ozvočenje in danes ne vem, za kaj se je šlo. Stvar me je čisto minila. 8. Ljubljančan A se že vrti? Jaz ne vem kaj preveč o teh stvareh. Bilo bi nekompetentno. kar koli bi rekel. Nisem tolk v tem, da bi lahko kaj preveč govoril. Po radiu in TV je bilo povedano, da študentje in profesorji boj-kotirajo. UNIVERZA BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT 9. Videtič (eden od organizatorjev) Imeli smo okroglo mizo z ministrom Horvatom, rektorjem, dekanom in vsemi temi. Okrcgla miza je tekla o univerzi. Univerza bo dobila svojo avtonomnost, če pa bo dobila neodvisno študentsko organi-zacijo, pa je odvisno od nas. Mi na tem projektu že delamo, nato bo vse skupaj šlo na mladinski kongres. Ena točka je že napisana za razvoj, za drugačno obliko študentskega organiziranja. Ne vem pa še, kako bomo to organizirali. Verjetno bo to parlament. Danes imamo sestanek s soci-aldemokrati, mogoče se bodo tudi oni vključili. Parlament bo na politični ali pa na fakultetni bazi. Mogoče bo to slovenska povezava med Mariborom in Ljubljano. UK naj se ukine. če pa se ne more, naj se v temeljih spremeni Statut, način volitev, vse! Univerza naj bi dobila svoj delež de-narja. Univerza bo resnično avtonomna takrat, ko bo rekla: Nočemo več SLO IN DSZ, ko bo prosta vseh ideoloških pred-metov. UDELEŽBA NA BOJKOTU? 10.a Roman Pričakovali smo več Ijudi, vendar pa je za to potreben denar za reklamo. Lahko pokažem material. A!i mi lahko poveste, kdo mi je zbrisa! z računalnika? Tole imam samo v srbohrvaščini! Tole je shema parla-menta, sicer smo pa tako jugoslovansko usmerjeni. ZASEDBA? Simbolična. Ljudje se bodo zbrali jutri ob 11. uri pred fakulteto FF. Mi kot FF vabimo vse filozofe. UK pa dela tudi na vabljenju ostalih. 10.b Krek (eden od organizatorjev) Pričakujem čim manj Ijudi, kajti čim manj jih bo, tem večji bo bojkot. Preda-vanj ni in folk nima tak in tak kaj delat. Mi smo dali poziv profesorjem, naj nimajo predavanj. Če študentov ne bo, tedaj je jasno, da tudi predavanj ne bo. Bila je napaka, storjena v medijih. ,Tov. dekan nas je prosil, naj bi napako popra-svili. Mi smo na študentskem parlamentu odločali samo o tem ali bojkot da ali ne in to samo študentski. Nismo odločali tudi o bojkotu profesorjev, ker študentje ne moremo odločati o profesorjih, oni odlo-čajo sami zase. Profesorji se morajo sami odločati. Kako bodo dobili snov noter, je pa njihov problem. ll.Maks Ne distanciram se od parlamenta, samo vzdržim se. 12. Mateja Zdi se mi dobro, da se nekaj dogaja. Kolikor se da, sledim delu parlamenta. Mislim, da se dovolj dobro informira. Ne vem pa, ali bo zasedba ali bo bojkot. Če je zasedba, pomeni, da se privlečejo spalke in se živi tukaj. 13. Nataša Sodelovala bom pri bojkotu. Če se slo-venskt politiki ne spomnijo nič naredit, potem je vse v naših rokah. Jaz si ne obetam kaj dosti od tega. Nisem preveč optimistična. Jaz sem še brucka, nisem še noter... 14. Milan Mislim. da je to glede na razmere pravi korak. Zdaj je dosti informacij. Javnost je dobro obveščena o tem, ven-dar se mi zdi, da je kljub temu premalo informacij. Odločitev o bojkotu predavanj in izpitov je v rokah vsakega posameznika. Mislim, da je zasedba univerze že preži-veta stvar - nimaš kaj zasesti, če je to tvoje. To je simbolična stvar, vse skupaj se mogoče malo prebuja. Študentsko jedro (parlamenta op. av.) mislim da je preozko, da samo ne bo moglo dobro izpeljati tega. Treba je spremeniti vse, saj se eni in isti ljudje potikajo po univerzi. 15. Boris Jaz si nič ne mislim. To gre vse bolj mimo mene. Jaz nisem preveč zainteresi-ran. Res ne morem nič povedati. Nisem bil na teh zborovanjih. Niti na parlamentu. V bojkotu bom sodeloval zato. ker dru-gače ne bi bilo fer do ostalih. UNIVERZA BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT BOJKOT 16. Andrej (vratar) Verjetno ima smisel. Pametno je. da bi študentje imeli svojo neodvisno organiza-cijo. o s*^-- ......... °L__......._ 17. Urška Če bo kaj pomagalo, pol je najbrž v redu. Če bo treba, tudi na cesto. Za ta študentski parlament jaz sploh ne vem. Jaz sem v prvem letniku. Sem bila zadnjič na parlamentu. ko so se kregali okrog boj-kota. 18. Bensa Mitja JUGOSLAVIJA (dipl. inž. mladi raziskovalec) Glede na to. da sem zelo malo na faksu, nimam nobenih konkretnih informacij. Vem to, kar se je uspelo zvedeti po radiu. V Tribuni ni nič pisalo. V Mladini - zadnje nisem prebral. Torej ne vem nič. Po drugi strani pa vem. da tudi nekateri ljudje nič ne vedo. To je nekaj, kar ti filozofi mutijo po svoje. To je nekaj, kar obstaja na filo faksu in če je tq stvar filo faksa, je njihova interna stvar. Če pa je stvar za univerzo, mora obstajati na vseh fakultetah. Če mi-slijo zastopati univerzo, morajo biti pri-sotni na vseh fakultetah. Pr-va stvar je, da grejo na mladinsko organizacijo, ker je to edini štos, ki mogoče miga na faksu. Me stranke sploh ne motijo. Ne vem, kako ta bojkot zgleda. Kdo bojkotira, kaj bojkotira. Sam bojkot je samo eno izmed sranj, ki jih delajo štu- dentje in če je teh sranj zadosti. potem se bo kdo zganil, da bo študente pomiril. Študentje naj imajo kost za žret. da so tiho. Če niso tiho. je kažin. Zakaj bojkoti-rat delo, ko že itak ne naredimo nič. Važno. da se nekaj dogaja. Drugače pa o študentskem parlamentu mislim, da ra-biino študentsko organizacijo. ne pa štu-dentsko stranko. Ti filozofi. Namesto, da bi pcvezali folk, igrajo svetnike in pričaku-jejo, da bo šel folk za njimi. Od kdaj so tehniki nasedali govorancam? Če se bo na tehničnem faksu vzpostavila neka pove-zava, bo tista povezava skrbela za pretok informacij. Jaz mislim. da je tehnični faks... tako kot je apolitičen, še zmeraj napreden, prozapaden itn... To nam je bolj domače, samo tega nikoli ne poka-žemo. Tehnične fakse je treba povezati. ne pa mahati z zastavo spredaj, ker se ti bodo režali in vsi šli mimo. Pri nas na faksu je vedno odziv na podpisovanje raznih peti-cij. Ne boš si pa vzel čas in šel.na filo faks poslušat dve uri neke klanfarije. Brez besed UNIVERZA Kljub naglemu razvoju ameriškega šolskega sistema, ki ga je seveda pogojevala hi-tra ekonomska rast, so na študijski proces vplivali šte-vilni socialni ter nacionalni problemi, ki so prišli najbolj do izraza po II. svetovni vojni. Tako pride konec šest-desetih let do reforme učnih načrtov, zlasti akademski učni načrt postane bolj prila-gojen študentskim interesom. V sedemdesetih letih se poo-stri možnost vpisa na uni-verzo in college in sicer s po-močjo različnih sposobnost-nih testov. V zadnjem času se učni programi niso mnogo spreminjali, narašča pa težnja po usmerjanju študentov na tehnološko osnovana po-dročja, kot so računalništvo ter komunikacije. V izobraževalni proces je vključenih 60,2 milijona Američanov oziroma 25,7% celotnega prebivalstva ZDA. 1/2 mladih ljudi, ki uspešno končajo srednjo šolo, pa se odloči za nadaljevanje študija na univerzi ali collegu. V ZDA je približno 3284 re-gistriranih univerz in colle-gev, ki ponujajo različne tipe programov. Za razliko od univerze je college, iz kate-rega so izšle vse akademske institucije visokega izobraže-vanja, pogosto njen del. Pro-gram, ki ga ponuja, pa je zmes naravoslovnih in druž-boslovnih znanosti ter huma-nističnih ved. Junior College je dvoletna institucija, kjer študentje pri-dobivajo tehnično ter os-novno akademsko znanje. Mnogi študentje se odločijo za štiriletni college ali uni-verzo, kjer si pridobijo naj-nižjo akademsko stopnjo. Technical school (tehnična šola) je neakademska institu-cija, kjer poteka izobraževa-nje za različne obrtne spret-nosti. Tehnične šole učijo znanja, s katerimi je moč do-biti zaposlitev brez nadalj-njega izobraževanja. Študij, odvisno seveda od izbrane stroke, se lahko zaključi že po nekaj mesecih. Professional schools (stro-kovne šole) so pogosto pod okriljem univerze in študenta specializirajo na posameznem področju. Dolžina strokovnih diplomskih programov je od-visna od področja študija. Program dodiplomskega študija na collegu ali univerzi je splošen v prvih dveh letni- VISOKOSOLSKI SISTEM V ZDA Prvi kolonisti, ki so iz zahodne Evrope prispeli v ZDA, so ze po tridesetih letih naselitve začeli s širitvijo mreže osnovnih in srednjih šol, v Massac-hussetsu pa je ze leta 1620 nastala Univerza Har-vard, kateri so kasneje sledili številni collegi. V obdobju pred državljansko vojno je prišlo do pomembne revolucije na področju izobraževanja, s katero je bil dosežen enoten izobraževalni sistem za moške in zenske, velik delež v spremembi šol-skega sistema pa je prinesla tudi industrijska revolu-cija. Prišlo je do delitve na colleges, kjer se je prido-bivala poklicna in tehnološka izobrazba in na tisto, kjer so se poučevali klasični predmeti. kih, po končanem II. letniku pa se študentje odločijo za glavni predmet, saj je pouda-rek na specializaciji šele v III. in IV. letniku. V času vpisa na univerzo ali college dobi tudi vsak študent akadem-skega svetovalca, ki mu po-maga pri izbiri predmeta, pla-niranju programa, prav tako pa tudi preverja napredek svojega varovanca. Organizacija a) Akademski koledar Študijsko leto se prične v zadnji polovici avgusta ali zgodaj septembra, ter se konča maja ali junija. Aka-demsko leto se deli na dva semestra, vsak traja 16 ted-nov. Poznajo pa tudi delitev akademskega leta na tri enake termine, po 11 tednov vsak. Študijske obveznosti lahko študentje opravljajo tudi v poletnih mesecih, ker lahko edino na takšen način hitreje dosežejo zahtevano število točk, da čimprej zak-ljučijo diplomsko delo. b) Krediti Pogoj za pričetek z diplom-skim delom je določeno šte-vilo opravljenih specializira-nih predmetov ter določeno število kreditov. Različni predmeti prinesejo različno število kreditov, kar je od-visno od tega, kolikor ur ob-sega določen predmet teden-sko, ali gre za laboratorijski predmet... Pridobljene kre-dite lahko študent prenese iz ene fakultete na drugo. Ob koncu štiriletnega študija mora zbrati 120 kreditov za pridobitev naslova »Bache-lor«. c) Ocenjevanje Kvantiteta študijskega dela se meri v kreditih, kvaliteta pa v točkah. Različni profe-sorji imajo različne metode za pridobitev točk: - klasičen način; vsaka na-loga dobi določeno število točk. Ob koncu semestra se točke seštejejo in študent lahko dobi glede na zbrano število točk oceno A (maksi-malno število točk), B, C, D, F... - procentualni sistem - ocenjevanje po krivulji; profesor določi ocene šele ta-krat, ko so rezultati znani. (V primeru, da je samo en štu-dent pravilno odgovoril na 2/3 zastavljenih vprašanj, se profesor lahko odloči za dru-gačen razpon). Študentje, ki intenzivno so- UNIVERZA delujejo pri različnih raziskovalnih delih in projektih, ter so poleg tega uspešni v celot-nem študijskem procesu, prejmejo po-sebna priznanja z latinskimi izrazi na di-plomi: cum laude (with honors) magna laude (with high honors) summa laude (with highest honors) Na večini institucij so štiri izpitne ocene in sicer A, B, C, D ter negativna ocena F. Profesor lahko oceni nalogo tudi z »In-complete«, kar pomeni, da je naloga po-manjkljiva. Nekateri izpiti se lahko prav tako ocenjujejo opisno in sicer Satisfactory (zadovoljivo) ter Unsatisfactory (nezado-voljivo). Pri oblikovanju končne ocene izpita oz. vseh predmetov skupaj se poprečno število točk množi s krediti. Da se študent lahko vpiše na višjestopenjski študij, mora doseči na nižjestopenjskem poprečno oceno 3,25 do 3,5 ali več. Metoda izobraievanja Profesorju je dovoljena dovolj velika svoboda in pri svojem delu lahko uporab-lja različne metode: - predavanja; le-ta so pogosto dopol-njena z dodatnimi razrednimi diskusijami, - razredna debata, razprave, - seminarji; od študentov se zahteva priprava predstavitev, ki morajo temeljiti na samostojnem branju in raziskovanju, - izpiti; poznan je objektivni preizkus znanja (multiple choice, true and false, matching...) ter subjektivni (zahteva po pisanju eseja na zastavljeno vprašanje ali trditev). Kontrola in financiranje izobraževanja V ZD A je odgovornost za izobraževanje prepuščena posameznim državam, kljub temu pa vlada dodatno financira izobraže-vanje. V letu 1983 so sredstva, namenjena za izobraževanje, dosegla 14,500 milijonov $. Seveda pa je potrebno poudariti, da so sredstva, ki jih prispeva vlada, namenjena predvsem specifičnim izobraževalnim pro-gramofti. Mnoge države v ZDA podpirajo eno ali več državnih univerz, vse ostale pa so v privatnih rokah, kar se pozna pri sami kvaliteti študija in seveda tudi v visoki šolnini. BISERKA KARNEŽA SARA LOVRENČIČ POZIV VSEM PROFESORJEM FILOZOFSKE FAKULTETE Študentje Filozofske fakul-tete smo se na 3. zasedanju Študentskega parlamenta v ponedeljek, 8. maja 1989 odločili. da bomo v četrtek in petek, 11. in 12. maja bojko-tirali predavanja in izpite na Filozofski fakulteti. S protestno akcijo želimo opozoriti javnost na nevzdr-žen položaj Univerze v naši družbi. V ta namen zahte-vamo sistemsko razrešitev modela financiranja Uni-verze. Menimo, da je Filozof-ska fakulteta ključnega po-mena za razvoj humanistične misli in kulture v Sloveniji, njen položaj pa je naravnost katastrofalen. Naša lansko-letna prizadevanja po raci-onalizaciji študijskega pro-cesa so pokazala, da s parti-kularnimi posegi ni mogoče doseči trajnega izboljšanja študijskega procesa. Začetek pozitivnih sprememb vidimo v reorganizaciji modela finan-ciranja in statusa Univerze. Vendar brez zagotovitve po-višanja deleža družbenega proizvoda, ki se odvaja za šolstvo, ni mogoče doseči kvalitetnega izobraževanja. Na okrogli mizi o financira-nju Univerze v ponedeljek, 8. maja na Filozofski fakulteti, na kateri so med drugimi so- delovali dekan FF Dušan Ne-čak, minister Ludvik Horvat, rektor UEK Janez Peklenik. sekretar UK ZKS in član CK ZKJ Božidar Debenjak, predsednik ISS Niko Žibret. smo ugotovili, da bi mini-malni delež izobraževanja v družbenem proizvodu mo-ral biti 5,5%. Sedanji delež znaša 4,1% Določitev višine odvajanja pa mora biti izk-ljučno v pristojnosti sloven-ske skupščine. S protestno akcijo želimo obenem opozoriti na areta-cijo Janeza Janše, ki je posle-dica spornega vojaškega po-velja in nesprejemljivega rav- nanja slovenske politike. ki ni bila sposobna zaščititi osnov-nih človekovih pravic svojih državljanov. Vse profesorje FF pozi-vamo, da se nam v tej pro-testni akciji pridružijo in v ta namen v četrtek in petek od-povedo svoja predavanja. iz-pite pa prelože na naslednji teden. Vabimo vas. da se v četrtek popoldne udeležite naše ak-cije. V Ljubljani, 10. maja 1989 PREDSEDSTVO ŠTUDENTSKEGA PARLAMENTA FF •••*•••*•••*••*••**•**•••*••*••••• tozd oskrsovalni center tozd veleblagovnica ljubljana tozd veleblagovnica škofja loka tozd veieblagovnica kočevje tozd veleblagovnica titovo velenje tozd veleblagovnica slovenj gradec tozd veleblagovnica ravne na koroskem tozd veleblagovnica zalec oelovna skupnost za opravljanje skupnih del nama fRGOVSKA DELOVNA UNIVERZA USTANOVITVENI AKT STUDENTSKE ORGANIZACIJE FF U LJUBLJANI OSNOVNA NAČELA 1. Studenti - kao jedan od posebnth segmenata društva - trebamo svoju avtonomnu organizaciju, preko koje čemo ostvarivati svoje osnovne interese u studijskom procesu i društvu u cjelini. 2. Studentska organizacija mora biti neovisna od svih društveno političkih organizacija - SSD kao i SK. Dok ne dode do osnivanja avtonomne studentske organizacije na višem nivou, studentska organizacija na fakultetu mora tražiti svoju moč unutar postoječeg samoupravnog sistema fakulteta i sveučilišta. 3. Radi te ograničenosti na matičnu ustanovu Studentska organizacija (nadalje SD) če se moči baviti (za sada) samo sa sindikalistički obojanim problemima studenata, pri čemu mislimo prije svega, na mogucnost utjecanja studenata na oblik i sadržaj studija, na izbor predavatelja. na vlastiti socialno-ekonomski položaj, na položaj studenata u društvu uopče. 4. SO sa svojim postojanjem ne isključuje apriori in postojanje OO SSO na fakultetu. Ako kod odredenog broja studenata postoji interes za opstanak te organizacije. ista se može kao ravnopravni član uključiti v Studentski parlament i boriti se za svoje pozicije sa pozitivnim programom na neposrednim izborima. 5. Zbog nepostojanja SO na višem nivou, jedini kanal za proboj u političko polje je SSO. SO može putem Stud. parlamenta zahtijevati do OO SSO na fakultetu da se preko svog utečenog pogona bori za studentska prava. 6. SO če se uvijek boriti za veču autonomiju sveučilišta i širenje njegova utjecaja u društvu jer če time večati i vlastitu moč i utjecaj. 7. U okviru SO svaki student. skupina studenata i eventualne studentske stranke če imati jednake mogučnosti za ostvarivanje svojih ideja in interesa, za što če imati na raspolaganje više mehanizama: Studentski parlament, referendum, sakupljanje potpisa, anketa... itd. 8. Djelovanje SO moči če biti samo odraz iniciativa i sposobnosti onoga dijela studentske populacije, koji ce se odazivati na pobude. Nijedan koncept organiziranja ne može osigurati utjecaja nezainteresiranih. iako su u večini (što je na žalost svojstveno upravo studentskom življu). Da bi, dakle, onemogucili toj mučecoj vecini nezainteresiranih da uz pomoč neprijatne pojave, nazvane nesuglasnost, guši djelovanje onih, kojima nije svejedno, odlučili smo se za princip neposredne demokracije kao osnovni princip funkcioniranja najvišjeg organa SO - Studentskog parlamenta. Tako če moci svaki student, koji bude učestvovao na zasjedanju Stud. parlamenta, davati prijedloge in pobude in istovremeno o nijma odlučivati te sa time usmjeravati akcije Izvršnog odbora Stud. parlamenta. Učestvovanje ili neučestvovanje na zasjedanjima Štud. parl. bit ce svjesna i dobrovoljna odluka svakog pojedinca. Svi neprisutni če tako predati svoj glas onima, koji bude učestvovali na zasjedanju Stud. parlamenta. Za svako zasjedanje Stud. parlamenta treba pobrinuti da informacije o njemu pravovremeno dodu do svih studenata (sa »agresivnim marketingom«). 9. Za djelovanje SO, dakle, nece biti svojstven partijski mehanizam u kojem manjinska elita postavlja sama sebi program sa kojim postavlja vecinu pred gotov čin (što je opča praksa u našem društvu), nego parlamentarni mehanizam, gdje imaju svi zainteresirani jednaku mogučnost utjecanja na sastav programa. 10. Način ostvarivanja studentskih stavova ovisan je o njima samima i prije svega o njihovoj ostvarljivosti. Obuhvača več spomenuto djelovanje u samoupravnim organima fakulteta i sveučilišta, utjecanje na akcije sveučilišnih konferencija SSO i SK, kao i radikalnija sredstva, kao što su bojkot, demonstracijc. propagandne akcije... itd. 11. Osnovni kriterijikojeg SO mora uvažavati u svom djelovanju, je uspješnost i zato mora dati prednost radnom ispred organizacijskog koncepta. Organizacijski koncept neka bude što fleksibilniji i neka se prilagodava dosadašnjim i budučim iskustvima na području organiziranja studenata. Tako i predložena pravila organiziranja SO nece biti vječna 1 nedotakljiva. Čim se pojavi bolja alternativa. neka zamijeni postoječe! 12. Kod ustanovljavanja SO FF su nas vodile, prije svega. dvije želje: želja po uspješnom organizacijskom mehanizmu, koji če bez foramalizama omoguciti studentima da ostvaruju svoju volju unutar samoupravnog sistema matične ustanove, i želja po zbilja autonomnoj studentskoj organizaciji, koja bi omogucila studentskoj populaciji veci neposredni utjecaj na društvena dogadanja. Za prvu želju mislimo, da če biti zadovoljena sa predloženim konceptom djelovanja SO. a druge če doživjeti potpunu satisfakciju tek sa ustanovljenjem nezavisne studentske organizacije na nivou sveučilišta, republike, federacije (kad budemo imali svog predstavnika u republičkim i saveznoj skupštini, kad budemo mogli preseliti svoju djelatnost i na političko područje, kad budemo ravnopravan partner ostalim političim organizacijama, kad ne budemo više trebali posrednika u obliku SSD, kad...). STATUT STUDENTSKE ORGANIZACIJE FFULJUBLJANI 1. Svi studenti FF (i postdiplomski) su punopravni članovi SO. 2. Najviši organ SO je Studentski parlament. 3. Na zasjedanju Stud. parlamenta mogu učestvovati svi zainteresirani studenti FF. a takoder i odlučivati u ime ostalih koleea studenata. 6 4. Kod svih značajnijih zaključaka i uvijek kada se postavi pitanje legitimnosti odlučivanja u Stud. parlamentu. studentima se ponudi još neki oblik lzjašnjavanja: referendum, sakupljanje potpisa. anketa... itd. 5. Zasjedanje Stud. parlamenta saziva i vodi Izvršni odbor Stud. parlamenta. Zasjedanje saziva po potrebi, a predvideno ie iednom na dva mjeseca. 6. Studenti preko Stud. parlamenta predlažu kandidate za Izvršni odbor Stud. parlamenta i za delegacije studenata* u samoupravnim organima fakulteta i sveučilišta. Svi studentski poslanici u tim samoupravnim organima tvore Predstavnički odbor studenata FF. 7. Izbori za članove Izvršnog odbora Stud. parlamenta i za studentske poslanike su neposredni i obavljaju se istovremeno. Član Izv odbora Stud. parlamenta može biti istovremeno i poslanik. Bira se po načelu otvorene liste. 8. Predsjednik Izv. odbora Stud. parlamenta je istovremeno poslanik u Sveučilišnom savjetu. 9. Mandat poslanika i članova. Izv. odbora Stud. parlamenta traje dvije godine. 10. Izbori su valjani ako u njima sudjeluje 30% studenata FF. Kandidat je izabran ako se za njega odluči više od polovice učestvujucih birača. UNIVERZA 11. Valjanost referenduma se osigurava sa 30-postotnim učestvovanjem. 12. U Stud. parlamentu se po potrebi formiraju raznc radnc skupinc. kojc rjcšavaju posebno značajne aktualne probleme. 13. Članovi Izv. odbora Stud. parlamenta i studentski poslanici su za svoj rad odgovorni Studcntskom parlamentu. Ako taj ocijeni da njihov rad nije zadovoljavajuci, može predlagati ostavku pojedinačnog člana ili cijclog odbora (Izvršnog ili Predstavničkog). Ako za to glasa vecina prisutnih studenata formira sc Izborna komisija. koja izvodi naknadnc izborc. USTANOVITVENI ODBOR STUDENTSKE ORGANIZACIJE FF LJUBLJANA Sveučilišni savjet Savjet fakulteta Izvršni odbor FF ostale komisije PREDSTAVNIČKI ODBOR (pr^dstavnici studenata » neposredni izbori) Izvršni odbor Štud.parlamenta po potrebi. sasta-vljene radne skupine STUDENTSKI PARLAMENT konferencija SSO Sloveni;je 00 SSO Slov. pooedini zainteresirani studenti neformalne skupine studenata studentske stranke Ustanovitveni akt študentske organizacije FF v Ljubljani objavljamo v originalu, kot so ga delili na FF. Na naše vprašanje »zakaj v tujem jeziku« so nam odgovorili, da so oni jugoslovan-sko usmerjeni, ter da jim je slovenski tekst nekdo izbrisal iz računalnika. Slučaj, diletantstvo ali kaj drugega? Cenjeni »parlatnentarci«! Mi smo si to predstavljali drugače - SLOVENSKO! uredništvo Tribune UNIVERZA Politična produktivnost francoskega primera jc na nek način paradoksalna: poli-tični uspeh je požclo prav gi-banje. ki je bilo izrazito sta-novsko. Izkazalo se je. da je stanovska organiziranost. ki meri na probleme konkret-nih. posamičnih študentov. bolj politična od prave poli-tičnosti. ki probleme znotraj univerzitetnih zidov postavlja v oklepaj in meri na totaliteto celotne družbene situacije. Prv skozi ta partikularizem je bil učinek na totaliteto večji. kot če bi merili nanjo že od samega začetka. Primerjavo med 68-im in 86-im v Franciji bi morali vzeti v zakup. tudi ko govo-rimo o letu 71 in "89 na ljub-ljanski Univerzi. Vse bolj očitno postaja. da akterji do-gajanj na (predvsem) Fiiozof-ski fakulteti. te razlike niso vzeli nase. Tisto. kar počno. bolj spominja na nereflekti-rano ponovitev napak iz leta '68 in 71. kot pa na tisto. za kar naj bi pravzaprav šlo: za izraz solidarnosti s četverico. za artikulirano študentsko so-udeležbo v obstoječi politični alternativi in nenaposled. za razrešitev problemov štu-dentske populacije, ki so po vsej verjetnosti najizrazitejše zaobseženi prav v zahtevi po avtonomiji Univerze. Problem. ki je bil v teh dneh največkrat ekspliciran. je prav vprašanje subjekta. ki bi znal študentski protest. OD ŠTUDENTSKEGA GIBANJA K ŠTUDENTSKI POLITIKI Zatišje, v obdobju katerega so se študenti umaknili s političnega prizorišča, je trajalo ponekod dobrih, drugod slabih dvajset let. Najpoprej je študentsko gibanje, tokrat najbolj konkretno politično kot kdaj-koli poprej, znova izbruhnilo v Franciji leta 1986. Protest proti Devaquetovemu novemu zakonu o po-ložaju univerze je, kot je tiste čase v svojem Pismu od daleč ugotavljal Slavoj Žižek, zci razliko od štu-dentskega gibanja 1968 vzpostavil neko konkretno politično zahtevo: odpravo zakona. Gibanje, ki je 1968 vztrajalo zgolj pri medlih, slabo artikuliranih in zato neuresničljivih željah, se je leta '86 prevesilo v izkristaliziran politični interes, okrog katerega se je lahko zedinila celotna študentska populacija. Jasnost zahteve je kulminirala v zmagi študentov. bojkot predavanj, zasedbo fa-kultet, oziroma Univerze v celoti. itn. tudi učinkovito organizirati. Problem organi-zacije pa ni kajpak prav nič drugega. kot prav problem neke konkretne, realne zah-teve, nekega interesa. okrog katerega bi se lahko združilo kar največje število študen-tov. Vse kaže, da takšen sub-jekt ne more biti niti Univer-zitetna konferenca, produkt kastracije demokratičnih te-ženj v prvi polovici sedemde-setih. ki je ne glede na posa-meznike, ki v njej delujejo. že v naprej blokirana s hipoteko veljavne »samoupravne« za-konodaje. ki še tako »dober namen« pretvarja v najbed-nejše birokratiziranje. niti študentski parlement filozof-ske fakultete, ki mu očitno ni uspelo definirati svoje lastne pozicije, svojega interesa in svojih zahtev. Tisto, kar naj bi se artikuli-ralo kot skupek konkretnih zahtev, ostaja tako le skupek dobrih želja. Položaj na novo nastale študentske organiza-cije je kar najbolj podoben položaju na novo nastalih po-litičnih zvez: namesto prave, realne politike, ki je ne zmo-rejo artikulirati, jim ostajajo v rokah le lepodušniški dobri nameni. Neartikuliranost opozicije ostaja tako zgolj adut v ro-kavu vladajoče »družbeno-politične« oligarhije. RADIO STUDENT UNIVERZA RAZPIS KADROVSKIH STIPENDIJ IZ SKLADA BORISA KRAIGHERJA ŠTUDENTOM VSEH VISOKOŠOLSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ V SR SLOVENIJI 70 štipendij za študijsko leto 89/90 V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o namenu, financiranju, organizaciji in delu sklada Borisa Kraigherja za štipendiranje študentov visokošolskih delovnih organizacij v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, lahko dobijo štipendije iz tega sklada študenti visokošolskih delovnih organizacij v SR Sloveniji, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v študijske, strokovne in raziskovalne dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate s pogojem, da se izobražujejo: - za izvajanje vzgojnoizobraževalne in raziskovalne dejavnosti v visokem izobraževanju, - za potrebe raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji ali - za potrebe ohranjanja in razvijanja kulturnega bogastva in ravni v SR Sloveniji. Štipendije sklada lahko dobijo študenti do vključno 3. letnika dalje, z vsaj prav dobro povprečno oceno opravljenih izpitov (8). Za študijsko leto 1989/90 bomo podeljevali tri oblike štipendij (v višini sredstev 70 celoletnih štipendij) in sicer: a) Kandidati za celoletno štipendijo morajo predložiti: - vlogo za podelitev štipendije (obrazec SPN-1, DZS 8.40) z življenjepisom, - potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami, - potrdilo o vpisu, - mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s svojega področja. - bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave (če to ima), - dokazilo o premoženjskem stanju (obrazec DZS 0,12). - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. b) Kandidati za štipendije za določen čas za študij na drugih ustanovah morajo poleg določil v točki a) predložiti še: - študijski program, - dokazilo o vrhunski kakovosti ustanove. kamor odhajajo študirat (lahko je vsebovano v mnenju iz 4. alineje dokumentov, ki jih predložijo vsi kandidati), - povabilo ustanove, kamor odhajajo (če ga imajo) in - potrdilo o dodatnih virih financiranja na ustanovi, kamor odhajajo, ali od drugod (če ga imajo). c) Kandidati za štipendije za obisk mednarodnih znanstvenih srečanj morajo predložiti poleg določil iz točke a) še: - program srečanja (v mnenju strokovnjaka naj bo opisan pomen srečanja za kandidatov študij). Prošnje z navedenimi prilogami naj kandidati oddajo najkasneje do 15. septembra 1989 na naslov: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Sklad za štipendiranje Borisa Kraigherja, Trg osvoboditve 11. 61000 Ljubljana, p. p. 362. Po 15. septembru 1989 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjihprimerih: - če se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka ali - če se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo najkasneje 10 dni po vpisu). O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni do 15. oktobra 1989. Ob zaključku razpisa, oktobra 1989. se bo skupščina sklada odločila o možnosti ponovnega razpisa štipendij za določen čas za študij na drugih ustanovah in štipendij za obisk mednarodnih znanstvenih srečanj, in to ob koncu semestra, januarja 1990. Skupščina sklada Borisa Kraigherja VINARSTVO 62001 M A R I B O R-TRG SVOBODE 3 UNIVERZA Kakorkoli že obračamo de-nar, ki je namenjen izobraže-vanju, vedno ga je premalo, je bil vedno zaključek podob-nih okroglih miz. Zato je mo-ral na tej, 8. maja letos ob 12.30, N. Žibret z Izobraže-valne skupnosti Slovenije naj-prej povedati, koliko bi ga v bistvu potrebovali, da bi dosedanji model lahko nor-malno deloval. 5,5% bruto narodnega dohodka je cilj, ki si ga je postavila naša šolska oblast, vendar pa je ta šte-vilka trenutno nedosegljiva. Zvezni družbeni dogovor o omejevaftju porabe tudi na tem področju preprečuje, da bi šolstvo dobilo tolikšen kos potice, kolikršnega potre-buje. Dejali bi, da tudi sicer izobraževanje nima možnosti dobiti teh sredstev, in se po-šteno ušteli, saj toliko de-narja, vsaj tako je bilo re-čeno, Slovenija ima in bi ga lahko dala. Ker pa to tre-nutno še ni omogočeno, na »Izobraževalki« s približno 4% bruto narodnega do-hodka poskušajo narediti kar največ. Žal jih pri tem ovira način upravljanja na tem po-dročju. In komentar N. Ži-breta: »Pred kratkim sem na neki seji dejal, da je treba sprejeti zakon, ki bo ukinil Kardelja na tem področju.« Tudi naš rektor, J. Pekle-nik, je tarnal ob dejstvu, da ni dovolj denarja in da je ta, ki je, neracionalno potrošen. Da v našem šolskem sistemu vlada stihija, študentje že dolgo občutimo na lastnih plečih. Sedaj pa nam to potr-jujejo tudi naši profesorji. Rektor je celo načel vpraša-nje nikakršne kontrole nad delom visokošolskih učite-ljev. Omenil je tudi dejstvo, da je ljubljanska Univerza po starostni strukturi ena najsta-rejših, če ne celo najstarejša Univerza v Evropi, ter dodal, da jo je treba pomladiti. »Pri nas imajo profesorji take možnosti za delo, ka-kršne imajo v tujini bruci,« je kasneje dejala A. Krajnc. Se-veda je ob takih ugotovitvah že vsakemu bebcu jasno, da mladi nadarjeni ljudje nimajo nobenega interesa, da bi ostali na univerzi, sploh pa ne ob dejstvu, da so za svoje delo sramotno malo plačani (kot primer naj navedem aprilski osebni dohodek pro-fesorja na Pravni fakulteti, t. j. 2,180.000,00 din). Mogoče PROBLEMIZOBRAZEVANJA - PROBLEM SUVERENOSTISLOVENIJE IZOBRAŽEVANJE - KLJUČNO POLITIČNO VPRAŠANJE Ko so me pred leti učili pisanja poročil z okroglih miz, so mi svetovali, naj najzanimivejšo in sploh najboljšo izjavo dam bodisi v naslov bodisi na ko-nec; in tako sem se drzala nasveta mojih nekdanjih mentorjev. Ključna izjava okrogle mize je po šolsko zapisana v naslovu, konec koncev pa je to članek o financiranju izobrazevanja in tako, pedagoško, gre tudi začeti članek. je slabo plačilo tudi vzrok za izredno malo raziskovalnih del, mogoče pa je tudi za pro-fesorje količina ur, ki jih mo-rajo »oddelati« v enem tednu, previsoka in je eno-stavno ne zmorejo. 750 ur letno bi bilo, po mnenju na-šega rektorja, ravno dovolj. S tem bi se rešilo veliko šte-vilo problemov, ki so jih kas-nejši razpravljalci načenjali; od preobremenjenosti štu- dentov s predmetniki in ob tem seveda z izpiti, do nepra-vilne selekcije na univerzi, ko študentje »ki niso neumni, kot največkrat mislimo« (kot je dejala A. Kranjc) največ-krat obupajo ob celodnevnih predavanjih in srednješolskih metodah preverjanja znanja. »Kateri idiot je naredil tak sistem,« se je spraševal rek-tor, kasneje pa je B. Debe-njak ugotavljal, da je usmer- jeno izobraževanje zadalo na-šemu šolstvu velik udarec. B. Zgonc je omenjal preveliko število študentov v prvih let-nikih in predstavil projekt mednarodne mature, ki bi naredil selekcijo že po srednji šoli, prav tako bi se morale ob tem ločiti visoke in višje šole, povrh vsega pa bi morali prečistiti tudi srednješolske predmetnike, ki so sedaj na-ravnost ubijalski za odrašča-jočega dijaka. »Devet Jet je naše izobra-ževanje pod zvezno restrik-cijo in kam smo prišli? To, koliko denarja bo dal narod za izobraževanje, mora biti odvisno izključno od skupš-čine,« je trdil P. Vencelj, ki se je lotil poglavitnih proble-mov. Da izobraževanje ni po-trošnja, so sprevideli celo v zvezni skupščini. Toda vse-eno se tam niso odločali o tem, da je to tudi stvar vsa-kega naroda posebej; kolikor denarja bo vložil, toliko, in z obrestmi vred, ga bo tudi dobil nazaj. Če bo imel boljši koncept, zatorej boljše pro-grame, bodo obresti višje. Drugačne pa mu bo povr-njena samo glavnica in bo, tako kot sedaj, capljal na me-stu. Čeprav je bilo to pove-dano s t.i. tržnimi izrazi, je treba vedeti, da izobraževa-nje ni trg in da ne gre vanj vnašati tržnih komponent. Ko je nekaj moderno, in trg je sedaj zelo v modi, zelo radi namesto modro, moderno ravnamo. Slovensko izobra-ževanje potrebuje poseben sklad za izobraževanje, v ka-terega naj se steka delež z ustavo določenega odstotka bruto narodnega dohodka, ki naj se ga kasneje kar najbolj umno in ob dobrem sistemu kontrole (ne samoupravljal-sko, ampak po kriterijih, ki jih sprejme skupščina) poraz-deli. Vse to lahko trenutno naredi Skupščina SR Slove-nije. Ob tem pa lahko očetje in matere, ki sedite v Skupš-čini Izobraževalne skupnosti, od ostalih očetov in mater, ki sedijo v Skupščini SR Slove-nije, terjate več denarja in boljši sistem šolstva TUDI ZA VAŠEGA OTROKA, KI SE BODISI DOLGO-ČASI, BODISI GRENKI POT POTI V TEJ ČLOVE-KAUNIČUJOČI ŠOLI. Patetično, mar ne!? Toda resnično! Le vprašajte svoje otroke... Lenja UNIVERZA PROTESTNAIZJAVA ŠTUDENTOV MEDICINE 13. maja 1989 je RTV Ljubljana posredovala sporočilo Ijubljanskega Odbora za varstvo človekovih pravic, v katerem le-ta sporoča nekatera dejstva o postopkih pravosodnih organov v zvezi z zdravstvenim stanjem, diagnostičnimi preiskavami in predlaganimi terapevtskimi ukrepi za zapornika v KPD Dob Janeza Janšo. Tega dne so ga v nasprotju z tnnenjem lečečega zdravnika prepeljali iz Interne klinike v Trnovem, kjer je bil na preiskavah, ponovno v zapor. Zaporniški zdravnik J. Janše, glede na njegovo zdravstveno stanje in brez odpustnega lista iz bolnišnice, ni hotel sprejeti v ambulantno oskrbo. Tako Janez Janša je navzlic temu ostal v zaporniški ambulanti. Postopek pravosodnih organov v tem primeru lahko sprejmemo samo kot skrajnost vsega kar se je dogajalo v očitnem nasprotju z vsemi etičnimi, humanimi in zakonskimi merili v času preiskovalnega postopka, procesa in po sodbi proti četverid v Ljubljani. Študenti medicine, ki se pripravljamo na svoj humani poklic OBSOJAMO 1. družbene razmere, v katerih laiki presojajo strokovne medicin-ske odločitve in jim je omogočeno, da na podlagi neutemeljenih razsodb krnijo pravico bolnemu človeku do temeljne zdravstvene pomoči in svobodne izbire zdravnika, kar mu zagotavljata ustava in zakon. 2. postopke, s katerimi pravosodni organi dokazujejo očitno neza-upanje v strokovnost in objektivnost lečečih zdravnikov obsojenih, 3. zavračanje izkazane resnosti obsojenčeve bolezni, 4. nezaupanje v znanje in izkušenost naših vrhunskih medicinskih strokovnjakov, ki so mednarodno visoko cenjeni in priznani, 5. nezaslišano zavračanje predvidene zdravstvene oskrbe obsojen-čeve poškodbe s strani tistih, ki jim je bilo naročeno, naj aretirajo Janeza Janšo 5. maja 1989, 6. samovoljno odločitev in izvršitev nasilne odvedbe obsojenca v nasprotju s strokovno oceno in mnenjem lečečega zdravnika iz zdravstvene ustanove v trenutku, ko diagnostična obdelava še ni bila končana, kar nas sooča s takšno prakso iz nedavne mračne preteklo-sti v Evropi. Zaradi tega ZAHTEVAMO 1. da Janeza Janšo takoj napotijo oz. premestijo nazaj v specializi-rano ustanovo, kjer mu bo omogočena ustrezna oskrba in da se v nadaljnjem poteku njegovega zdravljenja v celoti upoštevajo navo-dila njegovega zdravnika, 2. da pristojni upravni organ, v tem primeru Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, takoj zahteva uvedbo postopka proti odgovornim osebam, ki so dopustile, da je prišlo do kršitev temeljnih zakonskih pravic obsojenega do zdravja in ncdotakljivih pravic zdrav-nika do svobodnega odločanja v postopkih zdravljenja, 3. da Slovensko zdravniško društvo zahteva, da bo slovenskim zdravnikom zagotovljeno strokovno delo v skladu z mednarodnimi medicinskimi, moralno-etičnimi in deontološkimi ter humanimi na-čeli, 4. od svojih učiteljev, da se z vsemi močmi uprejo laizaciji stroke in da se javno zavzemajo za spoštovanje in zaupanje v zdravnikove odločitve. Naš protest sporočamo javnosti zaskrbljeni nad očitno izkazanim omalovažujočim odnosom pravosodnih organov oblasti do vede, ki se je učimo, in jo bomo jutri izvajali. Slovensko javnost sprašujemo, kakšna je oblast, ki sili zdravnika, naj ravna v nasprotju z zdravniško prisego in temelji mednarodnega kodeksa zdravniške etike in morale. Študenti Medicinske fakultete v Ljubljani V Ljubljani, 16. maja 1989 POLITICNO Ko govorim o srbski poli-tični strategiji, seveda mislim na famozno anti-birokratsko revolucijo, ki ni nič drugega kot socialistični vojni komu-nizem. Model torej, ki se vedno znova napaja iz proiz-vodnje sovražnikov, model, ki na žalost doživlja svojo drugo pomlad in renesanso. Model. ki ne bo nikoli Jugo-slavijo iz Afrike preselil nazaj v Evropo - če se spomnimo Vasletovega predvolilnega gesla - ampak jo bo še bolj potisnil v bedni geto brez možnosti integrirati se v evropske politične in gospo-darske tokove in s perma-nentnim izrednim stanjem kot začasnim reševanjem na-kopičenih notranjih protislo-vij. Že vrabci na strehah čiv-kajo, da nevarno brzimo v brezizhodno izredno stanje, ki bo ravno tem silam dalo novega poguma pri formira-nju modusa preživetja in od-krivanju »prerokov ter hero-jev.« V tem »izrednem mo-dusu« eksistiranja se formira klasično urejeni dualistični svet. Na eni strani imamo sfero idealnega, skupek želja in idej. (recimo, da je to ideja o trojni reformi), na drugi strani pa imamo sfero krute realnosti, ki zahteva izredne ukrepe. Ti dve strani ne bosta nikoli prišli skupaj, ker ravno »praktični ukrepi« konstitu-irajo »trojno reformo« kot idejo, željo, skratka kot nekaj ne-ustvarljivega. Najprej je bila to ustava SR Srbije, zdaj je kontrarevolucija na Ko-sovu, jutri bo kontrarevolu-cija v Sloveniji, pojutrišnjem izredni partijski kongres in tako naprej. Vedno znova se ŠEF DRŽAVE JE HOMOSEKSUALEC To je sočni trač ali pa resna politična diskvalifika-cija, ki se te dni širi po Beogradu. Janez Drnovšek je po beograjskih kuloarjih in ulicah dobil madez, ki ga je označil ze pred prevzemom funkcije repre-zentanta Jugoslavije. Logično je, da se ob vsakem novem »političnem obrazu« še brez politične dediščine in renomeja, spletajo zgodbice in trači. Vendar je tudi logično, da se te vrste »diskvalifikacija« pojavi ob slovenskem predstavniku, ker je pač vse kar prihaja iz Slovenije ze vnaprej nesprejemljivo. Nesprejemljivo v precizni mrezi srbske politične strategije, ki so ji argumenti in razum postranska stvar, bistvena je delitev na »dobre in zle«, na tiste, ki so »uz Srbiju« in tiste, ki so »protiv Srbije«. V tej luči je zanimiva anketa, ki so jo opravili med 270 beograjskimi maturanti. Vsak je moral za posamezne republike našteti nekaj asociativnih poj-mov in na vidnem mestu se pojavita pojma »uz Srbiju« in »protiv Srbije«. Uz Srbiju so Makedo-nija, Vojvodina, Črna Gora in Bosna in Hercego-vina, protiv Srbije pa Slovenija in Hrvaška. Zaenkrat Janez Drnovšek še ni asociativno pove-zan s Slovenijo tako kot Cankarjev dom, Stanov-nik, Smole, Mladina in odcepitev, je pa ravno z go-vorico, da je homoseksualec znakovno že oprede-Ijen in sumljiv a priori. Lahko pričakuje, da bo na udaru vsaj toliko, kot je zdaj Stipe Šuvar, oziroma še več: Drnovšek je sumljiv ze zato, ker ni še poteg-nil nobene poteze. Ko jo bo, bo sumljiv še bolj. odkrivajo odločilne naloge, zadnje prepreke pred vsto-pom v svet idealnega. Odlo-čilno je, da je vedno »vsaj še ena naloga in prepreka«, tako kot je vedno vsaj še en sovražnik, s katerim je po-trebno obračunati. Če se srbska politika repro-ducira z vedno novimi sovraž-niki, se bosanska politika hrani z vedno novimi afe-rami. Najnovejša afera je po-vezana tudi z Janezom Dr-novškom. Gre za izsiljeni od-stop kandidata za zvezno predsedstvo, doktorja Ne-nada Kecmanoviča. V za-četku je bil KecmanoviČ uvrš-čen v predvolilno tekmo v imenu demokracije. zdaj je bil prisiljen odstopiti v imenu politične avtokracije. Na-mreč, v Bosni in Hercegovini so stvari še vedno kristalno jasne: vladajo plemenski vla-darji in policija. Zdaj, ko smo si lahko v BORBI prebrali, kako so »te sile! dosegle od-stop Nenada Kecmanoviča, se lahko po eni strani režimo, po drugi pa ugotovimo. da zdrave sile niso smele odpo-vedati tako, kot so v Sloveniji in dopustile izvolitev Janeza Drnovška. Če te sile ne bi napačno ocenile rejtinga obeh tekme-cev, potem bi tudi Drnovšek dobil namig, da je bolje. če odstopi, ker bo drugače služba državne varnosti v jav-nost spustila za njega ne-ugodne dokumente. Najver-jetneje tiste govorice. ki zdaj krožijo po Beogradu. Če je lahko Kecmanovič ruski in ameriški špijon hkrati. zakaj ne bi bil Drnovšek peder? RŠ POLITIČNO Kratkoročne in dolgoročne strategije razvoja so ekološko veliko bolj degradirajoče, kot tiste pred desetletji, pa naj se bere plane občin ali pa repu-blike. Vrtinec brezbrižnosti se je zasolil samo še s ciniz-mom. Ekologija se ne sme več zanemarjati, potrebno je varovati okolje, naj SZDL pozeleni... Pametna razmi-šljanja in zdrave ideje, toda bolje da o primerih ne govo-rimo. Od leta 1985, ob veliki manifestaciji za zaščito goz-dov, se ni zgodila nobena za-konska ali sistemska spre-memba, ki bi zavrla obstojšče antiekološke trende. Poročilo o gozdovih iz leta 1985 je bilo katastrofalno. 30% gozdov, na nekaterih območjih pa celo več kot 50 %, je bilo zelo poškodovanih. Piše se leto 1989, s katerim smo podedo-vali zgolj še 5,9 % zdravih jelk in 21,8% zdravih smrek. Govori pa se še vedno zgolj o poskusnih pilotskih filtrih v Soštanju, čeprav imajo po ocenah nekateri slovenski gozdovi zgolj še nekaj let živ-ljenja. Tudi lista prepovedanih ali zelo škodljivih snovi v kemiji, farmaciji in kmetijstvu zao-staja za zahodom vsaj deset let, če ne več. Čeprav za to niso potrebne nobene bi-stvene raziskave. Dovolj je že spremljanje tujega strokov-nega tiska. Za sprejemanje zdravih idej so v naši družbi potrebni strašni napori in sistemska procedura. Čeprav zakon o davčni stimulaciji ali manjši carini za pralne praške brez fosfatov, ki so bolj prijazni in manj strupeni za okolje, tega ne zasluži. Ne zasluži pa tega tudi zakon o vrnitvi starih ba-terij nazaj trgovini; podobno je s steklenino. O strupenosti teh baterij pa javnost ničesar ne ve. Kaj torej narediti? Z dobro voljo in tudi velikimi napori se ne da veliko. Zato, in zaradi skoraj že apokalip-tičnih ekoloških trendov, predlagamo, da se ob spre-membah republiške ustave uvede možnost »ekološkega veta«, ki naj bi ga prizadeta javnost izrekla za določene posege v okolje, ki so neraci-onalni ter ogrožajo in puščajo za sabo prizadete posamez-nike ali skupine ter uničeno okolje. Veto naj bi dala dru-štva, organizacije ali skupine za varstvo okolja pri posegih, kot so pozidava ali prekate- EKOLOGIJA IN VETO V zadnjem času smo bili v Sloveniji priča »zanimi-vim političnim poskusom«. Možnost javnega raz-pravljanja o kandidatih za člane predsedstva SRS, volitve na podlagi programov, v druzbeno življenje prodirajo Ijudje, ki bi jih lahko še pred leti imeli za oporečnike. Vse to kaže na prelom s preteklostjo, na vzpostavljanje bolj učinkovitih pragmatičnih oblik družbenega življenja. Edino merilo naj bi postala učinkovitost političnega sistema. Toda ali je res tako? Mar se pod to fasado večina stvari ne dogaja naprej še po starem? Corpus delicti, na katerega lahko ujamemo »zdrave« premike, je se vedno var-stvo okolja. gorizacija kmetijskih zemljišč v druge namene, izsekovanje in uničevanje gozdov, za energetske in industrijske ob-jekte, ki bi spreminjali ali huje ogrožali biotop, tako kot za vse plane in strategije, ki take posege vključujejo. Veto bi se izrekal v odvisnosti od velikosti in aktualnosti ter nosilca posega na določenem področju. To je na nivoju krajevne skupnosti, občine. mesta ali republike. Društva, skupine in organizacije, ki bi tak veto izrekle, bi seveda, odvisno od velikosti ob-močja, kjer bi se ta veto dal, morale vsebovati v svojih vr-stah določen quorum ljudi, ali pa zbrati določeno število »NE« podpisov. Da pa ne bi prišlo do »zastoja« ali očit-kov, da je bilo na ta način vsiljeno mnenje manjšine ve-čini, ima krajevna skupnost, občina, mesto, regija ali re-publika še eno možnost. Glede na velikost skupnosti, v kateri je bil veto podan, se lahko o tem problemu ljudje odločijo na referendumu. Z razpisom referenduma lahko »oblastna struktura« ovrže ta veto. Da je v obratno pozicijo potrebno postaviti ti-stega, ki se zavzema za refe-rendum, nam lahko dokaže primer iz krajevne skupnosti Rudnik, kjer naj bi se gradil objekt Polikema in Galvane. Afera traja že leta. Mimo vednosti občanov so sprejeli zazidalne načrte, ki naj bi po-leg obrtne in industrijske cone omogočali gradnjo ob-jektov za hrambo izredno strupenih snovi, o katerih uradni organi seveda niso že-leli ničesar izdati. Tudi vse peticije so bile zastonj. Po-navljanja, da so barjanska tla v primeru potresa kot žele, ter da grozi zanesljivo uniče-nje barjanske podtalnice, pa so bila bob ob steno. Kaj bi se zgodilo s stanovalci v tej kra-jevni skupnosti in delom Ljubljane v primeru hujše in-dustrijske nesreče, pa tudi nihče ni želel ničesar pojas-niti. In tako kot mačka okoli vrele kaše. Da o ostalih primerih ne bi govorili. Spomnimo se samo hidroelektrarn na Muri, čigar projekti še do sedaj niso ovr-ženi; primera PCB v Krupi, tega, kar se dogaja v rudniku urana Žirovski vrh... Institut neposrednega odločanja je veliko boljši kot dosedanji, v katerem ni nihče za nič od-govoren in nihče ničesar ne ve, če se kaj zgodi. Da ne bo več potrebno zbi-rati tisoče in tisoče podpisov za dosego zgolj moratorija je-drske energije. Da se ne bi ponovili pro-jekti, kot je bil predlog iz-gradnje hitroelektrarn na Muri, ki še do sedaj niso v ce-loti zavrnjeni, čeprav je na razpravo v Cankarjev dom morala priti z avtobusi velika množica ogroženih ljudi. Da se ne bi zgradile nove Jesenice ali Kidričevo, ki so bile izsiljene kljub velikim protestom javnosti. Da se ne bi ponovilprimer, kot je rudnik urana Zirovski vrh, ki žabam odvzema krake in dodaja glave. Da se ne bi ponovila Krupa. PETER KODERMAC zeleni Ijudje so si postavili mejo znotraj nje so živeli zeleno življenje zakaj so si postavili mejo so se spraševali rumeni Ijudje in jim uničili njihovo mejo TRIBUNA Igor Bavčar Moji pogovori Zapiske sem delal takoj po vsakem sestanku. neka-tere pa šele po nekaj dneh. Opisani so le sestanki s slovenskim političnim vrhom in nekaterimi drugimi pomembnimi političnimi osebami. tudi tujimi diplo-matskimi predstavniki. Manjkajo zapisi s pogovorov s predsednikoma slovenske mladinske organizacije An-derličem in Školčem. Predvsem s slednjim sva se v teh časih sestala ničkolikokrat. vsekakor pa tolikokrat, da nisem imel časa. da bi si vse sproti zapisoval. Sestanki z njim so imeli še nek povsem določen namen. To je bil pomemben vir informacij o tem. kako in kaj razmišlja slovenska poltika. Skolč se je vedno prišteval mednjo in je tudi resnično njen del. To daje upanje, da se bo ta politika končno spremenila, Skolč bi rekel, da ji bo vrnjeno dostojanstvo. Skolč je seveda vse te informa-cije dajal jasno, zavestno, končno. RK ZSMS je kolek-tivni član Odbora. (manjkajo še zapisi iz pogovorov v avstrijskem parla-mentu. prvi pogovor pri nadškofu Šuštarju. fazgovori z italijanskimi zamejci v Italiji in Krošci v Celovcu... Poleg tega moram opisati prve razgovore o formiranju Odbora. ki sem jih imel ločeno z Mastnakom. Žižkom. Spomenko Hribar. Francetom Bučarjem in drugimi. Razen tega moram vse zapiske dopolniti s kronologijo dogodkov.) 1. junij 1988, ob 9.25 uri, Milan Kučan S Kučanom sem se pogovarjal takoj naslednji dan po Janezovi aretaciji (glede na to. da je danes. ko to pišem. ponedeljek, 13. junija. se pravi skoraj dva tedna • kasneje, moram natančno preveriti ali sem res šel naslednji dan k njemu ali šele v četrtek, da tako bo,-v četrtek. 1. 6. 1988. ob 9.25 uri). Ko sem ga poklical po telefonu. je rekel. da ne ve, če ve, kar mislim jaz, da ve. Odgovoril sem mu. da če je kdo. ki kaj ve. potem je to on. Odgovoril je naj pridem kar takoj. Bil sem maksimalno zadržan. on me je sicer takoj začel tikati. tako. da se je ozračje malo otoplilo. Rekel sem. da sem prišel k njemu zato. ker ne vem v kakšen »špil« v zvezi z Janšo je šla slovenska politika. Rekel sem mu dobe-sedno »špil«, ker sem hotel igrati odprto. Sprva je Kučan to nekako preslišal. Ko sem drugič v pogovoru omenil besedo »špil«, se je vznejevoljil. Odprto sem mu rekel. da glede na to. da sta bila v zadevo vmešani naša in vojaška policija, da to kaže, da je tu nekakšna pogodba. Javne izjave obeh strani to dokazujejo. Re-kel je. da tu ni bilo nobenega »špila« in tudi ni pristal na tisti del razgovora, ko sem mu pojasnjeval svoje stališče do ozadja celotne zadeve. Jaz sem šel striktno na politko. na odnose v Sloveniji. omenil sem mu tudi Kavčičev dnevnik. Šele na koncu. ko sem odhajal, je rekel. da gre morda tudi za revanšizem. Rekel je. da oni zahtevajo sestanek na najvišjem državnem nivoju. kerje zadeva vodena iz Beograda in da on ni vedel nič. da je bil zelo presenečen. ko so mu na seji partijske konference v Beogradu povedali za celo stvar. Dogo-vorila sva se. da se vidiva čez dan ali dva. ko bodo stvari jasnejše. 8. junija 1988, Milan Kučan Drugič sem šel k njemu, ko je Silva obiskala Janeza. ko sem izvedel v kakšnem stanju je. To je bila sreda, osem dni po njegovi aretaciji 8. 6. 1988. Ogorčeno sem mu pojasnil v kakšnem stanju se Janez nahaja. Rekel sem mu. da mi tega ne bomo trpeli in da če se ne bo nič ukrenilo. bomo mi s tem šli v javnost ne glede na to. da je Silva izrecno zahtevala. da o tem ne govorimo. Kaj se bo zgodilo po tem. mu ni bilo potrebno posebej razlagati. Tedaj mi je rekel nekaj. kar me je skoraj prepričalo. Nekako takole: »Igor. jaz ti obljubim. da bom šel do konca. Prosim te le. da veš. da ne grem do konca zaradi Janeza ampak. da bi šel do konca zaradi vsakega.« Tisti trenurekse mi je zazdelo. da govori iskreno. Toda glede na to. da sem pozneje. ko sem govoril z delegacijo. ki je bila pri nje(n (Žižek. Gantar. Vogrinc). in ko so mi dejali. da je v nekem trenutku izjavil (mu je ušlo?). da je prepričan. da je celotna zadeva podtaknjena. tisti trenutek sem pomislil. Zakaj bi on to razlagal tem Ijudem. ko vendar ve. da bodo povedali meni. Na eni strani pomirjujoč ton. na drugi strani govorjenje o tem. da je stvar podtaknjena. Ne vem zakaj. Taktika. Da, on igra svojo igro. To je to na kar moram vedno paziti. Veliko sem razmišljal o tem. Kaj on resnično misli? Kaj zmore in kaj hoče? Res. to so vprašanja. Ni mi bilo jasno. zakaj se je tako zavzel za Ertla in Stanovnika. Rekel mi je. da jima popolno zaupa. Glede njunih nastopov v javnosti ni bilo za to nobenih opravičil. Nobeden od njiju ne zbuja zaupanja. Sploh pa. ko sem mu rekel. da ostaja eno samo vprašanje. ki je tu od začetka. vprašanje zakaj je Janeza naša policija takoj dala vojaški. v enem dnevu. zakaj ni poskrbela za lastno zgodbo. tedaj je rekel. da res je. to je vprašanje. na katero moramo še odgovoriti. Mislim si lahko. da tako kot v politiki tudi v policiji obstajata dve struji. da Ertl. še posebej. če ni na strani tistih. ki so zadevo i;:peljali. sploh ne more o tem govoriti. ker mora takoj odstopiti. če ne nadzira dela lastne policije. odstopiti pa ne sme. ker ga Kučan rabi. Vedel sem. da v zvezi z Ertlom obstaja zgodba okoli volitev Predsedstva re-publike. Tedaj je bil Ertl predlagan v Predsedstvo in malo je manjkalo. pa bi moral iti res tja. namesto njega pa so nekateri. in to ni bil Kučan ali njegovi. predlagali Dolgana. sedanjega sekretarja izvršnega sveta Slove-nije. Zanj velja. da je na konservativni strani. Za socializem je jasno. da kdor nima policije nima oblasti in zato je možno. da je ozadje zadeve tudi tako. Torej mora Kučan Ertla ščititi. četudi slabega Ertla. Ertla brez javnega zaupanja itd. Jasno pa mi je bilo tudi, da Ertl ne bo govoril. če je pri celi zadevi zraven. Torej. drezati v Ertla je neproduktivno. Nič se ne more zgoditi. edino kar je smiselno je, če se bo izkazalo, da se tako lahko pritiska na Kučana. Kučana so dobro stisnili. Če verjamemo, da ni vedel za stvar. so mu zavezali usta. njemu, borcu za pravno državo. legitimtiost itd.. ravno s tem, da so začeli preiskovalni postopek. Kaj naj stori. naj reče. da so zaprti nedolžni? Preiskovalni postopek in eventuelna obsodba pa je hkrati tudi edini način, na katerega je moč Janeza odstraniti. 10. junija 1988, Milan Kučan Tretjič sem šel k njemu v petek. pred sejo Odbora. Skušal me je pomiriti. Ko sem ga poklical po telefonu, ni kazal ravno velike pripravljenosti za to. da se do-biva. Kaj je novega. mi je rekel po telefonu. Rekel sem. da pričakujem. da mi bo on kaj povedal. Potem me je takoj povabi. Seznanil sem ga z našimi pogledi. povedal sem mu. da čas ne dela za nas. Da so izredni pritiski od spodaj po radikalizaciji celotne zadeve. da bomo komaj zdržali in. da ne vidim razlogov za to, da bi zdržali. če nima tudi on kaj za povedati. dati namig o času itd. Najprej se je zgovoril na Stanovnika in njegov obisk pri Dizdareviču, češ. da se še nikoli v štiridesetih letih ni zgodilo. da bi ena od republik zaradi podobne zadeve zahtevala sprejem. Potem je rekel. da bddo zadeve jasnejše sredi prihodnjega tedna, ko bodo seje v Beogradu. Odprto sem šel na to. da opažamo. da nas umikajo s prvih strani časopisov. s poročil. dnevnika itd. Rekel sem. da mi tega ne bomo prenesli in da to za nas pomeni konec sodelovanja. Obljubil je. da bo takoj govoril s Smoletom. da bo ta govoril z uredniki itd. Da sicer to ne more biti prva vest. vendar pa pomembna notranjepolitična vest. Veliko sva govorila o celi zadevi. Povsem odprto sem mu rekel. da vem, da je zadaj tudi zadeva s Kavči-čem. da so tu tudi ta stari slovenski politiki. da je vojska neposredno zraven. da pa sama ne more tega počenjati. Molče me je gledal. Nič ni rekel. Vedel sem. da ne more nič reči. Kaj pa naj reče. Pa je rekel. Rekel je. da je res. da nekomu ustreza to. da ve kako se bodo zadeve zavrtele. Tako kot pri dveh zadnjih eskalacijah v zvezi z Mladino, je dejal. Tisti trenutek sem mu rekel. da ne tako. pač pa tako kot pred dvajsetimi leti. Ni se strinjal. Rekel je. da ni več ene osebe. ki je tedaj to omogočala. Jaz sem rekel. da morda celo ni več potrebno. V nekem trenutku. ko je ocenil. da grem predaleč. je rekel. da mi je rekel. da bo storil vse. presekal sem mu besedo in mu odgovoril. da je rekel. da bo šel do konca. Tedaj sem jasno videl. da tudi on preigrava. špekulira. trguje. Jasno. Vedel sem. dn je moja in njegova prednost. da igrava poleg skupnega se je zdelo. da me je pomiril. da sem tudi jaz priprav-Ijen na neko dilanje mesecev za Janeza. sem mu rekel: »Dobro. to so pravni vidiki. toda ti veš. da ne gre zn to. To je zunanja fasada. to je to o čemer se lahko javno govori. Kaj pa stvar zadaj. Vem (to je res, op. I. B). da Janeza že tri mesece naša policija v svojih poročilih tretira kot politično sumljivega. da ga zasledujejo. pri-sluškujejo itd« Molčal je. Priznal je, da, v tem molku je bilo priznanje. da ni čisto nedolžen. Ni tega vsega skuhal, toda Janez mu je iiel na živct^. Tako. sedaj sva vedela oba. To je dobro. Takoj ko sem to opazil. sem mu rekel še nekaj, da sem se namreč v kratkem času naučil. da ne velja nikomur zaupati. da torej ne za-upam tudi njemu. On je na to odgovoril, da je to dobro, še posebej znotraj politike. Nato je šel zopet na mednarodne pritiske. Rekel je. da bodo oni v Beogradu lahko zavrli stvar. da pa najtežje gredo proti temu mednarodnemu pritisku. Omenil je W. Maverja jz Frankfurtha. ki da je bil na CK in da ga je sprejel Lenart Šetinc. Imel je dve vprašanji, zakaj »dobra slovenska politika« na to ne odreagira in kako komentira mednarodni pritisk. Jaz nisem popustil. rekel sem le. da mi ne gremo na separatizem, pač pa na demokracijo. da je močna YU samo demokratična YU. Da. govorila sva še o eskalaci-jah proti JLA. Na koncu pogovora sem mu rekel. da mora vedeti. da sem jaz totalno odločen. da grem do konca. da ne odneham. in da nas je takih še dovolj. Mislim, da mu tega niti ni bilo potrebno reči. to je vedel. Toda na takih razgovorih je to treba tudi izreči. 21. junija 1988, Jože Smole Ob 8. uri zjutraj sem bil sprejet pri Jožetu Smoletu. V zraku je viselo naše popoldansko kulturno zborova-nje. Dober dan za politične pogovore. Takoj na za-četku sva bila sama. Nato se nama je pridružil še Dušan Semolič. Takoj v začetku sem povedal. da sem prišel zato, ker je Odbor opazil, da se vesti o naši dejavnosti zlagoma a zagotovo umikajo s strani časopisov in vesti na radiu in TV. Rekel sem tudi. da sem obveščen. da je on na sestanku z uredniki plediral za tim. »umirjanjem situacije« in temu primerno obveščanje javnosti o tem. TRIBUTtfA Priznal je in nadaljeval. da vendar to ne more biti neprestano vest dneva. Rekel sem. da seveda ne. da mi tega niti nočemo. No. potem je on takoj preskočil na drugo temo. Da ga skrbi današnje zborovanje. ne zaradi tega, kar bova rekla midva z Anderličem, pač pa sicer. Skrbi da ga cela situacija. Rekel je, da vojska ne odstopa od ocen o kontrarevoluciji, da on ve. da jih vznemirja Mladina. ki da res pretirava. Omenil je primer vojaka Bogataja. Ravno tisti dan je Delo prine-slo vest. da je v Sarajevu obsojen na leto dni zapora. Pravil je, da se je on, in tudi drugi v Sloveniji, že pred časom zavzel zanj, ker je oče prinesel nedvoumne dokaze o montiranosti cele zadeve, da pa je vojska reagirala tako. da je predsedstvu SFRJ poslala pismo, kjer pravi, da Bogatajev oče. ki je funkcionar v Slove-niji (pomočnik enega od sekretarjev republiškega ko-miteja), izkorišča svoj položaj za pritisk na vojaške pravosodne organe. Dejal je, da ga skrbi protiarmijsko razpoloženje. Tedaj sem posegel vmes in rekel. da se mi zdi. da mi na žalost lahko proti temu le malo storimo. Začudeno je pogledal. Pojasnil sem. da dokler ne bo politika poka-zala na bistvo sporov, nasprotij. naredila svoje tajne , seje javne. spopade javne. toliko časa bo pač vojska v ospredju. Rekel sem. da mene ne skrbi odnos JLA-Slovenija. niti Beograd-Slovenija, pač pa odnosi v Slo-veniji. v slovenski politiki. Rekel je, da so v Sloveniji enotni, jaz pa, da o tem dvomim. Nisva več govorila o tem. Molčal je. me gledal naravnost v oči a nekako mimo mene in skozi mene. Potem je. ob pol devetih, pogledal na uro in se mi opravičil, češ, da imajo sejo predsedstva. Še prej je rekel, da bo upošteval moje pripombe. 24. junija 1988, Tina Tomlje Mimo cekaja sem šel. ko je okoli ovinka na kolesu pripeljala Tomljetova. Umaknil sem se s poti rekoč. da me ja ne bo povozila. Nato sem jo vprašal: »No. kako. boste zmagali?« Na obisku v Sloveniji je bila namreč pnrtijska delegacija zveznega CK s Šuvarjem... Sesto-pila je s kolesa in rekla: »Daj no, saj nam nič ne morejo« Rekel sem ji, naj vendar ne govori. kot da gre za kilo češenj. ona pa. da sicer res padajo težke besede. kontrarevolucija in podobno. da pa jim res nič ne morejo. Vedel sem. da mi bržkone ne bo povedala nič določenega. poleg tega mi ni bilo čisto jasno, kam spada v slovenski sceni. nekateri, Braco Rotar. jo je uvrščal med konservativce. končno. Zemljarič itd. Vprašal sem jo. če je res Šuvar obrnil srajco, pa se je nasmehnila in rekla. da je on ne more. Potem sem jo vprašal. če je to le predvolilna kampania in je potrdila. Rekla je. da so v Jugoslaviji čisto zmešani. Gorbačov jim je popolnoma zmešal glave. niso vajeni tega, vse variante so pripravljene za Vzhod, sedaj pa naenkrat take reči v Sovjetski zvezi. Govorila je o odgovornosti Slovenije za celotno socialistično gibanje. če sedaj oni popustijo, potem je to krah za celotno gibanje, dejstvo je potem, da se po mirni poti ne da iz realsocializma v neko drugo fazo. ali kakorkoli je že rekla. Potem je beseda nanesla na vojsko. rekel sem ji. da mi več. kot smo storili. ne moremo. Da so oni na potezi in druge reči. V nekem trenutku je zavzdihnila. da zakaj sem izstopil iz ZK, da se oni zavedajo napak. ki so jih storiii do mene. odnosa. ki ni bil pravi itd.. da pa vendarle zakaj. Da sem krasen človek. ki znam politično misliti. ki znam delati z Ijudmi itd. Rekel sem ji. da sem izstopil zato. ker sem se tako odločil na podlagi temelji-tega premisleka. ne pa zaradi kakšne zamere. Nisem ji hotel več razlagati. vprašanje. če bi me razumela. Potem sem. skozi smeh. rekel, da če jim bo šlo zares težko. potem bom storil tako. kot je storil Vidmar 1948 ob Informbiroju. Takoj je reagirala, daj, je rekla, prosim te. Potem sva se pogovarjala o seji. ki bo v ponedeljek. Ona da misli, da ne bo težko. da pa me prosi, da jim ponagamo, tako, da jasneje definiramo naš odnos do JLA. Rekel sem ji, da mi že ves čas poskušamo nekaj storiti, vendar je jasno. da nas vojska ne priznava. da je naša delegacija žensk napisala krasho pismo Višnjiču, kjer v bistvu povzema naš odnos do vojske itd. Potem sva šla vsak svojo pot. 24. junija 1988, Milan Kučan Pri njem sem bil ob 12. uri. Takoj. ko sem sedel. je začel govoriti o tem, da jih sedaj cela YU napada zaradi našega torkovega zborovanja. Da so zgubili celo tiste pristaše. ki so jih imeli, da pa je največ škode naredila provokacija pred kasarno na Metelkovi. Re-kel je. da mu je zvečer v torek, potem, ko je prišel iz Ljubljane v Beograd. telefoniral Krunič, češ kaj da se dogaja. da ga obveščajo, da je grozno itd. Nato mu je Kučan odgovoril. da ali on misli. da bi vsi skupaj z njim. ki je bil v torek na seji slovenskega CK. s slovenske strani ni manjkal nihče. tako mirno sedeli in razpravljali. če bi se res kaj takega dogajalo. To je menda Kruniča pomirilo. Kučan me je opozoril na članek v Politiki. na popolno manipulacijo, ki si jo je v zvezi z zborovanjem privoščila beograjska TV in podobno. Najbolj gaje prizadel Jug Grizelj. pokazal mi je članek iz Nedeljne Dalmacije, ob tem pa je govoril, kako je bil še pozimi pri njem. kako ga je spodbujal naj vztraja itd. Če so take prepričali, je rekel, potem veš kam gre stvar. Zaklepetala sva se o razmerah v Jugo-slaviji. Sam je omenil stanje vSrbiji. jaz pa sem komen-tiral. češ. da zadnje čistke. predvsem pa njihova radi-kalnost v gospodarskih reformah kaže. da hočejo za-devo spolitizirati. kako da ne gre itd. potem pa izredni kongres in... Potem je govoril o Mariboru, o tistih. ki stvari organizirajo. ki provocirajo, ki delavce viečejo izza strojev, da bodo oni v ponedeljek morali ločiti med delavci in provokatorji, da to velja tudi za naš primer. Rekel sem mu, da smo mi sami to že storili, cia pa mislim. da so radikalci tudi sicer nemočni. Vsaj kar zadeva Odbor. po moje nimajo šans, ker jih ljudje preprosto ne spfejemajo. Omenil sem mu. da bomo napisali pismo Višnjiču, da bom tudi sam dal intervju, ob tem sem mu omenil šikaniranje moje mame na štabu TO. Poslušal je. Potem sem ga vprašal, kaj je z zadevo. Rekel je. da, kot je on obveščen. proti Janezu nimajo nič razen tega. da je imel papirja. Povedal sem mu o njegovem zdrav-stvenem stanju. o postopkih. pismih. njegovi grožnji z gladovno stavko. o insinuacijah glede njegove žene itd. Nič ni rekel. pač pa je dejal. da ga skrbi Zavrl. Zakaj sem rekel, res ga je zvilo, fiziološko in psihično je bil na dnu. Da, je rekel, toda zakaj. Niso mi jasne razmere v redakciji Mladine. kaj se grejo ti fantje, je rekel. Tedaj. ko sta bila Šetinc in Korsika. Kovač in Mahkovec, tedaj je bilo v redu. ti se pa igrajo. Rekel sem. da je to druga generacija. Da sedaj dobro sodelu-jemo. Potem je rekel. da je Višnjič zagotovil Stanov-niku. da se bo stvar zaključila v nekaj dneh. Kako, sem rekel. Zaključila se bo. je rekel. kako pa. sam veš, kako se lahko zaključi. na več načinov. Izmikal se je. Nisem hotel več drezati. očitno je bilo. da stvar ne gre tako kot želimo mi. niti tako kot želi on. Vprašanje je. na kaj je on pripravljen. kje je točka. ki je zanj sprejem-Ijiva. In kaj to pomeni v odnosu do nas. V nekem trenutku sem mu rekel. da mi nočemo zadeve sedaj zaostrovati. Morda je prav. da počakamo naslednji teden, ko poteče enomesečni pripor. Kajti. sem rekel. vprašanj je še veliko, te v glavnem zadevajo politiko. Ertla, tega zakaj ni pojasnil dejstvo, da je šlo za koordi-nirano akcijo z vojaško policijo, pa še druga so. Kučan je poslušal, rekel ni nič določenega, le. ali je normalno, da se ministra za notranje zadeve toliko sprašuje. Bra-nil ga je. Rekel sem mu, da ne vem zakaj tako brani Ertla. da pa zaenkrat to upoštevamo, ker tudi mi ne vidimo smisla, da ne vem ali gredo tu stvari nazaj do volitev za Predsedstvo, do poskusa, da bi Dolgan po-stal notranji minister itd. Ves se je spremenil v uho. Sedaj ve. da vemo še marsikaj. Ve, da imamo še vetra To je dovolj. Beseda je nanesla na ponedeljkovo sejo CK. Rekel je, da po njegovem ne bo problemov, da pa ne garan-tira. da kdo ne bo izgubil živcev. Menda ne boste šli na nas, sem rekel, ker potem vedi. da bomo reagirali. Ne. je rekel, bomo pa stvari diferencirali. napade na JLA bomo obsodili itd. Dobro. sem rekei, več me ne za-nima. Potem sem mu rekel. da vem. da on obvešča svoje sekretarje o pogovorih z menoj in da vem, zakaj to dela. Tisti trenutek mu je postalo neugodno. rekel je, da je res, da pa upa. da sekretarji vedo. zakaj jim to govori. Dobro, sem rekel. zaenkrat vem. zakaj to delaš. in vedi. da jaz tega ne delam. ker ne želim in ne morem o tem govoriti javno. ljudi v kolegiju pa obveš-čam. Na koncu sem mu zatrdil. da smo mi odločeni. da gremo do konca. Hotel sem. da to zveni malce tea-tralno, da bo vedel. da mislim resno, sicer pa mu tega najbrž ni treba več dopovedovati. Končala sva, povabil me je, naj pridem k njemu v torek dopoldan po seji CK. 7. julij 1988, ob 8.30, Milan Kučan Sestanek z njim je bil kratek. Sedaj. ko to pišem. je točno dvajset dni kasneje. Ne spominjam se več na-tančno in tudi zapiski, ki sem jih naredil takoj po sestanku z njim mi ne morejo priklicati vsega v spomin. Na začetku je omenil štrajk v Borovu. Potem je prešel na glavno vprašanje. Rekel je. da v Beogradu ni opra-vil nič in da definitivne odgovore pričakuje v torek. Bil je pri Dizdareviču in Kadijeviču. Nato je rekel spet nekaj povsem nerazumljivega. Dejal je namreč. da verjetno ona stran popustila ne bo. da pa nima nobe-nega materialnega dokaza. ter da je to dobro za vso stvar. Komentiral sem. da je to. da ne bodo popustili vendarle lahko samo slabo. On pa. da bo v pritožbe-nem postopku vse lažje. Mi bomo od politike vseskozi zahtevali. da pojasni okoliščine in ozadje. da mora sedaj. ko je pripor po-daljšan, vsaj ponoviti svoja stališča. sem rekel. Potem sem šel direktno na Ertla. Rekel sem, da se očitno zapleta v javnih izjavah. Omenil sem Domadenikovo izjavo. Postal je pozornejši. očitno. a kljub temu ie ležerno odvrnil. da je Šinigoj nemudoma zahteval po-jasnila in sicer od njega neposredno. Naj sami razči-stijo, je zaključil. O tem torej noče govoriti. Zakaj? Vse je tu. Vsi odgovori na vsa ključna vprašanja. Zato! 15. julij 1988, ob 12.30, Janez Stanovnik Na začetku je ponovil že večkrat izrečeni stavek, da globoko spoštuje naše delo, da še posebej spoštuje našo pripravljenost za takšne neuradne pogovore. na katerih gre samo za izmenjavo informacij med dvema neodvisnima in samostojnima stranema. za katere je dobro. za obe strani. da vesta kaj več. da se skratka informirata. Pritrdil sem tej njegovi ugotovitvi. potem pa sem nadaljeval. Rekel sem mu. da sem videl sporo-čilo z zadnje seje predsedstva in da me je začudilo. da toliko prostora namenja gospodarskim problemom, za-devi pa, zaradi katere je bila sklicana seja. pa tako malo. Odvrnil je. da se zaveda in boji. da bralčevo oko ne bo potrpežljivo in se ne bo uspelo dokopati do bistva sporočila. Vedeti morate, je nadaljeval. da je to sporočilo rezultat razlik, ki so med nami. je kompro-mis. Razumeti morate. da gre tudi pri nas za to. Po tem sem mu pojasnil. da sem bil prisoten na zadnji seji izvršnega odbora P RK SZDL Slovenije. da je bil tam tudi general Tominc. ki je bil dve uri - tiho. Da sploh ni govoril in da se mi zdi. da gre za aroganco brez primere. Ko ste že omenili to ime. je rekel. naj vam povem. da je Tominc za Oslobodjenje izjavil. da se mi ni nikoli opravičil. Takoj. ko sem to prebral. sem od Dizdareviča zahteval magnetogram. kjer je on zvezno predsedstvo obvestil o tem. da je Kadijevič zaukazal Višnjiču in Tomincu. da se mi morata opravičiti, ker je Tominc vendarle izdal vojaško tajno. zaradi česar ravno ta trenutek sedi v zaporu zastavnik Borštner. Veste kaj mi je odgovoril Dizdarevič. da kam bi pa prišli. če bi vsem dajali magnetograme. Potem sem sam nadaljeval. da se mi zdi grozljivo, da vojaški preiskovalni in pravosodni organi ne spoštujejo procesnih določil niti v odnosu do vojaških zagovomi-kov. Rekel sem mu, da vemo. da Janšev zagovornik ne more dobiti na vpogled sodnih spisov. da pa je to zahteval. Omenil setn mu. da se bojim. da bodo zaga-vorniki obrambo gradili na tetn. da bodo obtoževali druge obtožene in da tako ne bo treba tožilcu niti dosti truda. Vemo tudi, sem nadaljeval. da so v priporu pri zaslišanju Janše sodelovali vojaški varnostni organi. tim. »bezbednjaci«. in da je splošno znano. da to ni TRIBUNA dovoljeno. razen. če preiskovalni sodnik to izrecno dovoli zaradi utemeljenega suma, da obstoja še kakšno drugo kaznivo dejanje. O tem mora obstajati tudi odredba preiskovalnega sodnika v sodnih spisih. Koli-kor vemo. tega ni. Stanovnik je ves čas, ko sem to govoril. zaskrbljeno zmajeval z glavo. Imel sem obču-tek. da je bil iskreno prizadet. Dejal je. da oni iz kontaktov civilnih pravosodnih organov z vojaškimi vedo. da obstajajo med njimi v vojski razlike. Da vendarle še ni vse definitivno odločeno. da pa je 90 %. da bo javnost izključena. Rekel je, da so oni prav zaradi tega zahtevali prisotnost strokovne javnosti. da je res. da je mogoče to zahtevo tolmačiti kot umik nazaj. da pa vendarle misli. da to ni bilo neoportuno. Potem je rekel. da kolikor on ve so »bezbednjaci« sodelovali v postopku tudi proti ostalima dvema in to še preden so se lotili Janše. Kar pa zadeva zagovor-nike. da mu je Francka Strmole dejala, da so to nekva-lificirani ljudje in da od njih ni pričakovati kakšne velike pomoči. Na to sem odgovoril. da smo izvedeli. da Tasičev zagovornik celo odklanja. da bi ga branil v vseh elementih. Stanovnik je na to odgovoril. da on je glede kazni optimističen. da pa je Kučan pesimisti-čen oziroma realističen. Nato je Stanovnik, po krajšem vljudnostnem nago-voru. kjer se tni je v glavnem opravičeval. da načenja vprašanja. ki so stvar našega Odbora in ob tem. da me je odvezal vsakršnega odgovora. rekel. da ima eno . resno pripombo. Ta zadeva naše razlikovanje med njim in Smoletom na eni in Potrčem na drugi strani. Naše zadnje sporočilo gre izrecno na to in to po njegovem ni dobro. ker je med njimi povzročilo napetosti in neljube tenzije. Misli. da se da te poudarke javno predstaviti tudi drugače. ne tako direktno. recimo enostavno z na-števanjem objektivnih dejstev. Poleg tega je Potrč zelo prizadet in vi morate računati, je dejal. da se boste morali z nami še pogovarjati. Pojasnil sem mu naše razloge za to javno razliko. ki smo jo potegnili med njimi. Rekel sem mii. da mi je jasno. kaj pomeni sedaj potencirati razdor znotraj slo-venske politike, da ravno zaradi tega sedaj ne potenci-ramo položaja in vloge Dolanca. in da tudi druge razlike. ki očitno so. Stanovnik prikimava. ne potenci-ramo preveč. Dolanca smo omenili enkrat. Stanovnik na to. da je bil tudi on zelo prizadet. za sedaj pa smo. za sedaj pravim. prenehali. Po drugi strani pa morate vedeti. tovariš predsednik. sem rekel. da mi hočemo imeti distanco do vas. do politike. želimo se pogovar-jati tako. da bo javnost vedela. kako se vi odzivate na njene pritiske. In tega ni moč počenjati drugače kot javno. zato smo šli na Potrča. Dvignil je roke. češ. na vas je da odločite. jaz sem samo povedal kaj mislim. Fer. Potem je rekel. da opaža rahlo razlikovanje med mlado in staro generacijo. da nas mlada generacija brezrezervno podpira. da celo misli. da smo imeli v času mitinga na Trgu osvoboditve 90% Slovencev za seboj. da pa sedaj prihaja do problema tempiranja. Kakor da bi me hotel opozarjati na to. kar vedo vendar vsi. da napetosti ni moč držati neprekinjeno. Rekel sem. da se mi vsega tega zavedamo, da pa odstopili ne bomo. da bomo nadaljevali. da bomo posebej ostro šli na odločitev o izključitvi javnosti. da bomo šli v medna-rodni prostor. ki bo to dejstvo še posebej obsodil. Odgovoril mi je. da njemu pač ni potrebno posebej razlagati, kaj pomeni tajen proces v Evropi. On to ve. Vemo pa tudi. je nadaljeval. vsi mi v politiki. da se približuje konec vrvi za nas. Sprva sem še mislil. da vojaško sodišče hiti zaradi nas in zaradi javnosti. sedaj pa mislim. da bo proces končan pred dnevom vstaje slovenskega naroda, in da ima ta hitrost tudi drugačne konotacije. 26. julij 1988, ob9. uri, Janez Stanovnik Pogovor sem začel z vprašanjem. ali ve, kdaj bo izrečena sodba. Odgovoril je, da ne, da kolikor se že čudno sliši. da pa je res, da ne vedo nič več kot mi. Potem je kar neposredno omenil izjavo Francija Zavrla s srečanja v Mostecu. ki je dejal. da je jezik le eno od vprašanj. le ena od kršitev v postopku, da pa njega bolj skrbijo druge. To je res. je rekel. vendarle pa morate vedeti, da je to za nas ključno vprašanje in tudi sicer se mi zdi. da lahko tudi vi z vašimi zahtevami na tem vprašanju združite vse Slovence. Da. sem rekel, res je. Odkar je vojaško sodišče objavilo, da posluje v srbohrvaškem jeziku, je iritira-nost Ijudi s tem dejstvom postala ključna točka njihove aktivizacije in podpore Odboru. Toda. sem nadaljeval. sedaj se prvič pojavljajo ljudje. ki nosijo napise kot »Ven s Švedi!«. v Škofji Loki se je pojavil ogromen napis »Odcepitev Slovenije!« itd. Reakcije so presko-čile na nek drug. iracionalen. nivo. Tega se bojimo in zato smo tudi sami storili nekaj korakov za to. da bi se zadeva pomirila. Dal sem nekaj izjav za radio. TV. v tem smislu. To. kar mi pravite, me hrabri. je rekel. Hrabri me. da se tako jasno zavedate vse odgovornosti. Toda razumeti morate. da je za slovensko politiko uporaba slovenskega jezika točka. s katere ni umika in ne povratka. Ko sem poslušal prenos vašega mitinga z Mosteca. sem si mislil. no. sedaj se pa moj mladi prijatelj dobro zaveda odgovornosti. ki jo ima. in ki je fantastična. Moram vam reči. da me je drug dan pokli-cal Dizdarevič in mi čestital za Mostec rekoč. da pa je vendarle bilo rečeno na predsedstvu CK ZKJ. da naj se ob dnevih vstaje ne dela velikih zborovanj. Ko sem se mu zahvalil. in mu razložil. da s tem nimam nič. da ste to vi organizirali. je bilo mučno. Potem sem šel na nekatere intbrmacije. ki smo jih mi imeli o poteku same glavne obravnave. Rekel sem. da vemo. da Borštner govori o tem. da je fotokopiji želel dati politikom. predvsem Kučanu. in da sodišče vse to z velikim zadovoljstvom in skrbno beleži in tudi ves čas provocira v to smer. Dejal sem, da je vprašanje o ste-nogramu Kučanovega govora neprestano v zraku. ne-prestano se ponavlja. Molče me je poslušal. Videl sem. da komaj čaka. da mi bo lahko odgovoril. Rekel je. da ve. da je bil Borštner šifrant. 7 let sem bil šef Kardeljevega kabineta. je dejal. in točno vem. kaj pomeni biti šifrant. še bolj pa vem. kaj pomeni. če kot tak v vojski izstopiš iz partije. Moraš biti sumljiv in neprestano predmet varnostnih služb. Ne piva ne mo-reš popiti brez nadzora. ne ljubezenskega pisma ne moreš napisati. ne da bi ti ga ne prebrali. Zato sem prepričan, da gre za konstrukt. za provokacijo. To. kar je Višnjič govoril marca Ertlu. to kaže. da imajo oni sposobnosti analitičnega razmišljanja. To. kar se do-gaja na Roški. so oni predvideli. Edino vprašanje je, ali je to Borštner počenjal vede. ali pa je nasedel tej provokaciji. Strinjala sva se. Tega ni bilo potrebno izgovoriti. saj je pogovor med nama potekal tako. kar se sicer ne da opisati. da je to že nekaj časa jasno obema. Toda to je najbolj boleča točka. ko vendarle veš, da je vse skupaj konstrukt, pa le ne moreš storiti nič. Grozljiv občutek nemoči. Potem sem mu rekel nekaj. kar nisem še nikomur doslej od politikov. Dobro, sem dejal. Vi vendarle poznate ozadje. Ali ni načina. da to direktno uporabite v vaših pogovorih, da nastopite odprto. Jasno je. da je v ozadju napad na politiko. na Kučana itd.? Ne. je rekel. Dvakrat smo poskušali. vendar brezu-spešno. Z Dizdarevičem in Kadijevičem. Dizdarevic je »potrčko«. Kadarkoli govoriva. prideva do točke. ko mi on pravi. da jaz podpiram veleizdajo. On me tika. jaz ga vikam, že to pove dovolj o njem. On preprosto nekaterih stvari ne razume. Zadnjič sem rekel Kučanu. da si Raif verjetno misli. da če je on lahko postal Turek, da lahko tudi jaz postanem recimo Srb. Kadije-vič je skrajno racionalen človek. vojak brez emocij. On je. ponavljam - je. zelo cenil Kučana. Sedaj ga ne več. ker očitno misli. da je Kučan izdal neko prijateljsko lojalnost. Kakor stvari poznam. vidim. da vojska ne odstopa. Naredil sem test z amandmaji na ustavo. V amandmaju o financiranju JLA se pravzaprav govori o državi v državi. o vojaški diktaturi. ki je niti ni treba oznaniti. Jaz sem predlagal. da sicer zagotovimo po-polno finančno varnost te ustanove, vendar ne po principih. ki so predvideni v tem amandmaju. Končno je res. da v zadnjih dveh letih JLA ni imela nobenih težav s financiranjem in je tudi to govorilo mojemu predlogu v prid. Niso pristali. hočem reči, da jim ne gre za finance, ampak za principe. Nobenih indiciov ni. ki bi kazali. da vojska popušča. tudi ne kaže. da bi oni mislili. da si zaradi sodnega postopka zapravljajo ugled. Problem je torej v tem. je nadaljeval. da se mi nimamo s kom pogovarjati. nimamo sogovornika. Ko smo včeraj na predsedstvu sprejeli stališče o uporabi slovenskega jezika pred vojaškim sodiščem. se je naSa debata ustavila ravno na točki. ko smo ugotovili. da pravzaprav ni nikogar v tej Jugoslaviji. ki bi mu to naše stališče sporočili. Da. sem povzel. razmere so resda grozljive. Med-tem. ko je govoril. sem razmišljal o tem paradoksu nad paradoksi. o tem. da v državi sredi Evrope. med ljudmi. ki morajo po definiciji veljati za Ijudi. ki skle-pajo kompromise. ki se civilizirano obna&ajo. med politiki. ni nikogar. s katerim bi se lahko pogovarjal. To dejstvo. to jn nič drugega. je dovolj. da se začne prelivati kri. Grozljivo. Zanima me slovenska politika. sem rekel. Naši vtisi o razlikah med vami so oprti na nekatere izkušnje in evidentno različno obnašanje v tem primeru. Celotna stvar se je vendarle morala začeti z nekom v Sloveniji. sem ga vprašal. Zaupam Kučanu. brezmejno. s Smoletom sva odraS-čala. najina očeta sta bila odvetnika. Smole včasih kaj popije. zgubi živce. prenagljen je. toda zaupam mu. enako Šinigoju. ki ne stori nič. ne da bi se posvetovala in narobe. je dejal. Potrč pa dela na drugih koordina-tah in to se na naSih sejah pozna. Ni mogel biti bolj jasen. zato seveda nisem vztrajal naprej na tem pogovoru. Razvoj se počasi. toda vztrajno in z veliko gotovostjo približuje točki. ko bo vse to moralo priti na dan. Rekel sem mu. da bomo mi seveda vztrajali. da sem sicer pesimist glede na mož-nost neposrednega vplivanja na izhod tega procesa. da pa bomo vztrajali. Omenil sem. da pričakujemo. da bodo BorStnerju prisodili prek pet let. če upoštevamo mnenje tožilca. da naj se proti njemu pripora ne od-pravi. da bo Tasič. glede na to. da je v preiskavi najbolj sodeloval, dobil najmanj (Stanovnik prikimava). za Zavrla in Janšo pa... Sedaj bomo zahtevali. da vi. predsedstvo. date izjavo o dokumentu. vrtali bomo naprej v sam začetek. v delo naše policije. Kar zadeva kazni. je dejal. ne morem nič reči. jasno pa mi je. da ^tartajo na Mladino in po moje ne toliko na Janeza janšo. Tudi če jih bodo spustili. pa kaže. da bodo poskrbeli. da bo do pravnomočnosti poteklo čimmanj časa. Omenili ste policijo. To je osir. ki bolj kot vanj drezaš. več vpra^anj se ti postavlja o ustavnosti njenega delovanja. To posebej velja za UDBO. ki je zvezna ustanova in tu so stvari še nerazjasnjene. To so posebna vprašanja. Kot šef Kardeljevega kabineta sem imel neštetokrat priložnost videti. kako se je Kardelj otepal pogovorov z Rankovicem. kako je ta vprašanja urejal prek mene in mojih odnosov s Čečom. Jasno nam je. da gre za skrajno nevarne odnose. za stvari. ki niso lahke. Toda ne gre drugače, moramo siliti dalje, sem rekel. Da. je rekel. Proces destalinizacije mora iti naprej in kar zadeva mene. vas polno podpiram. Mi gremo sedaj s prodajo protokolarnih objektov v Sloveniji. Ko boste videli vse te vile. lovske koče itd. bo jasno vam in Ijudem. kaj je storila tista ikona. ki jo sedaj nosijo pred seboj. Ikona nas je v vse to spravila. Nekaj bivam rad še povedal. preden končava. sem rekel. Prosim vas. da tega ne razumete kot vprašanja lojalnosti. gre preprosto za politično oceno. Mislim namreč. da so taki naši pogovori na eni strani in naše uradno obračanje na vas. še potrebni. Ni še čas niti niso take razmere. da bi zadeva preskočila v neko klasično razmerje politika-opozicija. Torej, dialog da. pritisk z naše strani tudi. Gre za vprašanja. ki preprosto zahtevajo naše sodelovanje. Strinjam se z vami. je dejal. vendarle pa bi vam rad tudi povedal, da če boste ugotovili. da se v tem usod-nem času za slovenski narod z menoj ne morete več pogovarjati, da morate proti meni, storite to. prosim. po svoji vesti. Toliko vas že poznam. da bom vedel. zakaj tako delate. Odkrito vam povem, da ne vem. koliko časa bomo še zdržali. ne znam vam povedati. kako se bodo stvari obrnile, vem tudi. da je meja med kvislinštvom in odporom zelo tanka. Zagotovim pa vam lahko. da se vsega tega zavedamo. da smo vpraša-nje jezika postavili kot točko demisije. Sedaj gredo TRIBUNA stvari lahko sanui še navzdol. Poglejte. kako se stvari spreminjajo. Ko je bila vaSa delegacija zadnjič pri meni, sem precej ostro zavrnil vašo tezo o ogroženosti slovenske suverenosti. Ni se nii Se zgodilo v življe-iju. da bi moral takorekoč čez noč skočiti sam sebi v usta. Drug dan sem moral dati izjavo o slovenskem jeziku. ki je prav to. vpraSanje slovenske suverenosti in državno-sti. Sedaj gre res za to. Priblizuje se konec procesa. Zadnjič ste izjavili, da boste proces po pravnomočnosti analizirali in da boste po tem storili nadaljnje korake. Kaj ste imeli v mislih? Vedeti morate. sem dejal. da je splošno mnenje, da slovenska politika še zdaleč ni storila vsega. kar bi lahko. Veni. je rekel. Ne vem. kaj bomo konkretno storili. Mi vsi. midva tudi, smo v veliki reki. ki nas nosi in ne vpranimi novimi stališči. Mislim. da je postala razlika med našim in vašim stališčem v zvezi s pojasnitvijo vsebine doku-menta brezpredtnetna. kajti drugostopenjska sodba je tu. To je osnova našega natopa. drugo pa je odvisnood vas in Potrča. Kajti mi bomo pazljivo poslušali vajina guvora in nanju tudi po potrebi reagirali. Rad bi se z vami pogovoril u mnogih stvareh. je rekel S. Najprej nisem tako prepričan glede petkove seje sodi^ča v Beogradu. mislim. da se 5e ne bo končalu. gotuvo bo nov Burštnerjev zagovurnik kaj vlekel itd. Ne. jaz sem nasprocnega mnenja. Scani^ic. ki je predsednik senata. je hutel zadevo zaključiti že v pune-deljek. celo izrecno je rekel. da ne bo dovolil strankam veliku govorjcnja. puleg tega Borštner ne more dobiti zagovornika v tako kratkem času. Vidite. je dejal. zadeva z vojsko je prišla v odprt spopad. Jaz sem v Ljutotneru storil nekaj napak. ki jih bom moral plačati. Mladinci niso bili fer do mene. niso me obvestili u tem. da so prisomi nuvinarji. taku da sem veliko bolj sproSčeno govoril. Ljudje imajo ra-zlično mnenje do mojega nastopa. eni pravijo. kaj mi je bilo treba to govoriti. drugi spet to odobravajo. Te razlike se poznajo tudi v pulitiki. Upam. da vas nisem prav razumel. če se mi zdi. da ste rekli. ,da boste morali potegniti kakšne osebne konsekvence iz tega spopada s Tomincem. Vedel sem. da se utegne zelo verjetno ta Tominčev napad obrniti zoper vas tudi v slovenski politiki. Vendar pa upam. da ja ne mislite. da bi z umikom kaj rešili. Vaše staliiče predsedstva. ki je objavljeno danes. v katerem prebi-ram tudi stališče do nas. mi pravi. kot da se umikate. da niste najbolj odločni. Ne, bognedaj. Nikakršnih konsekvenc. To ne bi bila le nespametnost. to bi bil harakiri. Govoril bom v Skupščini. Ne bom odgovarjal Tomincu. Sam sem ga takoj po njegovi tiskovni konferenci poklical. Vedeti morate. da je on tiskovno sklical iz Beograda. Direk-tive padajo tam. Uresničuje se Kadijevičeva napoved. da se sedaj ne bodo več pogovarjali s tistimi. ki jih podpiramo. torej z vami. pač pa kar direktno z nami. On mi je. če še ne veste. takrat na seji na zveznem predsedstvu direktno v obraz rekel. da sem provoka-tor. Tomincu sem po telefonu rekel. da ga kličem zaradi tega. da preverim svoje beležke. kjer piše. da se mi je Višnjič trikrat opravičil. Tominc je v telefonskem pogovoru to potrdil in soglašal. da bi na ta del njego-vega nastopa dali demanti. Toda vprašal sem ga. kaj je s tistimi deli spredaj in za to netočnostjo. ki so prav tako netočni. ki žalijo itd. Rekel je. da to pa ne more spremeniti in da se je treba o tem pa pogovarjati. Skratka. nič. Sedaj postaja jasno. da se neizbežno približuje tista točka, ko bo morala Skup§čina zavzeti o tem spopadu jasno stališče. veste, ne gre zgolj za problem Slovenija-JLA. gre za vprašanje. kakšna bo nova Jugoslavija. In to je vprašanje Skupščine. Ta v tej zadevi ne bo pretresala zgolj vaše. pač pa bo morala nujno zahtevati tudi mojo dokumentacijo v zvezi s tem. In jo bo tudi dobila. Še to. pa ne dratnatiziram in tudi ne dajem temu velikega pomena. toda. da boste videli kam gredo stvari. Danes sem bil v Dubrovniku. Odpi-ral sem nek simpozij in tja poletel s posebnim letalom. Ko sem se vračal. su me pustili dve uri čakati na letališču z obrazložitvijo. da ne moremo leteti. ker je zračni promet nad Slovenijo zaprt. Kdo ga je zaprl - vojska! Da bcm ja vedel. kdo nadzoruje zrak nad Slovenijo. ne mi. ne jaz. ampak oni. vojska! Toda to le mimogrede. Kar pravite za slovensko politiko. je točno. Moje pozicije je Tominčev napad poslabšal. kajti nekateri moje napake ocenjujejo za zelo resne Upam. da bo Skupščina resno zagrabila ta problem. ki jim ga mi ponujamo. Bo. mora. smo na točki. ko se tem vprašanjem ni moč več izogniti. je dejal S. Nekaj bi vam rad rekel o Leljaku. Dibol sem njegovo pismo oz. dve. Veste. govorim na pudlagi lastiiih informacij in ne na pamet. mlad vojak preveč govori. Ni mu povsem za zaupati. Vem. da obvešča tudi svoje predpostavljene v obvešče-valni službi. Piše mi. da hočejo od njega zvedeti za stike med natna dvema itd. Prosim vas. da o tem nikomur ne govorite. najmanj pa takim mladim fan-tom Glede na to. da poznam primer Bogataj in še druge. ne vem. mislim. da mu ni za zaupati. Zaupanja med nami in Leljai.om nikoli ni biiu. Predvsem smo mi vedno pazili. da ni od nas nič izvedel. posebej pa ne nič. kar zadeva najine oz. na$e odnose. TRIBUNA V primeru Odbora ni $lo za zaupanje. čeprav obstaja možnost. da je fant tskrfen. pač pa preprosto za to. da smo se morali odločiti o tem ali take in te informacije žetimo ali ne. Mi nimamu nikakršnih obremenilnih dokumentov. imamo pa dokaze. pričevanja. pistna. Stvar se priMižuje kritičnim časom in mene in Ku-čana čakajo različne preizkušnje. tudi provokacije. Le-Ijak piše. da bi se rad z menoj sestal. Če želite moje mnenje. varri ta sestanek odsvetujem. Leljak vam ne more povedati nič več kot meni. Da. če hoče govoriti z menoj. je to lahko samo provokacija. Že to. da se midva pogovarjava. ni v predsedstvu vsem vSef. je rekel S. Mnenja so zelo različna. Ljudje se veliko bolj diferencirajo. kot so se nekdaj. Časi so taki. da je tega pričakovati Se več. Pravijo. da bi se morali bolj posvetiti drugim problemom. sam se ne morem. vse to me osebno povsem okupira. Poglejte. moral bi tako kot sedaj z vami. govoriti z Ravnikom. sindikati gredo v proglas. Pa ne utegnem. Povejte mi. kaj Ijudje rrmlijo. Nekateri mi pravijo. da so utrujeni. da zahtevajo. da se nehamo s tem ukvarjati. Osebno tega ne verjamem. Utrujeni morda. toda mislim. da nočejo popustiti. Ljudje vedo. da gre zares. Da. utrujeni so morda res. tudi sam sem včasih. Toda popuSčajo pa ne. Verjemite. Ijudje točno vedo za kaj gre. Rad bi slišal vaSe osebno mnenje o moji kandidatuh. Sarri bom na točki. ko se proces ne bo odvijal tako kot mislim. se pravi. če bodo obtoženi le morali v zapor in ne bo izgledov. da bi prišli ven. odstopil od kandidature. Druga točka. kjer sem pri-pravljen to storiti. je, če bi utegnila moja kandidatura sprovocirati nek razkol in razpad slovenske politike. čeprav mislim. da se tega ni bati. Dobro. da ste vi rekli. da naj povem svoje osebno mnenje. Zelo podpiram vaSo kandidaturo. kar pa za druge ne morem reči. Mislim. da bo to neka povsem nova situacija v predsedstvu glede njegove legitimiio-sti. končno bomo z vami dobili pravo sliko slovenske družbe. Pa tudi iz osebnih. egoističnih razlogov se mi zdi dobro. da kandidirate. Boste videli. s čim vse se srečujemo. Nikar pa si ne mislite. da se bo ta proces kar tako končal. S tem. ko se stvar seli v SkupSčino. se Sele prav začenja. šele to bo pravi proces. Veste. naSa stalrtča v zvezi z obsojenci. v zvezi s sodnim primerom so identična. Razlikujemo se v javnih nastopih. v tak-tiki. v bistvu pa so staliSča identična. Tega se morate zavedati. Še nekaj. Mnogi so napadali Kučana. če*S da )e sporočilo. ga ne morem razumeti drugače. kot napad. Jaz na to vpraša-nje ne morem odgovoriti. vi to veste. in ker ne morem. to pomeni diskreditiranje pred javnostjo. Ne razumem vas. da sploh zastavljate to vprašanje. Vem. da so med vami v Odboru razlike. toda kljub temu ne razumem. Pred sejo skupščine sva govorila. sem mu odgovori. Takrat sem vam rekel. da mi gremo s tistimi stvarmi v skupščino. ki zadevajo naš primer in ki so znane javnosti. Obenem sem vas opozoril. da bo naš nastop odvisen od vašega. od tega. kar boste povedali vi in Pottč. In res. z velikim posenečenjem smo sprejeli vest. da vam je zvezno predsedstvo odgovorilo 23. septembra. Midva sva. k. i veste. govorila pred skupš- čino iivpo 23. septembru. mislim. da je bilo to 26. 9. (sedaj vem. da je bilo 29. 9.). pa mi vendar niste tega omenili. Na* odnos. odnos med Odborom in Predsed-stvom zadeva pravzaprav samo to. naravo spornega dokiintenta. vi pa me v najinili diskretnih razgovorih na to niste opozorili. Zakaj? Ne vidim pametne razlage za to. Jasno je. da smo mi tedaj postavili vpraianja. ki jih sedaj le ponavljamo v javnusti in spuručilu. To je ozadje eelotne stvari in nima nič opraviti z nikakr^nimi razlikami med nami v Odboru. Ne vem. moram preveriti v svojih zapisih ali sva se rcs sprečala po 23. 9.. ko smo mi dubili sporočilo. Možni sta dve razlagi. prosim. spravili ste me v čudno pozicijo. toda res ne vem. zakaj vam tega nisem pove-dal. Prvič je možno. da smo se mi tedaj $e pogovarjali z zveznim predsedstvom. kajti oni so nam odgovorili. da je dokument zakonit. niso pa rekli nič o ustavnosti. Drugič pa. oni so nam odgovorili. da nam to sporočajo strogo zaupno. To so torej možne razlage tega. da vam nisem povedal nič o njihovem odgovoru. Toda sedaj vem. razumem vaSe ravnanje. To je politika. sem rekel. Na*i odnos je odnos med dvema politikama in ni razlogov za va*ie začudenje. Mi nismo vedeli. da vi dokumenta nimate. tega niste nikoli jasno rekli. tudi 27. 7. ne. ko smo bili pri vas. Da. je rekel. Vendar si mislim. da vi vendar veste. kaj je v dokumentu. mislim. cla ga celo imate. v vsakem primeru pa so vam veliko tega povedali obsojeni. Tudi če je to res. kar pravite. mi ne bomo nikoli rckli ničesar o dokumentu. Tu je va$a naloga. temu se pat ne boste mogli izogniti. V pravni državi ste vi tisti. ki morate to reči. Prav dobro razumem vaSo načelnost. Toda. bodiva povseffi jasna. Dokumenta nimam. razlagal mi ga je ViSnjič. meni in Marincu. ki sva ga videla bežno. bi bilo zelo težko reproducirati karkoli o njegovi naravi. Vem. da gre v dokumentu za to. da se morajo slediti civilne osebe itd.. in sprejmem tudi. to je res moja napaka. da nisem takoj postavil vprašanje ustavnusti. že na za-četku. Toda rad bi vam povedal še nekaj. Vi točno veste. da nas lahko uničite. Ali bomo Sli ali pa bomo ostali je odvisno od vas. Mi potrebujemo vašo pod-poro. Vi točno veste. za kaj gre nam. sem mu odgovoril. To ni krvoželjnost. tudi slučajno si ne mislimo. da bi se stvari uredile. če bi zahtevali vaše odstope. sedaj ko jih zahtevajo drugi pa še toliko bolj ne. Veseli me. ko to slišitn. Upam. da boste znali prav oceniti trenutek. Nekaj dni po tem, Janez Stanovnik Po razgovoru. ki sem ga imel v petek. takoj po tem. pol ure za tem. sem poklical Stanovnika in mu rekel. da želimo sestanek s celotnitn predsedstvom. Hotel sem vedeti. kaj bodo rekli. Če potrebujejo pomoč. če resno mislijo. da jih Iahko mi. se pravi javnost. Ijudje. obvarujejo. potem se bodo zmehčali. Kaj lahko prido-bimo? Veliko. za bodočnost. za Janeza in ostale. Stanovnik me je poklical po telefunu. Po krajiem uvodu je rekel. da predsedstvo ocenjuje. da sestanek z nami v tem trenutku ne bi bil smotrn. Da pa. to da posebej izpostavlja. tudi v dogovoru s Kučanom. to nikakor ne pomeni. da prekinjamo odnose. Po tem pogovoru sva se dobila pri njem. Hotel sem ga videti. ko mi to pravi. Rekel je. da mu je žal in mi na mojo pripombo. da sestanka vendarle nisem pričakoval. odgovoril. opro-stite. toda jaz sem ga. 19. oktober 1988, Janez Stanovnik Sodba vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu je potrjena. Tasič je dobil zraven pet mesecev. ostali isto. Seja v Beogradu. famozna 17. seja. se je ravno izte-kala. bila je sreda. tretji dan seje. Očitno je bilo. vsaj iz poročil. da se ne bo zgodilo nič od vsega hudega. kar je pričakovala politika in kar smo pričakovali mi. Skratka status quo. Toda bistveno je. da je sedaj. ko je stvar pravnomočna. ingerenca nad sodno zadevo slovenska. Po štirih mesecih izgovorov politike. da bo vse rekla po pravnomočnosti. je sedaj zmanjkalo vrvi. Sedaj bo res morala nekaj storiti ali pa povedati kaj res misli. Z vsemi temi mislimi v glavi sem šel k Stanovniku. Rekel sem mu točno to. konec vrvi za politiko. Kaj boste storili? Zavzdihnil je in mi začel govoriti. da se v Beogradu stvari hudo zapletajo. da sploh niso take kot zgledajo. paf pa veliko slabše. Z rokami je *iel čez svoj obraz. natančno se spomnim tega. kako si je s prsti razbrazdal obraz. globoko zavzdihnil in rekel: »Jaz ne morem več! Mi visimo na nitki. Vi ste mladi. vi boste lahko nadalje-vali. mi ne moremo. Nič ne moremo. Zgleda. da je zraven tudi del mednarodne politike proti nam.« Bil sem ^okiran. Ne zato. ker bi si res mislil. da je lako kot pravi. pač pa zato. ker sem natančno za^lutil. da sc umika. Nimajo kaj povedati. nič ne bndn storili Sedaj pred menoj izgublja živce. dramati/ira. da bi name naredil vtis. se pravi. nič drugačcn ni koi \se te inesecc. le da še bolj prepričljiv. Imelo mc je. da hi vstal in $el. Da bi zaluputnil vrata za seboj. za šefom države. ki vsakič. ko ga obrtčem. v meni samo bolj in bolj potrjuie vtis. da si 011 misli. da ima ta država samo njega in njegovo tajnico. Tako se namreč obna moja predvidevanja pravilna. potem za Ertloni in cclo akcijo proti JJ stoji stara garda. Ta pa ne more vedeli. da bo omenjanje Levstika pr-ej ali slej pripeljalo do stare garde. ki je k Levstiku hodila \ hotel Bled Rim. To sem namenomr. povedal. pa naj Meden povc ko-murkoli ze. kajti prepričan sem. da ho to pri^lo na uSesa tistim. ki sem to namenil direktno ali indirektno (ti)da sedaj zopei..zakaj pa moni včljaii. da so /a Ertlom ta stari. kaj pa če je Kučan in je s tem narcdil genialnu potezo. potunkal je la stare.) Meden je odgovoril. da je glede obiskov stare garde razčiščeno in da on ne bi stavil na to. Ne. sem mu odgovoril. saj nisem za to. da se ta stare zato not potisne. s tem bom sebe in JJ ven potegnil. to je vse.kar hočem. Potem se nama je pridružil Brane Ziherl. Meden mu je povedal za Levstika in on se ni tako začudil kot Meden. Očitno je že vedel. To mi potrjuje tudi to. da me je nek trenutek med razgovorom Ziherl vprašal »kdaj pa ste bili dol«. namreč pri Levstiku. Ne sponi-nim pa se. da bi Ziherlu omenil. da nas je bilo več in da ni bil samo JJ. Kosem mu rekel. je rekel jasaj to je bilo po marcu in vojaSkem svetu. Medtem mi je svetoval naj to javno objasnim. ker kolikor časa je to pod mizo. toliko lahko oni s tem manipulirajo. Ziherl pa je rekel naj napiševa. da Lev-stika marsikdo drug bolje pozna kot midva. Pri tem je omenil Romana Albrehta. Meden je pritrdil. če* da. takrat so ga nategnili. potem je Ziherl rekel. da so naSi hodili v Rim k njemu tedaj. ko so delali Slovenico itd. Ziherl je-še rekel. da ne ve. če je Levstik vojni zločinec. Meden pa. da so po padcu Rankoviča vse arhive popu-cali in vpraSanje. če niso preč zabrisali tudi Levstiku-vega. Ziherl je rekel. da je Levstik pobegnil z Roga. Ko sem odhajal. mi je Meden ponudil. da nekaj napišem za sobotno prilogo. nisem bil preveč navdu-šen. potem pa je rekel. da lahko naredimo tudi in-tervju. Na to sem pristal in rekel. da z Damjaničem za Nedeljski dnevnik Na koncu: vmes smo.se pogovarjali o vsem mogo-čem. o SZDL. o Novi reviji. Meden je govoril o Št. Joštu. kjer se naj bi govorilo o spravi. pa se je stvar le obrnila na glavo. kar mi je rekel tudi JJ. ki je tam bil. itd. 19. januar 1989 ob 16,20 Kartuzija Pleterje, prior Jean Marie Hollenstein Boštjan Kovačič iz Novega mesta je pri priorju po-sredoval mojo prošnjo za razgovor z njim. Ta dan sva se s Finkom odpravila v kartuzijo. Tam so se nama pridružili Še Kovačič. Bartol. Pezelj in Ristic iz Novega mesta. V razgovorih. ki sem jih imel zadnje mesece. sem vekrat sišal Ijudi govoriti o priorju Hollensteinu. O njemu je posebej govoril Meden. največ pa mi je o njem povedal Lojze Peterle. Prišli smo kmalu po 16. uri. ko so menihi ravno zaključevali popoldansko mašo. V samostanu jih živi ta čas devet. Cakali smo na zaledenelem dvorišču in si v megli tistega popoldneva ogledovali spoštljivo staro zidovje samostana, ko nam je prior stopil nasproti. Kovačič nas je predstavil. mene nekako posebej. zdelo se mi je celo vsiljivo. češ tega pa gotovo poznate. na kar je prior odgovoril tako. da se je za trenutek zazrl v moje oči in rekel, ne vem. če sva se že videla, jaz pa TRIBUNA sem pohitel. ne. nisva se še. Ta moja »pomembnost«. ki jo brez potrebe vidijo mnogi. mi je šla tisti trenutek zelo na živce. Najprej smo si ogledali njihovo multivizijo, ki nam je v slikah in besedi predstavila Pleterje in kartuzijanski red, potem pa nas je prior povabil za veliko mizo. nekakšno jedilnico. kjer je stal glinen vrč cvička. ter krožnika s sirom in kruhom. Šele ko sva sedla eden poleg drugega sem si ga natančneje ogledal. Fascinirale so me neverjetno jasne poteze njegovega obraza. eno-stavna majhna očala. ki so mu tičala visoko na nosu, niso skrivala njegovih svetlih oči. njegovi polti se je oznala pogosta kontemplacija v samoti meniške celice, toda dajal je vtis zelo zdravega človeka. Njegova slo-venščina je bila zelo dobra. na momente je imel težave s slovnico. ki jo je včasih sproti popravljal, včasih pa me je presenetila prava literarna izpeljanka stavkov. Ni skrival svojega izjemnega smisla za humor in že takoj v začetku je razbil zadrego. ki je v nas tičala vse od trenutka. ko smo se v kapelici pobliže spoznali z zgodo-vino tega reda. Govoril je v glavnem on. mi smo spraševali. Zanimal nas je nastanek reda. način inici-acije. hišni red, skatka vse. Njegovi odgovori so bili jasni, včasih sem imel občutek. da jih prav nalašč poskuša do konca poenostavljati, do aksiomatične vre-dnosti. Na moje nenarejeno začudenje. ko sem izvedel o »pluralističnosti« tega reda. prior je v šali rekel. da je vsaka celica pri njih avtokefalna cerkev. mi je odgovo-ril. da so menihi v majhnih stvareh enotni, v velikih pa različni in da je to vse, kar potrebujejo. Po polurnem razgovoru so se moji kolegi odpravili na ogled kapelice in jaslic. tako sva bila dogovorjena s Kovačičem, ki je priorja prej obvestil. da bi rad z njim govoril. Ko sva bila sama. sem mu rekel. da so mi mnogi Ijudje govorili o njem, da cenijo njegova mne-nja To da je osnovni vzrok mojega kratkega obiska. Poleg tega sem mu dejal, da si $e posebej želim slišati njegovo mnenje o stvareh, ki jih pozna. ker jih pozna iz distance. ki si je sam ne morem privoščiti. čeprav bi si jo rad. Takoj je rekel. da dobro pozna aktualne razmere. Rekel je, da je Švicar. kar pomeni, da ima oseben odnos do vseh teh vprašanj. Veste kaj me moti. je rekel. moti me. to da Slovenci nimate občutka za kontinuiteto. Govorite o novi Jugoslaviji, avtonomni Sloveniji. V Švici je nepredstavljivo. da bi nekdo prišel s političnim programom Nove Švice. Reče se to pa to. ne pa Nova Švica. V tem smislu se bojim. a bodo ti novi Ijudje. ki hočejo nekaj novega. stvari postavili na novo in bodo spet letele glave in pri tem s pomenljivo kretnjo začrtal z roko pred mojimi očmi. Imam pa že rajši komuniste. ki se gredo postopnost. kot pa neke nove. ki bodo začeli znova. To ni dobro. Kontinuiteta je potrebna. Poleg tega govorite o avtonomnosti Slove-nije. Lastna država Slovenija ekonomsko ni možna oz. je samo s pomočjo zahoda. toda takrat ravno zaradi tega ni več samostojna. Vezani ste na jug. Ni problem vzhod-zahod ampak sever-jug in YU je tipičen primer tega. Poleg tega nikar ne mislite, da je rešitev proble-mov Rusije v tem. da bo postala kapitalistična. Ne. rešitev problema Rusije zahteva nove kvalitete v med-narodni politiki in spremembe na obeh straneh. Naj-bolj me moti. da ugledni in kulturni možje v Sloveniji meSajo narod s politično enoto. Ni mogocV delati dr- žave po mejah naroda. Vi dobro veste, kam to vodi in jaz sem tudi Peterleju rekel, da so nekatere te ideje fašistoidne. To ni evropsko. kamor se Slovenija rada uvršča. Slovenija ni in ne more biti Evropa, je pa lahko most. Ko je govoril o demokraciji. je lepo rekel. Švica pretirava z referendumi. toda ko se v Švici nekaj zmenijo. potem to velja. Ravno zadnjič pa mi je visok avstrijski politik rekel. vidite, privas to velja. ko pa pri nas volitve gredo mimo. se boj še kar nadaljuje. Potem. je rekel. poglejte glasovanje o tem ali gre Švica v OZN. Referendum je bil negativen. toda to ne pomeni. da se o tem ne razpravlja več. Ne, bilo je prezgodaj in Ijudje razmišljajo. Malo sem govoril. Čas nama je bil skopo odmerjen. Rekel sem. da se strinjam z njegovimi opozorili. da vidim vzroke v odsotnosti državnosti, Švica jo ima 700 let. mi pa desetkrat manj. Prikimaval je. Toda večja avtonomija je potrebna. sem vztrajal. Da. je odgovoril. tudi Rusija mora v to. Toda to gre bolj počasi. kot si marsikdo misli. Ali se vam stvari v Sloveniji zdijo perspektivne. Da. je rekel, kljub temu kar sem rekel prej. mislim. da ima Slovenija možnost, da ponudi model. Naj se to najprej zgodi v Sloveniji. potem pa širše. Tedaj so se že vrnili ostali. ura je bila skorajda 18. in čas obiska se je iztekal. Govoril je o distanci. ki je sodobna politika nima in je to velika napaka. Ko sem mu tudi sam rekel, da to občutim. me je povabil za tri. Stiri dni v kartuzijo na duhovne vaje. kot je rekel. Sprejel sem povabilo. 26. 1.1989, ob 14. uri Janez Stanovnik Na začetku sem izgovoril običajno frazo. ki pa je bila še kako stvarna. Rekel sem. da se stvari spremi-njajo z ure v uro. Potem sem takoj rekel. da bom ha Šinigojev demanti odgovoril, da pa ne bom segal glob-Ije. ker ne vidim v tem nobenega smisla. Ne vidim smisla. da bi sedaj objavljal njegovo fotografijo z Lev-stikom itd. Stanovnik je to poslušal narejeno nezainteresirano in na moje presenečenje dejal. da ne ve točno o čem govorim. da je bil Šinigoj ravnokar pri njem in da mu ni nič omenil. Na kratko sem ponovil. potem pa je rekel ah. da seveda in nemudoma prešel na drugo temo. Prvo je vzel na znanje. Nekaj morava razjasniti. je dejal. Zad-njič ste mi rekli. da ste za Levstika zvedeli od novinar-jev in da je bilo to moč slišati na skupščinski skupini. Jaz sem to preveril prek predsednika skupščine (to sem vedel. ker mi je Krivic dejal, da je srečal Potrča. Ravnikarja in Kučana. ki so šli s seje predsedstva SRS. Ravnikar pa je imel zapisnik seje. ki ga Krivic pej v skupščini ni mogel dobiti. Kaj pa bi Ravnikar sicer delal na seji predsedstva. To je bilo v petek aJi ponede-Ijek.) Predsednik mi je zatrdil, da je kaj takega abso-lutno nemogoče, da so vse preverili. sedaj bodo še tehniko. da pa je iz zapisnika jasno razvidno. da gre za tajni del seje. Tako je naenkrat postalo problematično odkod jaz to vem. Pojasnil sem mu. da ne le da so novinarji to slišali, pač pa so to posneli in iz tega je nastal magnetogram. na katerem sem to jaz jasno prebral. Lahko mu prine-sem oboje, sem mu dejal. Rekel sem tudi. da domne-vam. da tedaj Ravnikar ni niti oznanil. da je seja tajna. gotovo nisem, ne spomnim pa se, da bi to prebral v tnagnetogramu (sedaj. ko to pišem. vem, da je to Ravnikar rekel. Vasletova tajnica pa je te formalnosti metala ven). Rekel sem tudi. dase mi zdi, da je napaka Ertlova. ne pa Ravnikarjeva. S. je rekel. da mu to. kar mu pravim. potrjuje neka njegova mnenja. Potem sem mu rekel. da je najmanj. kar lahko sedaj rečem. da sem močno presenečen nad njegovo včerajš-njo izjavo o Ertlu in njegovi desni roki. da ga ne bi rad poučeval, da pa je očitno, da je 1. dezavuiral delo skupščinske skupine in 2. izpostavil sebe. Mi bomo na to reagirali. Da. je rekel demonstrativno. glavo sem dal na tnalo. ne roko. Da pa boste ravnali skladno z vašo politiko. to pa vem. Nastala je rahlo mučna situacija. Jaz sem sicer vedel, da on od začetka ni bil zato, da se da skupini policijsko arhivo. vedel pa sem. da po vsem, kar vem. on paČ ne bi smel Ertla ščititi. To me je zbegalo. Nadaljeval sem s tem, da sem rekel. da mi tudi nismo za to. da se sedaj na tej skupini potegne na mizo vse drobovje policije in se po tem brska in desetka. Končno nismo prepričani. da bi to koristilo naši stvari. Dobesedno poskočil je in rekel: »Čakajte. to je pa tako pomembno. da moram ponoviti vaše besede. da bo jasno ali tudi vi. tako kot jaz. mislite. da je treba preiskavo v skupini proti policiji nekako pripeljati do konca?« »Do konca?« sem bil presenečen. Ne vem. morda tudi, toda važni so zaključki. izsledki skupine. Jasno je. da zaključki ne morejo biti taki. da bi policija izšla iz tega nekakšen moralni zmagovalec ali pa. da na vpra-šanja, ki so že tu. ne bo odgovorjeno. Brez tega ne gre in ne bo šlo. Kaj to pomeni. ne vem. toda vi veste kakšni so naši interesi in če se najde kakšna rešitev v tej smeri potem dobro. bolj odkrit ne morem biti. Če vi mislite. da mora iti Ertl. je rekel S.. potem vedite, da gre z njim vrh policije in z njim gremo mi. To je konec tega. kar se gremo v Sloveniji. To je povedal tako zelo jasno in enostavno. da ga nisem razumel. paradoksalno. ne. Ne razumem. sem dejal. Ja. tako je. je rekel in razširil roke. češ. razumljivo. Vse to. kar mi pravite. sem dejal. mi govori da v politiki sploh niste dogovorjeni. Še več. je malce povzdignil glas. kot bi me hotel karati zaradi tega. ker ne razumem ali ker mi to ni že zdavnaj jasno, vse to kar ste mi povedali o skupini v skupščini mi govori o tem. da skupina ne dela za nas ampak proti nam. Jaz nimam vpliva. na skupščinsko komisijo se ne da vplivati in kot so zastavili bodo šli. kot vi pravite. v drobovje. Bodite preciznejši, sem rekel. Če se na skupino ne da vplivati je to dobro, kako je torej s tem. se ne da vplivati ali ne morete vplivati. Jaz ne morem. je rekel. Potem sem vstal in odšel in medtem, ko sem odhajal je rekel, da se počuti nemočneg in da ne ve. če ti razgovori sploh kaj koristijo. jaz pa sem dejal. da koristijo. radoGL^JUbfane "emo vtivo TUDI O VA*IH PROBLEMIH POKUČITE NA* 3M-M4.3M-M4 rodtoGL4Sljubliane STEREO * vživo TUDl O VA&IH PROBLEMIH POKLIČITE NAS: 3X8-954,328-944 TRIBTJNA Videli smo, kako je KP v Ljubljani in pokrajini načrtno pripravljala začetek »ljudske revolucije« kot »boja proti lastni kapitalistični gospodi«. Po postopnih pri-pravah v poletnih mesecih 1941 so komu-nisti ta preokret dokončno napravili z na-videznim prenosom NOB z Gorenjske - kjer so njen polom oznanjale požgani vasi Rašica in Dražgoše ter dolina smrti v Dragi pri Begunjah - v Ljubljansko po-krajino. Da bi vnaprejšnje vosovske likvidacije izbranih nasprotnikov totalitarnega in na-silnega marksizma-leninizma poenosta-vila, je KP uporabljala kar skupinske (or-ganizacijske) in retroaktivne obtožbe, Češ da se je »kontrarevolucija proti ljudskim silam izoblikovala ie v stari Jugoslaviji.«10 (Podrčtal C. Ž.) Tudi Kardelj in Kidrič sta izjavljala, da je za likvidacije od strani VOS zadostna že sama pripadnost žrtev nekaterim predvojnim organizacijam in skupinam, ki jih je vodstvo KP v ta namen označilo.11 Izzvano poslabšanje razmer v Ljubljan-ski pokrajini naj bi komunistom omogo-čilo, da v ostrih protislovenskih okolišči-nah okupacije uničijo več kot petdeset-letne demokratične prvine slovenskega na-roda tudi v njegovem ljubljanskem zato-čišču, kjer so se le-te (spričo nacističnega raznarodovalnega nasilja na Štajerskem in Gorenjskem) spomladi 1941 trdoživo ohranjale pod znosnejšo italijansko za-sedbo. Preizkušene in obetajoče slovenske demokrtične osnove je že v predvojni kra-Ijevini SHS poskušala zlomiti unitaristična dvorska diktatura kralja Aleksandra v le-tih 1929 - 1935. Toda po padcu te dikta-ture junija 1935 se je slovensko demokra-tično izročilo pod vodstvom dr. Antona Korošca, po njegovi smrti leta 1940 pa dr. Franca Kulovca, bolj in bolj obnavljalo in utrjevalo, dokler ni predvojne Jugoslavije aprila 1941 uničila Nemčija. Še v neposredno grozeči senci bližajoče se sovražne zasedbe je slovensko demo-kratično izročilo za nekaj bleščečih zgodo-vinskih trenutkov uveljavil suvereni NSS, ko je 10. apr. 1941 privzel nase »izvrševa-nje vrhovne oblasti« na slovenskem ozem-lju.12 Toda po oholi odklonitvi nemških in italijanskih zasedbenih oblasti, da bi se s predstavniki suverene Slovenije dogovo-rile vsaj o vojnopravni ohranitvi domače uprave na zasedenem slovenskem ozem-lju, se Narodni svet, žal, ni preoblikoval v podtalno slovensko oblast, kot je to sve-toval prof. Ehrlich.13 Zato si je izpraznjeni slovenski prostor naglo začela prisvajati nedemokratična KP z namerno izzvanim poslabšanjem razmer v azilski Ljubljanski pokrajini. Prve partizanske skupinice iz Ljubljane so v hribih vzhodne ljubljanske okolice okrog Molnika in na še posebno priklad-nem krimskem pogorju južno od Ljubljane v poznih poletnih mesecih 1941 napadale osamljene italijanske organe in izvršile ne-kaj manjših sabotažnih dejanj. Že avgusta 1941 so Italijani zaradi teh komunističnih CIRIL ŽEBOT NARODNA VSTAJA NA GORENJSKEM izzivanj začeli izvajati represalije nad pre-bivalstvom prizadetih predelov. Septem-bra 1941 se je ta partizanska izzivalna tak-tika začela stopnjevati. Italijanski visoki komisar Ljubljanske pokrajine je odgovo-ril z ustanovitvijo izrednega sodišča, ki naj bi po naglem postopku izrekalo in izvrše-valo tudi smrtne kazni. Sredi septembra 1941 so Italijani kot represalije proti izzi-valnemu početju krimskih partizanov za-čeli požigati hiše po dolinah in pobočjih Iškega Vintgarja. V letu 1942 pa je požiga-nje že postalo redna značilnost stopnjeva-nih italijanskih represalij križem Ljubljan-ske pokrajine obenem z množičnim odva-janjem podeželskih ljudi v kazenska tabo-rišča na otoku Rabu.14 Tako je komunistična taktika za izvaja-nje boljševiške revolucije v Ljubljanski po-krajini začela roditi sadove. Italijani so se za posamezne upade nekaj peščic prvih partizanov začeli maščevati nad Ijudstvom vedno Širših okolišev. Namesto da bi poi-skali komunistično vodstvo in partizanska skladišča v Ljubljani, brez katerih bi bila začetna partizanska gnezda v okoliških hri-bih hitro izhirala, so se Italijani odločili za represalije proti slovenskemu ljudstvu na deželi. S tem so italijanske oblasti v zase-deni Ljubljanski pokrajini povzročile sko-raj popolno brezpravnost, v kateri se je razbohotilo nasilje manjšinske KP nad predvojno demokratično večino sloven-skega naroda. Zaman sta dr. Marko Natlačen in Ivan Pucelj v imenu Sosveta (konzulte) pri itali-janski zasedbeni upravi posredovala za ne-dolžne žrtve in protestirala proti stopnje-vanju italijanskih represalij. Sosvet je bil že po svoji ustanovni listini samo posveto-valni organ brez kakršnekoli oblasti. De-jansko pa ga visoki komisar ni niti vpraše-val za nasvete ali mnenja o nameravanih upravnih ukrepih ali o njihovem izvrševa-nju in ni upošteval njegovih posredovanj za nedolžne žrtve italijanskih represalij. Zato sta dr. Natlačen in minister Pucelj že sredi septembra 1941 v znak protesta izsto-pila iz Sosveta. Dr. Natlačen je svoj izstop utemeljil s pismom visokemu komisarju Grazioliju dne 18. sept. 1941, ki zasluži, da iz njega kot zgodovinsko pričevanje nave-dem nekaj odstavkov: Pri vsaki svoji intervenciji sem se zavze-mal samo za tiste, ki so brez povoda izgu- bili svobodo... Zaradi nesrečnega inci-denta, ki se je v začetku septembra dogodil na železniški progi med Radohovo vasjo in Šentlovrencem na Dolenjskem, je bilo za-prtih nad sto Ijudi. Ni stvarnega javnega rada, ni varnosti... Če ljudje izgubijo za-upanje, da se jim ne bo nič zgodilo, kadar se niso pregrešili proti zakonom, je zgub-ljena vsaka vera v državno oblast. Žalost-nih dokazov za ta moj stavek in trditev prihaja sedaj v izobilju. Mirni in pošteni ljudje, ki niso ničesar zagrešili, v strahu za svoje življenje in svobodo bežijo v hribe in gozdove, kjer se pridružujejo tako imeno-vanim partizanom. Tako nastaja in raste komunistična fronta. Zaradi tega sem sklenil, da se umaknem vsaki odgovornosti za tako zgrešeno upravo... To so bili glavni razlogi, ki so me prisilili, da dajem ostavko na mesto člana v pokrajinskem sosvetu.15 Z odstopnim pismom komisarju Grazi-oliju je dr. Marko Natlačen končal svoj drugi poskus reševanja Slovenije po strašni nesreči, v katero jo je pahnil beograjski oficirski puč 27. marca 1941. Po tem dru-gem neuspehu pa je bilo že prepozno, da bi naknadno sprejeli in uveljavili predlog prof. Ehrlicha iz konca aprila oz. začetka maja 1941, da se podtalno obnovi suverena narodna oblast za zasedeno Slovenijo - predlog, ki so ga člani že razpuščenega NSS takrat odklonili. V oblastveno izpraz-njeni slovenski prostor je medtem že zvi-jačno in nasilno vdirala KP in začela v njem navidezno »narodnoosvobodilno borbo« kot pripravo za postopno boljševi-zacijo, ki jo je omogočil italijanski odgovor na partizanska izzivanja z množičnimi re-presalijami proti nekomunističnemu slo-venskemu ljudstvu. Januarja 1942 je proti-slovensko strategijo visokega komisarja Graziolija še posplošila in zaostrila italijan-ska zasedbena vojska pod poveljstvom ge-nerala Maria Robotija. Da so imeli Italijani pri tej spremembi svoje zasedbene strategije in taktike lastne zahrbtne namene, se je pokazalo že 3. okt. 1941, ko je bilo zaradi bezanja partizan-skih skupinic okoli Krima nenadoma raz-glašeno vojno stanje v vsej Ljubljanski po-krajini. Ves oktober je italijanska vojska podrobno česala krimske hribe in grape. Toda ostanek prvih partizanov, kakih dvajset Ljubljančanov, ki so se izmuznili iz italijanske vojaške mreže okoli Krima, se je z vlakom vrnil v Ljubljano, ne da bi jih bil kdo pri tem oviral.. .16 V začetku decembra 1941 se je znova pojavila skupinica partizanov in napadla železniški most čez Ljubljanico pri Pre-serju na Barju, a ga ni mogla porušiti. Italijani pa so kljub temu pozaprli veliko moških daleč naokrog, vojno sodišče jih je 39 obsodilo na smrt, od katerih so pri-bližno polovico takoj ustrelili. Janurja 1942 so se partizani ponovno pojavili v kiimskem hribovju. Italijanska vojska je udarila za njimi, partizani pa so se ji izma-knili proti Verdu pod Vrhniko, kjer so TRIBUNA napadali železniško postajo. Italijani so jih zajeli in uničili, potem pa so se vrnili v krimske hribe in doline, kjer so po raz-tresenih zaselkih polovili še kakih 70 mo-ških domačinov ter požgali več hiš in žag. V Ljubljani je bila že jeseni 1941 javna tajnost, da si komisar Grazioli in general Robotti nista prijatelja. Po vojni so rimski arhivi potrdili, da sta v Rimu drug drugega tožarila zaradi napak zasedbene politike.17 Robottije obtoževal Graziolija, da je kriv nastanka partizanstva, ker da je dopuščal, da je podtalno komunistično vodstvo iz Ljubljane pošiljalo partizanska jedra v do-lenjske in notranjske hribe ter jih tam vzdrževalo. Končno je Robottiju uspelo, da je z rimskim odlokom dne 20. jan. 1942 dobila zasedbena vojska poglavitno nalogo za javni red in mir v vsej Ljubljanski po-krajini. Robotti je poslej lahko sam odlo-čal o policijskih (vojaških) akcijah proti partizanom tudi v mestu Ljubljani. Tako so po novih italijanskih vojaških navodilih vso Ljubljano obdali z bodečo žico in straž-nimi bunkerji. Dne 23. in 24. feb. 1942 je začela Robot-tijeva vojska v Ljubljani izvajati obširne hišne preiskave (»racije«), v katerih so že prvi mesec pridržali kakih 900 moških in jih poslali v internacijo v Italijo. Konec junija so bile ponovne italijanske vojaške racije v Ljubljani, ki so napolnile taborišče Gonars. Komunisti so zagnali vik in krik, da so italijanskim vojakom kazali pot pri-kriti »belogardistični izdajalci in kontrare-volucionarji«, drugi pa smo sklepali, da so to delo verjetno opravljali zaupniki KP, ker med interniranci ni bilo znanih komu-nistov in vodilnih sopotnikov, medtem ko jč internacijo bilo odpeljanih npr. veliko študentov in dijakov iz »kontrarevoluci-onarne« Straže in SDZ. O tem so zgo-vorno pisale Črne bukve.18 To je v svojih spominih nakazal celo Tone Fajfar, ko se je zarekel, da »so velike italijanske racije sicer napolnile internacijska taborišča z mladimi Ljubljančani, niso pa bistveno škodovale osvobodilnemu gibanju.. .«19 Vzporedno z množičnimi racijami v Ljubljani so Italijani 19. marca 1942 po-slali v posebno internacijo v Italijo tudi kakih tisoč bivših jugoslovanskih častnikov slovenske narodnosti. Le-ti so bili kmalu po začetku zasedbe leta 1941 izpuščeni iz vojnega ujetništva kot posebno zagotovilo, da bo pod italijansko zasedbo Ljubljana ostala zatočišče Slovencev. Sedaj pa so te in druge Robottijeve racije in deportacije zadele prav tiste Slovence, ki se niso pri-družili komunistični OF. Kot zanimivost, naključno ali drugačno, je v tej zvezi vrcdno omeniti še en podatek iz Fajfarje-vih spominov, da je namreč Edvard Kar-delj (iz Titovega štaba v Bosni preko Za-greba in Karlovca) »preoblečen v železni- čarja... prispel v Ljubljano prav sredi naj-hujših italijanskih racij«.20 Kakor se ni ok-tobra 1941 nič zgodilo onim dvajsetim ljub-ljanskim partizanom, ki so se iz Robotti-jeve »ofenzive« na Krimu z vlakom vrnili v Graziolijevo Ljubljano, tako nekaj mese-cev pozneje Italijani niso prijeli niti Karde-lja, ko se je marca 1942 iz Titovega štaba z vlakom pripeljal v Ljubljano, obdano z Robottijevo žico. 1(1 Mikuž, Pregled I, str. 300. 11 Op. 6 v tem poglavju. 12 Glej 9. poglavje. 13 Glej 9. poglavje. 14 O Rabu in drugih italijanskih koncentracij-skih taboriščih za Slovence glej Črne bukve, op. cit. str. 220-243, posebej o Rabu pa Rafael Rabič, »Rab - taborišče smrti«, Zbornik Svo-bodne Slovenije, op. cit., 1970, str. 67-79. Po svoji genocidni krutosti spada Rab v isto vrsto z Dachauom in drugimi proslulimi nemškimi taborišči. Zakaj ni povojni režim tega uveljavljal na mirovnih konferencah za Italijo? 15 Kolikor vem, je bilo besedilo Natlačeno-vega odstopnega pisma po vojni prvič objav-ljeno v strupeni knjigi Frančka Sajeta Belogardi-zem, Ljubljana 1951, str. 41-42. - Natlačenove ugotovitve glede italijanske taktike v Ljubljan-ski pokrajini je že leto poprej z boljševiškim cinizmom potrdil za razmere na Hrvaškem Ed-vard Kardelj v svojem pismu Titu iz Zagreba, datirano 2. avg. 1941, v katereni je med drugim zapisal: »Nekateri tovariši... se bojijo represalij - uničenja vasi, streljanja, itd___(Toda) v vojni se ne smemo strašiti uničenja... nasilje proti Mačkovim Ijudem lahko privede samo do upora po vsem Hrvatskem.« (Ta del Kardeljevega pi-sma Titu je izpuščen iz besedila pisma, objavlje-nega v Dokumentih, op. cit., I. str. 61-64, a je naveden v knjigi Ilije Jukiča, The Fall of Yugo-slavija, new York and London 1974, str. 104) - o Kardeljevem gibanju v času okupacije gl. 10. pogl. te knjige, opombe 34-36. 16 Mikuž, Pregled I, str. 220. 17 Mikuž, Pregled I, str. 356-357. 18 Op. cit. str. 202-203. - V tistem času me je povabil na razgovor škof dr. Gregorij Rožman, s katerim sva se dobro poznala. Skof mi je povedal, da ga je gospa Grafenauerjeva (mati Marije Vogelnik), ki je bila pogosta obiskovalka v škofijski palači, prosila, da bi pri italijanskih zasedbenih oblasteh posredoval za zaprtega zeta dr. Adolfa Vogelnika, tedaj privatnega docenta za statistiko. V tem ni bilo nič nenavadnega, saj so s podobnimi prošnjami tedaj prihajali k škofu tudi drugi Ljubljančani, ker so vedeli, da je dobrosrčni škof poskušal pomagati vsakomur, ki se je v vojni stiski obrnil nanj. Gospa Grafe-nauerjeva pa ni škofa le prosila za posredova-nje, temveč je svojo prošnjo utemeljevala s sum-njo, kakor da je dr. Vogelnik bil žrtev moje ovadbe. Na škpfov ugovor, da tega pač ne more verjeti, ker me^ie prav tako dobro pozna kot njo, mu je Gospa Grafenauerjeva rekla, da su-mijo mene zato, ker sem tako kot dr. Vogelnik tudi jaz bil izvoljen za privatnega docenta v od- delku za narodno gospodarstvo na pravni fakul-teti in sem »torej« imel interes na tem, da se ga znebim kot svojega bodočega poklicnega tek-meca. Ko me je v razgovoru škof vprašal, če kaj vem o Vogelnikovi zadevi, sem mu povedal, da tako kot z drugimi aretacijami tudi z Vogelnikovo nisem imel nobene zveze. Pristavil sem, da je bilo neglede na moje versko prepričanje in za-vezo nesodelovanja tako z okupatorji kot s ko-munisti nesmiselno enačiti mojo privatno do-centuro za področje primerjanih gospodarskih sistemov z Vogelnikovo iz statistike. Pa tudi s skrajno ciničnega političnega vidika je izmišlja-nju o moji krivdi za Vogelnikovo aretacijo manj-kala tudi vsaj na videz sprejemljiva osnova. Vogelnika smo kot študenta sicer poznali kot levičarsko usmerjenega, nismo pa vedeli. ali je bil organiziran komunist in ga v politično-akcij-skem smislu nismo smatrali za pomembnega, kaj šele vodilnega. Ko smo se pod okupacijo zavestno vzdržali, da tudi v podtalnih (protioku-patorskih in protistalinističnih) letakih nismo omenjali niti imen dobro znanih voditeljev ko-munistične partije, le zakaj pod milim nebom naj bi ovadili skromnega in tihega dr. Adolfa Vogelnika? Kljub vsej apriorni neutemeljenosti grdega sumničenja sem škofa vseeno prosil, naj ob po-sredovanju za dr. Vogelnika italijanskim obla-sem pove, da za ovadbo proti njemu družina krivi mene in da jih zato on kot škof, ki osebno pozna oba, gospo Grafenauerjevo in Cirila Že-bota, kot prepričana katoliška vernika, roti, naj ta očitek potrdijo ali zavrnejo. Ko me je po izvršenem posredovanju škof ponovno povabil na razgovor, mi je dejal, da so mu zasedbene oblasti jasno povedale, da dr. Ciril Žebot ni imel nobene zveze z aretacijo in zaporo dr. Adolfa Vogelnika, in da je škof o tem že obve-stil gospo Grafenauerjevo. Očitki so utihnili. To bizarno vojnodobno izmišljotino je po pe-tinštiridesetih letih še bolj zabeljeno obnovila Marija Vogelnik, žena nedavno umrlega dr. A. Vogelnika, z njeno objavo v Poštnem predalu Dela z dne 22. avg. 1987. Zakaj je to storila, je zame nepojmljivo. Ker pa je odmrznjen neresni-čen očitek iz leta 1942 bil objavljen v času, ko je moje tako zelo oddaljeno ime bilo omenjeno v slovenskem tisku po zaplembi Mladine julija 1987, sem se spomnil, da je ista M. Vogelnik v času ponovno oživljenih Vidmarjevih napadov na pokojnega Edvarda Kocbeka leta 1984 sto-rila nekaj podobnega. Poslala je Delu neko »majhno sporočilo«, v katerem je - tudi takrat se sklicujoč na neko neobjavljeno in z dokaz-nimi podatki povsem nepodprto »pričevanje« svojega moža - z neko slabo izmišljeno epizodo »potrdila« Vidmarjev očitek, češ da se je Ed-vard Kocbek pridružil OF šele »po neuspelem poskusu, da bi s pomočjo Angležev pobegnil za jugoslovansko vlado v inozemstvo«. Kdor bi se želel seznaniti z oz. si osvežiti spomin o epizodi, ki jo je navedla Marija Vogelnik, naj si (še enkrat) prebere njeno »Majhno sporočilo k pi-sanju A. Inkreta (Delo, 10. novembra 1984) in sledeče »Majhno sporočilo k pisanju M. Vogel-nik (Delo, 10. novembra 1984), s katerim je Boris Trekman pokazal na pravljični značaj nje-nega pripovedovanja. 19 Fajfar, op. .cit., str. 83 20 Fajfar, op. cit., str. 81-82. DEMOKRMUKsk m Zdravnik tedanjega časa, Platonov sodobnik Hipokrat, je prav tako nedvoumno po-vedal, kako ta čas gleda na življenje zdravnik: »Nikoli nikomur - tudi, ko bi me prosil - ne boni zapisal smrtonosne droge ali ga z na-svetom napeljal na tako mi-sel.« Beseda lahko v nekaterih primerih pomeni pretresljivo visoko etično dejanje med ljudmi. drugim tragično po-moto, spet v drugačnih oko-liščinah - hudodelstvo, in slednjič tudi prefinjeno medi-cinsko tehniko. Špartanska ideja o izpo-stavljanju pohabljenih in bol-nih se ne zavija več v plašč usmiljenja. Kdo naj torej od-loča o tem, katero življenje naj bo le-tega vredno? Nasproti duhovno mrtvim je sočutje samo miselna na-paka, ki je ni mogoče izkore-niniti, ko svoje občutke pre-našamo na druge. Kjer ni no-benega trpljenja, kakor pri duševno mrtvih, tam tudi ne more biti novega sotrpljenja in sočutja. Leta 1516 obnavlja Tho-mas More idejo Platonove Republike, ki tudi ne računa z zdravnikom kot izvršiteljem samega dejanja. Po njegovem mnenju bi morali duhovniki prepričati neozdravljivega in trpečega bolnika, naj se od-loči za smrt. Kajti tak, kakr-šen je, ni več koristen na svetu. S svojim kužnim in bolnim življenjem pa je sam sebi v bteme, okolici pa nez-nosen. V tem času so pogledi evropskega zdravnika pov-sem pod vplivom krščanskih načel o brezpogojni nedotak-ljivosti življenja - Bog sam je gospodar nad življenjem in smrtjo, nad ozdravljenjem in agonijo. Besedo Evtanazija je prvi uporabil Bacon v 17. stoletju. Ta se obrača na zdravnika, katerega dolžnost naj ne bi bila samo lajšati trpljenje in bolečine takrat, kadar to pc-Ije v ozdravljenje, marveč tudi. kadar njegova pomoč lahko prinese bolniku mirno in lahko smrt. Globlji smisel takega po-gleda na zadevo je razbreme-nitev družbe vseh osebkov, ki so negativne postavke v njeni bilanci. Enako je konec 19. stoletja z vso jasnostjo povedal Ni-etsche. Slednji terja očiščenje SREČANJE S TRUPLOM SUCHISLIFE Pet stoletij pred našo ero je Platon načelo o evta-naziji jasno izrazil v tretji knjigi Republike: »V dobro urejeni drzavi ima vsak drzavljan svojo nalogo; nihče si ne bo privoščil, da bi bolan života-ril drugim v breme. Drzava bo poskrbela za drzav-Ijane, ki bodo telesno in duševno zdravi. Kdor ni zdrav, ga bomo pustili umreti.« družbe - parazitov, bolnikov, za kar res ni več primerno. da bi živeli, ki bedno životarijo in so izgubili čut za bodoč-nost. Današanje kazensko pravo obravnava evtanazijo kot na-klepni umor. Usmrtitev iz so-čutja, kot blažja kazniva oblika usmrtitve, je v nekate-rih kazenskih zakonikih zad-nji dih popustljivosti do nje. Pojavlja se antiteza, ki zdravniku narekuje dolžnost brezpogojne ohranitve življe-nja. Teh dolžnosti pa le ni mogoče slediti brez pridrž-kov. V New Yorku se leta 1903 nakaže to vprašanje z zah-tevo: naj se bolnikom z reci-divnirri rakom, tuberkulozo v zadnjem stadiju ali paraliti-kom skrajša življenje z lahko smrtjo! Parlament države Ohio je tri leta pozneje izglasoval prvo uzakonitev evtanazije. ki se glasi: Vsaka oseba, ki ima neoz-dravljivo bolezen s hudimi bolečinami, sme zahtevati, naj se sestane komisija naj-manj štirih članov, ki bo od-ločala o tem, ali naj se konča to bolečin polno življenje. Kasneje se zakon razširi tudi na otroke s prirojenimi hibami in idiote. Četudi zakona nista stopila v veljavo, saj ju je kongres v Washingtonu odklonil, sta vendar značilen mejnik v raz-voju tega vprašanja. Izjema v evropski kazenski zakonodaji je bil 143. člen ru-skega kazenskega zakonika iz leta 1922. Ta je določal, da ni kazniv tisti, ki je koga usmrtil na njegovo prošnjo, in sicer iz motivov sočutja in usmilje-nja. Nekateri to označujejo kot lažni humanizem. Na drugi strani pa zdravnik ni pooblaščen, da bi uresniče-val pacientovo pravico. In je tudi ne sme uresničiti. kadar presodi, da bi škodilo bolni-kovemu zdravju, pa čeprav gre za bolnikovo željo. Dandanes trošimo ogromne vsote za vzdrževa-nje jetnišnic in blaznic, zato da javnost varujemo pred an-tisocialnimi elementi in du-ševnimi bolniki. Zakaj vzdr-žujemo vsa ta nekoristna in Škodljiva bitja pri življenju? Zakaj družba ne ravna bolj varčno? V Nemčiji je vlada upora-bila odločne ukrepe zoper razmnoževanje manjvrednih, duševno bolnih in kriminalcev. Idealna re-šitev bi bila, če bi iztrebili vsak tak indivi-duum. Pred tako nujnostjo morajo umol-kniti tudi filozofske dogme in sentimen-talni predsodki. Oktobra 1939 je Hitler podpisal odlok, s katerim so določeni zdravniki dobili pra-vico, da smejo po najbolj kritični presoji zdravstvenega stanja dovoljevati milostno smrt. Program se je začel v tajnosti, med-tem ko je široka propaganda in psihološka priprava postopoma zajemala vse širše kroge javnosti. Duševni bolnik stane 4 marke na dan, pohabljenec 5 in pol, hudodelec 3 in pol. Po previdni oceni je v Nemčiji v zavodih 300.000 duševno bolnih, epileptikov in po-dobnih. Koliko posojila po 1000 mark (če se odrečemo vračilu) bi lahko na leto do-bili iz tega denarja? (Uporabna naloga iz takratnega učbenika matematike.) Razlogi, ki govore proti izvzemanju či-ste evtanazije iz seznama prepovedanih in kaznivih dejanj, so znani: Možnost zmotne ocene bolnikovega sta-nja. neupoštevanost njegove želje ali zah-teve, glede na to, da je bolnik pod trenut-nim vplivom nevzdržnih bolečin ali pa je zaradi splošne prizadetosti organizma tudi njegova opravilna sposobnost zmanjšana ali vsaj dvomljiva. Slednjič velja kot razlog tudi dejstvo, da pravic do odločitve ni mogoče prenesti na sorodnike, ki so v tej ali oni smeri čustveno prizadeti in glede bolnikovega življenja ali smrti tudi materialno zainteresirani. Teoretsko je zanimivo vprašanje, ali naj bi se tak poseg obravnaval po določbi o na-klepnem uboju ali kot kaznivo dejanje zo-per človeško zdravje. Očitno evtanazije ne moremo kar pov-prek in v vseh subtilnih oblikah obsoditi kot moralne in kazenske obsodbe vredno dejanje. Kaj naj bi bilo torej zdravnikovo vodilo pri tovrstni odločitvi? Če bi hoteli po črkah aplicirati Hipokratovo prisego, bi zdrav-niku kaj hitro zavezali roke. Gre za spošto-vanje tako življenja kot smrti. Ob misli na takega bolnika se pač marsi-komu vsiljuje vprašanje, ali ne bi morala medicina poseči v dogajanje in rešiti ta-kega človeka trpljenja, okolice pa bre-mena. Mctka Jakšič znotraj rjavih sten igranja zavese otožnosti prerekanja, suhih stebelc namakanja, prič CITY Star vodnjak in prstan smrti obreda nohta in plašča zlomljene palice tistega: iz rodu kace bo izšel in njegov zarod pogoltnil bo ptiča: ušesa gluhih se bodo odprle, oči slepih bodo spregledale: podobe velikega šumečega oblaka. Zrcala kažejo le odseve ogrlic srebrnih žarkov s svojinii meči. Novorjenec segel bo v gnezdo: jezik sikajoče kače udaril ga bo k tlom na svojo krono zlate pahljače: zakrij si obraz s tančico vznožja zarje krila angela smrti. Oči, zde se kakor črna jama Ki so jo izžgale plamenice Oči, zde se kakor črno jezero skaljeno v blodni mesečini. Si razkrije obraz na modrini valov nebeškega neba. Kakor ženska, ki vstaja iz groba Kakor ženska, ki se ozira za priležniki Kakor ženska, ki si išče mrliče. Kača se vam vije med nogami Kača, ki zastruplja Kača vseh kač Plazi se vam Ponovno Čudoviti prijatelji! Noč prekrasna je Še ena noč NoČ temne zvezde Zvezde, ki vzhaja Čudoviti prijatelji! Kristalna krogla Notri In vohunov mnogo Čudoviti prijatelji! Gladina beline Razbremenjene črnine Neobrane korenine Razpoke vrta Hvaležno mrtvi! Čudoviti prijatelji! Presenečenje prisotnosti in dostojanstva Pot, ki nikdar se ne konča Čudoviti prijatelji! Nepremični junaki zenic razširjenih iglic plapola zastave nevidnosti, odčakanja notri zasmeha zelenih zaves, prič medle svetlobe trdoživosti oblakov temnih odkritja, nitke srebrnih podstavkov zatrganih cvetov, prič obračanja na vrvici južnih sprememb protokola, jasnosti motnih pogledov, prič DUSAN MERKLIN-MICK KULTURA O LJUBEZNI Pa naj bo še o ljubezni v Kocbekovi pesniški zbirki Zemlja. Motiv, ki se ga pesniška navdih težko izogne, je na različnih mestih zbirke različno predstavljen, s skupnim imenovalcem v smislu: »Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale...« Prav zato v Veliki hvalnici hvali Stvarnika za: »Hvalim ga za najdražjo moč, ki mi jo je podaril, da ljubim in ustvarjam z njo.« Tovrstna ljubezen je takšna, ki presega tisto med žensko in moškim, pa vendar se pesnik ne odpoveduje: »veselju po Adamu zoženem« in se zaveda, da: »ljubezen, čc izpusti človeka, ga že znova ziblje,« zato priporoča: »Na dnu Ijubczni jc tišina, pogrezniva sc tiho vanjo.« V tej pesmi so: »rože in žene (so) od nekdaj sestrc ...« in je: »najvišja Ijubezen (je) otroška igra.« F.nkrat je Ijubezen: »žeja brez napoja, sladka nemočna in kakor velika ptica izgubljena,« drugič pa pesnik: »Poje(m) hvalo ljubezni, ki zadnja ostaja, drobna ptička poje toplo pesmico, nikdar več je ne morem pozabiti.« Pesniku je ženska: »Ti si skritost za moje oči, bodalo za moje srce, plamen za mojo dlan.« On njej: »Jaz sem žalost za tvoj spomin, kadilo za tvoje telo, za tvoj obraz pajčolan.« Sporočilo zadnje pesmi cikla Ljubezenske pesmi s ponavljajočim refrenom »zvonovi zvonijo« nakazuje večnost zvonjenja in prehodnost ljubezni med moJkim in žensko. V Tovariških pesmih poziva: »Ljubezen je zadnja luč, prislonimo srcu dlani, ljubezen je zadnja luč, kaj bomo sami v temi.« in na koncu, v Veliki hvalnici, zahvala Stvarniku za: »luč oči, plamen razuma, in ogenj ljubezni«. IGOR RIZNAR Končno je veter pospravil oblake z neba. A medtem je zašlo tudi sonce. \z sam;h r račnih večeiov, iz samih /godnjih nemirov, iz sam;l otožnih pogledov, iz samih besed, iz samih spominov, iz samih jutranjih zarij, \z samih sončnih zahodov, \z samih zasneženih pokrajin zate napišem čisto novo pesem. Moja soba ni niti majhna niti velika; takšna je, kot njene oči: mirna, svetla in tiha. V njej so sanje doma. In veselje se zmeraj, kot majhen otrok, s srečo igra. Moja soba ni niti majhna niti velika; mirna in tiha je, kot njene oči. A mene, ne, mene v njej ni. Sploh ne pomislim na bodeče trnje, ko zagledam rdečo vrtnico. KULTURA MINI SAGE (drugič) Pregled tematike mini sag je zelo zanimiv. Razkriva nam veselje, skrbi in pričakovanja Angležev. Naštela bom najpogostejše teme: smrt v družini uboji nuklearna vojna mačke prešuštvo rojstvo - žena - mož - staranje - nadnaravni pojavi - težavnost pisanja mini sag Zanimivo je, da so to teme, ki so enako pogoste pri odraslih in otrocih. V knjigi mini sag, ki so jo izdali 1985, je najmlajši pisec star štiri leta, najstarejši pa celo 90 let. Mini sago je poslala celo princesa Margareta in cel kup znanih osebnosti Anglije. Kakšna pa je razlika rned sago in mini sago? Za sago smo že povedali, kakšna zvrst pripovedi je to. Mini sage so jim tematsko sorodne, le da imajo omejitev v dolžini pripovedi. Kakšen problem predstavlja ta omejitev na 50 besed piscu? Cela zgodba, ki jo moramo povedati v 50 besedah, je kar trd oreh. In to je tudi najpomembnejša razlika s sagami sploh. Zaradi te omejitve so mini sage zelo zgoščene, vsaka beseda je pomembna in skoraj vsi zaključki nosijo vso težo sporočila. Celo naslov postane naenkrat pomemben. Taka stroga omejitev malce spominja na stroga klasicistična pravila v književnosti. Ali je to vračanje v klasicizem? Ali pa je to le odsev angleške strogosti, postavljanja okvirjev, oklepanje tradicije? Pa preberimo sago najmlajšega ustvarjalca tega natečaja. Vesoljček in dinozaver Živel je vesoljček in nekoč je srečal dinozavra. Šla sta v dinozavrovo hišo in tam sta se igrala na njegovi gugalnici. Potem sta si šla umit zobe. In potem sta šla v bar in se tam igrala na gugalnici. Potem sta šla spet domov, si umila zobe in šla spat. Nekdo od udeležencev si je privoščil tudi to, da je malce »pograjal« svojo predsednico Margaret Thatcher. Vsa stvar je videti taka: Jaz in n?>šT Maggie Ali mi bo naša predsednica razložila, zakaj je dovolila deževati na praznični dan in zakaj je pozabila na moj rojstni dan. Zmeraj se zgodi isto, kriva je za vse tisto, kar na morju se zgodi. Če vprašaš mojo ljubo ženo, pa lahko staviš svojo glavo: Ali jaz - ali naša Maggie. Ah, ja! Avtor te mini sage je star celih 90 let! Da pa ne bo vsa zadeva čisto angleška, bomo dodali še mini sago našega anommnega pisca. Mogoče bodo vam, bralcem, kot spodbuda za poskus lastne ustvarjalnosti. Srečno! Tri popolnoma zadošča Seštevam besede. Znova in znova jih skušam pisati. Nazadnje sem jih pri Maxiju. Želim ji povedati o obupu, izčrpanosti in nemoči. Besede. Besede. Besede. Kako se izgubljam v štetju. Besede. Imam jih še štiri. Kako naj svoja čustva izrazim s tako malo številko. Ali vi veste, kje je napaka? KLINC KLANC KULTURA GOVOR OB DVAJSETI OBLETNICI OKUPACIJE ČSSR, 18. 8. 1988 V LJUBLJANI PRED METALKO Kot veste, so pred dvajse-timi leti predstavniki,bratskih socialističnih narodov ob is-kreni podpori zdravih doma-čih sil uspeli zaustaviti pritisk že zelo močne in v najvišje državne in partijske vrhove infiltrirane kontrarevolucije, ki je, ideološko odprta na or-ganizirane destruktivne sile, skušala razbiti češkoslovaško socialistično republiko, uki-niti oblast delavskega ra-zreda, izničiti vse pridobitve ljudske revolucije in vrniti če-škoslovaško ljudstvo v roke velikih izkoriščevalskih kor-poracij. Sklicujoč se na go-spodarski razcvet prve repu-blike, so ti destruktivni ele-menti narodu. ki so ga huj-skali, pozabili povedati. da je predvojna blaginja češkoslo-vaškega naroda bila ustvar-jena na račun revščine drugih narodov, kar je iogično pripe-Ijalo do konflikta svetovnih razscžnosti. Narodu pa so ti »demokrati« pozabili pove-dati tudi to, da je predvojno blagostanje napravilo češko-slovaško republiko zado-voljno, s tem pa tudi nepaz-ljivo in neodporno in kot tako sramotno premagano od na-cističnega stroja. Kot veste, so elementi, ki so pred dvajsetimi leti skušaii vrniti kolo zgodovine nazaj, v mednarodnem socialistič-nem svetu naleteli na pod-poro zgolj s strani Romunijc in Jugoslavije. Če poglc- Foto: Božidar Dolenc Tovariši in tovarišice, dragi simpatizerji! V imenu delovne organizacije za organizirano obeleževanje obletnic zmag socialističnih sil nad kontrarevolucijo in liberalizmom, in še prav posebej v imenu njene delovne skupine, zadolzene za orga-nizirano praznovanje dvajsete obletnice obrambe češkoslovaške socialistične republike pred poskusi destabilizacije in titoizacije te dc^L, vas prisrčno pozdravljam. damo, kje sta ti dve deželi danes in kje je danes ČSSR. potem zlahka ugotovimo, da je čas nedvoumno pokazal, kdo je imel takrat prav. Zato nam danes ne more biti niti najmanj žal takratnih naporov, ko smo morali s tanki braniti s krvjo borcev, znojem delavcev in solzami otrok utrto pot skozi navidez nepregleden labirint zgodo-vinskih nasprotij. Vsem ostankom kontrare-volucije, ki še vedno čakajo na svojo novo priložnost, pa lahko rečemo le eno: dokler nas je vsaj toliko, kot nas je tukaj zbranih, dokler nas je vsaj toliko, kot nas je tudi v Ljubljani takih, ki ljubimo enotno in socialistično, tako Češkoslovaško kot tudi Jugo-slavijo, do takrat bodo vsi ti ostanki preteklosti in agenti protisocializma čakali zaman. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem vam, ki ste s svojo pri-sotnostjo počastili dvajseto obletnico ene pomembnejših zmag mednarodne delavske fronte in vas hkrati vabim, da prisostvujete koncertu zamej-skih glasbenikov, ki sredi im-perialističnega sveta v svoji glasbi gojijo marxsistično-le-ninistično misel in medna-rodno delavsko zavest. Pred-stavljam vam naše prijatelje, ki so se prijazno odzvali na-šemu vabilu, vokalno-instru-mentalno skupino Black Sheep iz Nizozemske. ROZCE V LASEH ALI KAKO ČRPATIIZ ŠESTDESETIH KULTURA Delati glasbo in pri tem ne iskati ničesar novega - ob tem pa se zavedati teh dveh dejstev. je samomorilsko (no ja, na neuspeh obsojeno) de-janje. Pa vendar nekateri to uspešno počnejo; zato bi ne-kaj malega priobčili o dveh tovrstnih zasedbah. Najprej bi se podali v deželo »down under«, torej Avstralijo; od tam prihajajo in nam z roken-rolom polnijo ušesa Johnnv Diesel and the Injectors - skupina. ki nam. tako ali drugače gledano, res ne po-nuja nič novega. Svoj isto-imenski (»Johnnv Diesel and the Injectors«) pr^venec so posneli za založbo Chrysalis. ki že s predznakom »odvisna« vzbuja pomisleke o besedni zvezi NEKAJ NOVEGA. Tudi glasba. ki jo igrajo v sami osnovi. ni nič pretre-sljivega - gre za malce trši rokenro}. ki pa je še zmeraj dovolj standarden in uglajen. Pa vendar se nam pri posluša-nju plošče zgodi neverjetna stvar: ob koncu jo obrnemo in zrolamo še enkrat (obrab-ljena fraza, jebi ga - vendar je res!). Iskati vzrok ter tako ali drugače secirati stvar je ne-smiselno. Mark Lizotte (alias Johnny Diesel) in trije Injek-torji zvenijo res sveže, mlado (kar tudi so) in pristno (žc spet fraza...); in čisto zares se sliši. da mladeniči ne go-dejo obrtniško, ampak poč-nejo to res z veseljem. Dovolj je slišati bluesovsko balado Since I fell for you in se pre-pričati, da je res - daleč od kakršnekoli »alternative«, pa vendar dovolj trdno in pre-pričljivo. Druga zasedba. kot sku-pino bi jo težje dcfinirali. sc imenuje Green on red, gre pa za dva angleška mladca. Imc-nujcta se Dan Stuart in Chuck Prophet. Po zanimivj prvi plošči The Killer insidc Me, ki sta jo izdala za Phonii-gram. sta sc odločila presto-piti k manjši in neodvi.,ni za-ložbi Red rhino. Postala pa sta ena izmed prvih žrte\ bankrota tc majhne firmice. Tako je plošča. ki je bila pri-pravljena za izid žc prcd clo-brim letom. na tržiščc prišla šele sedaj. No vsekakor je tu. ponuja pa nam glasbo. ki sc popolnoma navezujc na na-slov tega teksta. Muzika s tega albuma (»Here come the Snakes«) je dejansko vra-čanje h koreninam blucsa in rocka. Vendar za razliko od prej omenjenega Johnnvja. Green on red to doscžeta na malce drugačcn tiačin. Giasbi. ki na trenutkc žc pre-več spominja na Rolingston.se ali Animalse s konca šestdc-setih. ne gre očitati prav ničo-sar. Mladeniča namreč po\-sem standardno muziko zači-nita ali pocukrata z res majh-nimi dodatki - naj grc za takc ali drugačne etckte ali trenu-tek zatcm ne najbolj stan-dardne vokalizacijc. In Green on red to narcdita zclo prefinjeno - začimbe vam za-vijeta in servirata tako pri-krito. da jih ob površnem po-slu§anju skoraj ne zaznamo - ko pa jih. nas zamika iskati nove in nove ... Vsekakor av-torsko močan izdelek! Dovolj bodi! IGOR I. KULTURA Režiserja Normana Jewi-sona ljubitelji filma poznajo vsaj po kakšnem od njegovih izdelkov. Izbor tem, ki se jih je loteval, je res pester in raz-nolik. Satirična komedija Rusi prihajajo, Rusi prihajajo (The Russians Are Co-ming...)< drama s »črnskega juga ZDA« V vročici noči (In the Heat of the Night), anti-vojni musical Jezus Kristus Superzvezdnik (Jesus Christ Superstar), znanstvenofanta-stična »športna« drama Igra na kotalkah (Rollerball)... so gotovo filmi, ki pritegnejo - tako z vsebinske kot z iz-vedbene plati. Jewison je pravzaprav obveljal za av-torja, kateremu »skakanje« iz žanra na žanr ne predstavlja nobenih problemov. Na zadnje smo pri nas vi-' deli dva njegova filma, ki še zdaleč nista v gledalcih pu-stila podobnih sledi kot njuni predhodniki. Gre za Voja-kovo zgodbo (Soldiers Story) in Poročno zvezo (Best Friends). Prvi je »črn-ska« psihološka kriminalka, ki kljub tehnično zelo viso-kem nivoju ne seže dlje kot do oznake »soliden film«. Drugi pa naj bi bil komedija, a je bolj ljubezenska zgodba - začinjena s pravo dozo hu-morja. Niti odlična Burt Re-ynolds in Goldie Hawn nista uspela spraviti filma kam globje v zavest zaljubljencev v gibljive slike. v Tu je torej Moonstruck. Žanrovsko tip filma, ki ima skoraj enako izhodišče kot Poročna zveza. In kot že toli-kokrat pri Jewisonu vse sloni na ramenih igralcev. Ti odlo-čajo o tem ali bo film »dose-žek« ali pa bo pozabljen že čez nekaj mesecev. Zgodba filma je postav-ljena v italijansko četrt New Yorka, t.i. Malo Italijo. Pri-kazuje dogodke v zanimivi družini srednjega sloja. V kar veliki hiši živijo - glavna ju-nakinja, 37 letna ločenka (Cher), njuna starša in osta-reli dedek s petimi psi. Družbo jim redno delata še gospodaričin brat z ženo in skupaj so kar velika druščina. Zaplet se začne že takoj na začetku filma - glavno juna-kinjo tradicionalno uradno zaprosi petdesetletni Johnny, ki v očeh staršev bodoče ne-veste ni preveč cenen. Ker ima na Siciliji mater na smrtni postelji, odpotuje k njej, ne-vesti pa obljubi, da se poro-čita čez mesec dni - ko bo FILM MGDNSTRUCK Čeprav kar velik slavodobitnik lanskega leta (med drugim trije oskarji in berlinski srebrni medved za režijo), je moral ameriški film Moonstruck ali po naše Mesečnica Normana Jewisona počakati, da so se vsaj malo umirile nepregledne Ijubljanske mno-žice, ki so hitele gledat Dustina Hoffmana v Dežev-nem človeku (po naše Rain Manu). Zaradi znanega »kuj železo dokler je vroče« in oskarja Kevinu Kli-neu je vmes skočila še Riba, ki sliši na ime Wanda. Najbrž je tako celo bolje. Dveletni časovni zamik vam omogoča, da si to »Ijubezensko komedijo« ogledate brez evforije, tako značilne za omenjena filma. slovo od matere za njim. Ker pa je (spet tradicionalno) zelo navezan na mlajšega brata, svoji izbranki naroči, naj ga poišče in povabi na poroko. Brata sta se namreč sprla pred petimi leti in poroka sta-rejšega naj bi bila dogodek, ki bi ju pobotal. Kot nalašč je ta mlajši brat nesrečnež po-dobnega kova kot junakinja. Zaljubita se. To pa je vir no-vih, vse večjih zapletov. V spremljanje njune velike ljubezni je vnešen še kup epi-zod - oče junakinje vara svojo ženo z mlajšo, žena za to ve, a pogumno prenaša, ko pa se ji ponudi podobna pri-ložnost, jo ne želi izkoristiti. dedek vodi svoje pse redno na sprehod in skupaj lajajo v luno, Johnny na Siciliji bedi ob svoji materi... Ob izraziti vraževernosti glavnih juna-kov filma, naj bi imela velik (morda kar odločilen) vpliv na njihovo »ljubezensko« ob-našanje luna. Mesečniki so pravzaprav zaljubljenci in tak bi lahko bil tudi naslov tega filma - vsekakor pa naj bi šlo za množino. Razplet filma je furiozen. Sklepni dialogi v domači ku-hinji glavne junakinje vse ra-zrešijo. Tam se namreč odlo-čilnega jutra zberejo prv vsi »mesečniki« in čakajo odlo-čilnega - Johnnyja, ki se je vrnil iz Sicilije po čudežni oz-dravitvi svoje matere. V strahu za njeno življenje razdre zaroko (»če bi se poro-čil, bi lahko mama umrla«). To izkoristi Ronny in pred družino slovesno zaprosi bra-tovo ex-izvoljenko za ženo. Cher vsa srečna pristane, saj ga ljubi - to pa je za zakon slabo (tako pravi njena mati, ki to že ve iz lastnih izku-šenj). No, pobotata se tudi varajoči mož in varna žena (starša) in dedek zajoka od sreče in zmedenosti. Ker je tudi svakinja s svojim sopro-gom prišla do denarja (ki ga je Cher, sicer njuna kurirka, pozabila nesti v banko), je happy end popoln. Iz kina gremo zadovoljni, saj je vse urejeno tako, kot smo si že-leli. A ne le zato. Ta prijeten filmček nam ob primerni ko-ličini smeha ponudi tudi kakšno življenjsko resnico. Ker gre pravzaprv za meša-nico melodrame in komedije (pri gledalcih dveh zelo pri-ljubljenih zvrsti), uspešnost tega dela ni niti najmanj pre-senetljiva. Komični elementi v filmu so toliko boljši, da je kar škoda pretirano senti-mentalnega srednjega dela, saj takrat ritem filma precej pade. Karakterizacija Iikov je zelo dobro izpeljana. Jevvison je še enkrat pokazal. da zna delati z igralci. Dobri so vsi. Cher sicer ni rojena igralka in upam si trditi, da še vedno bolje poje kot igra, a s pravim vodenjem ustvarja vse boljše kreacije. Oskar za glavno vlogo ji je najbrž vse popla-čal. Omembe vredni so še drugi - Nicolas Cage kot Ronny, Pravo odkritje pa sta Olvmpia Dukakis (kreacija, ki je res vredna oskarja) kot mati in Feodor Chaliapin kot dedek, ki s vsvojo pojavo in igro prekaša vse druge »zvezde«. Z lahkim srcem bi mu lahko podelili oskarja za »epizodo epizode«. Z Willi-arnom Hickeyjem iz Časti Prizzijevih sta ustvarila tip starčka italijanske družine v Ameriki, ki bi lahko postal zaščitni znak filmov s po-dobno tematiko. To smešno »kroniko me-sečnih Ijubimcev« so skupaj z omenjenimi ustvarili še sce-narist John Patrick Shanley, (oskar za scenarij). direktor fotografije David Watkin, glasbo pa je izbral in prispe-val Dick Hyman. MIRAN KORITNIK KULTURA KINOTEKA Torek, 23. 5. 89 SPOZNANJE (PROVI-DENCE), Francija-Švica, 1977. Režija: Alain Resnais. Glav. vl.: John Gielgud, Dirk Bogarde, Ellen Burstyn, Da-vid Warner, Elaine Stritsch (v barvah) ob 22. uri DNEVNIK SOBARICE (LE JOURNAL D'UNE FEMME DE CHAMBRE), Francija-Italija, 1963. Scena-rij: L. Bunuel, Jean-Claude Carriere (po romanu Octava Mirabeauja). Režija: Luis Bunuel. Glav. vl.: Jeanne Moreau, Michel Piccoli, Ge-orges Geret, Fran^oise Lu-gagne, Daniel Ivernel, Jean-Claude Carriere, Muni Sreda, 24. 5. 89 TRENUTEK RESNICE (LA MINUTE DE VE-RITE),Francija-Italija, 1952. Režija: Jean Dalannoy. Glav. vl.: Michele Morgan, Jean Gabin, Daniel Gelin. PARIZ, KI SPI (PARIS QUI DORT), Francija, 1923. Scenarij in režija: Rene Clair. Glav. vl.: Henri Rollan, Al-bert Prejean, Madeleine Ro-drigue. Myla Seller NAMIŠLJENO POTO-VANJE (LE VOYAGE IMAGINAIRE),. Francija, 1925. Scenarij in režija: Rene Clair. Glav. vl.: Dolly Davis, Jean Borlin. Albert Prejean, Jim Gerald, Marguerite Ma-dys; glasbena spremljava: Borut Lesjak Četrtek, 25. 5. 89 ČRNO BELO V BAR-VAH (LA VICTOIR EN CHANTANT), Francija, 1977. Režija: Jean-Jacques Annaud. Glav. vl.: Jean Car-met, Jacques Dufilho, Cathe-rine Rouvel, Jacques Sples-ser, (v barvah) Petek, 26. 5. 89 PREKLETA LASTNINA (THIS PROPERTY IS CONDEMNED), ZDA, 1966. Scenarij: Francis Ford Coppola, Fred Coe, Edith Sommer po drami Tennesse-eja Williamsa. Režija: Syd-ney Pollack. Glav. vl.: Nata-lie Wood, Robert Redford, Mary Badham, Charles Bronson, Kate Reid, Alan Baxter, Robert Blake (v bar-vah) Sobota, 27. 5. 89 ORKESTER KLUBA OSAMLJENIH SRC NA-REDNIKA PEPPERJA (SGT PEPPER'S LONELY BISERIZAOGRUCO CLAIR ZA VSE CASE Sreda, 24. 5. 89 PARIZ, KI SPI (Paris qui dort, 1923) NAMIŠLJENO POTO-VANJE (Le Voyage imagi-naire, 1925) (glej program) Maj je mesec nemih filmov enega velikanov svetovne ki-nematografije, Reneja Cla-ira. Izbirali ste lahko med sredami zvečer kar zapored, mi pa tokrat izpostavljamo pričujoča filma. Petindvajsetletni Clair (pravzprav Rene Chomette) se je pojavil s fantastično ko-medijo o Eiffelovem stolpu - Pariz, ki spi. Pod očitnim vplivom dadaizma in komedij Macka Sennetta je Clair svoje debutantsko delo zasnoval kot pravljico. Nori znanstve-nik z nevidnim žarkom ustavi vse življenje v Parizu. V do-segu žarka ni bilo le šest ljudi. Gibanje in življenje se povr-neta, a se meščani ne zave-dajo stanja, v katerem so pravkar bili. Odličen preplet vizije Pariza v gibanju in ne-gibnosti, povzročene z žar-kom ter Clairova lahkotna ironija (kasneje prav njegov ReneClair-PREMOR zaščitni znak) sta glavni kvali-teti tega filma. Tudi namišljeno potovanje je podobno delo - fanta-stično-irealna komedija pod vplivom Meliesa. Uradnik v banki zaspi in v sanjah po-tuje v hišo starih vil, ki inu jih uspe pomladiti, po zvonikih katedrale Notre Dame in po muzeju Grevin, kjer revoluci-onarno sodišče sodi zaljub-ljenemu paru. Kot pri Pre-moru (Entr'acte, 1924) je tudi pri tem filmu sodeloval Francis Piabia, eden od ute-meljiteljev dadaizma. S temi filmi je mladi Clair začel-na-povedal svojo bleščečo kari-ero v svetovni kinematogra-fiji Ce ste že zamudili Premor, Florentinski slamnik in Dva bojazljivca (slednja dva menda najvažnejša Clairova dosežka iz nemega obdobja, vsekakor pa odlični burleski), spoznajte vsaj predhodnika opusa tega velikana. Vabilo v čudoviti čas nemega filma pa seveda velja le ljubiteljem in tistim, ki še niso do dna indoktriranirani z ameriškim moviejem. M. K. HEARTS CLUB BAND), ZDA, 1978. Režija: Michael Schultz. Glasba: različna (ve-činoma THE BEATLES). Glav. vl.: Peter Frampton, BEE GEES, Donald Ple-asance, Alice Cooper, Steve Martin, EARTH WIND AND FIRE (v barvah) Nedelja, 28. 5. 89 OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ (PAPA, MAMAN, LA BO-NET ET MOI...), Francija. 1954. Režija: Jean-Pierre Le Chanois. Glav. vl.: Robert Lamoureux, Gaby Morlay. Fernand Ledoux, Louis de Funčs, Nicole Courcel. Ponedeljek, 29. 5. TOOTSIE, ZDA, 1982. Režija: Sydney Pollack. Glav. vl.: Dustin Hoffman, Jessica Lange, Teri Garr, Dabney Coleman, Charles Durning, Sydney Pollack (v barvah) Torek, 30. 5. 89 VIJOLIČASTI TAKSI (UN TAXI MAUVE). Fran-cija, 1977. Scenarij (po ro-manu Michela Deona) in re-žija: Yves Boisset. Glasba: Philippe Sarde. Glav. vl.: Charlotte Rampling. Philippe Noiret, Agostina Belli. Peter Ustinov, Fred Astaire. Ed-ward Albert ml. (v barvah) ob 22. uri DEMON IN MESO SUSANA (DEMON Y CARNE). Mehika, 1950. Scenarij: L. Bunuel. Jaime Salvador po zgodbi Manuela Reachija. Režija: Luis Bu-nuel. Glav. vl.: Rosita Quin-tana, Victor Manuel Men-doza, Fernando Soler, Maria Gentil Arcos. Sreda, 31. 5. 89 KAČJE JAJCE (THE SERPENTS EGG), ZR Nemčija-ZDA, 1977. Scena-rij in režija: Ingmar Berg-man. Fotografija: Sven Nyk-vist. Glav. vl.: Liv Ullman, David Carradine, Gert Fiobe. James Whitmore, He-inz Bennent (v barvah) MILIJON (LE MIL-LION), Francija, 1931. Scen-rij in režija: Rene Clair. Glav. vl.: Annabella, Renč Lefebvre, Louis Allibert, Ra-ymond Cordv, Paul Ollivier Četrtek, 1. 6. 89 BILO JE NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU (ONCE UPON A TIME IN THE WEST), Italija-ZDA, 1969. Režija: Sergio Leone. Glav. vl.: Claudia Cardinale, Henry Fonda, Jason Ro-bards, Charles Bronson Petek, 2. 6. 89 KINO ZA GROŠ (NIC-KLEODEON). ZDA, 1976. Režija: Peter Bogdanovich. Glav. vl.: Ryan in Tatum O'Neal, Burt Reynolds Sobota, 3. 6. 89 PANCHO VILLA JEZDI, ZDA, 1968. Režija: Buzz Kulik Nedelja, 4. 6. 89 NOČ NAD PARIZOM, Francija, 1956. Režija: Cla-ude Autant - Lara. Glav. vl.: Louis De Funes Ponedeljek, 5. 6. 89 OBRAZ PROTI OBRA ZU/IZ OČI V OČI (AN-SIKTE MOT ANSIKTE), Švedska, 1975. Režija: Ing-mar Bergman (kinotečna pre-miera!!!) LIFE IS LIFE Slovensko osvobojenje je bilo mogoče le iz in potom jugoslovanstva. Že dolgo pred vojno so vsi zavedni Slo-venci spoznali. da je druga rešitev isključena in zato je bilo jugoslovanstvo identično s stremljenjem Slovencev po svobodi. To jugoslovanstvo seveda ni bilo vedno jasno iz-kristalizirano. vendar pa je vedno živelo in se vedno jas-nejc razvijalo. dokler ni vsa Slovenija z enim samim mo-gočnim klicem zaklicala. da hoče Jugoslavijo. da odklanja za sebe vsako drugo rešitev. Nosilec jugoslovanske misli pa je po kralju Petru bil kralj Aleksander od tistega hipa, ko so prvi Slovenci zaslutili, da prihaja čas velikih dogod-kov. Aneksijska kriza je bila prvi alarm teh dogodkov. Av-strija je sicer takrat triumfi-rala in nalašč naredila na Du-naju veliko demonstracijo nemških knezov, da proslave avstrijskega cesarja po anek-sijski krizi ob njegovem jubi-leju. toda Slovenci so čutili. da je ostala aneksijska kriza nerešena in da Srbi še niso spregovorili svoje zadnje be-sede. Vedeli so pa tudi, da je bolj ko Srbija. doživela silen poraz zavezniška diplomacija in je po aneksijski krizi »pri-vezala Srbija«. kakor je dejal srbski zunanji minister Milo-vanovič »svoj majhen čoln k veliki ladji antante«. 2 aneksijsko krizo se je Srbija mogočno uveljavila v medna-rodni politiki in postala fak-tor. V aneksijski krizi pa je po-stal kraljevič Aleksander pre-stolonaslednik in takrat so pr-vikrat zaslutili in spoznali Slovenci Njegovo vlogo. Aneksijska kriza pa je imela še drugo dobro stran. Opozorila je vse Jugoslo-vane. da je Šrbija jugoslovan-ski Piemont, ki je pričel dclo za osvoboditev Jugoslovanov iz tujskcga jarma. Prišla je prva osvobodilna halkanska vojna. Kar jc bilo sploh mogočih slabih vesti o Srbiji in srbskem narodu, z vsemi temi vestmi je obdar-jal dunajski in graški tisk Slo-vence. Niso sicer te vesti pre-motile Slovencev, ker so ti njih lažnivost spoznali, pač pa so povzročite te vesti. da je bilo veselje Slovencev tem večje. tem radostnejše in tem močnejše, ko so vrgle prve zmagovite vesti o srbskih zmagah vse te sovražne kle-vete ob tla. KRALJ ALEKSAHTDER IN SLOVENCI ALIVASTONAKAJ SPOMIMTdA? V dolgi, mnogo predolgi dobi nesvobodnih dni so Slovenci ze skoraj pozabill da so sploh kedaj imeli svojega narodnega vladarja. Še žalostnejše! Ni manjkalo dosti in zmagalo bi prepričanje, da so Slovenci sploh obsojeni, da hlapčujejo tujcu in tu-jim vladarjem. A nakrat je padla ta nevamost in v tem je vzrok, da so Slovenci tem bolj vzljubili svojega prvega narodnega kralja, ker je ta neraz-druzljivo zvezan z njih osvoboditvijo in z vsem, kar je tvorilo njih narodno življenje. Prva velika zmagovita vest pa je bila. da je prva srbska armada pod poveljstvom pre-stolonaslednika Aleksandra uničujoče razbila pri Kuma-novem turško vojsko, da je Kosovo maščevano in da je odprta pot v Dušanovo Skop-lje. Mladi zmagoviti prestolo-naslednik Aleksander je osvojil slovenska srca in po vsej Sloveniji so se zbirali da-rovi za srbski Rdeči križ in ni ga bilo zavednega Slovenca, ki nebi na ta način manifesti-ral svojo jugoslovansko za-vednost navzlic in na oči av-strijski oblasti. Po Kumano-vem je postala jugoslovanska ideja temeljna vsebina slo-venskega programa. Po Bre-galnici, ko so Slovenci drugič spoznali prestolonaslednika Aleksandra kot zmagovitega vojskovodjo, je bilo tudi za Slovence odločeno. da samo Beograd pravilno pojmuje in rešuje jugoslovanski pro-gram, da je za Slovence možna samo skupna pot s Srbi in Hrvati. Padli so streli v Sarajevem. Baš ta dan smo sprejemali v Gorici pevsko društvo »Lo-vor« iz Lovrane. Na pozdrav-nem sestanku sem govoril o jugoslovanski ideji. Za ni-kogar od nas ni bilo tedaj dvoma. da se je odločilna borba pričela in moramo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi sto-riti svojo narodno dolžnost in stati za Srbijo, ki vodi boj za nas vse. Kmalu nato je tudi srbska narodna skupščina v Nišu to potrdila in v svoji deklaraciji z dne 7. decembra 1914. izja-vila. da je »vojna (z Avstrijo) postala obenem borba za osvobojenje in ujedinjenje vseh naših nesvobodnih bra-tov Srbov, Hrvatov in Slo-vencev« Prav tako odločno je povdaril ta vzvišeni namen osvobodilne vojne v svojih iz-javah regent Aleksander ter obenem z vednimi zmagami dokazal, da se ta visoki na-men vojne uspešno dosega. Pod njegovim vodstvom je iz-vojevala srbska vojska prvo veliko zmago v cerski bitki. V Kolubarski bitki je nato ju-naška srbska vojska znova dokazala, da je po svoji kvali-teti ena prvih armad na svetu. Vodja te vojske pa je bil re-gent Aleksander, ki je od te-daj za Slovence vzor pogum-nega in obenem prevdarnega LIFE IS LIFE borca. Kralj Aleksander je od tcdaj za Slovence ideal jugoslovenskega borca. Še ena preizkušnja je bila potrebna: Al-banija. Po tolikih zmagah v boju je morala srbska vojska izvojevati se najtežjo zmago: premagati trpljenje. In to zmago je izvoje-vala na ta način, da so Slovenci obstremeli nad veličino njenega duha! Nikdar ne po-zabi noben Slovenec one pretresljive tra-gike, ko je delil kralj Peter kruh s svojimi junaki in sredi zime zapuščal na vozu, za-preženem od štirih volov sveto srbsko zemljo. Prav tako pa ne pozabi noben Slovenec nikdar junaštva regenta Aleksan-dra, ki je po teški operaciji ležal tedaj v Lješu, majhnem albanskem pristanišču. Tedaj je prišel k regentu genoral Monde-sur, da ga vzame na svojo ladjo. A regent je odgovoril: »Jaz ostanem tu, dokler se ne vkrca moj zadnji vojak«. Legendarno junaštvo pozna tudi legen-darno zvestobo. Tako stalno raste in se dviga vzor, ki ga ustvarja Slovencem kralj Aleksander. In nazadnje so prišli dnevi slave in zma-goslavja. Še je divjal boj za odločitev na zapadnem boišču, ko je srbska armada pod poveljstvom regenta Aleksandra že odlo-čila vojno in v zmagoslavnem naletu. ki nima para v svetovni zgodovini. osvobo-dila Srbijo in nato prinesla svobodo vsem drugim Jugoslovanom. Nepopisno je s kakšnim navdušenjem je vse pozdravljalo srbsko armado na njenem osvobodilnem pohodu. Vse je tekmovalo med seboj, kdo bo bolj prisrčno, bolj raz-sipno pozdravil in sprejel junaško srbsko vojsko, Ljubezen, ki je bila skozi stoletja zaprta, je z elementarno silo planila na dan in v vsakem mestu velike Jugoslavijc jc bil prihod srbske vojske praznik, ki jc ostal vsem v neizbrisnem spominu. Še večji praznik za vsa mesta pa jc bil kasneje prihod regenta Aleksandra. Njemu, ki je bil od leta 1912 vedno na čelu zmagovite srbske vojske. ki je v treh voj-nah izvojeval Jugoslovanom svobodo, Njemu, ki je s krasno zmago pri Kumano-vem pričel in z divno zmago na Kajmakča-lanu zaključil osvobodilne boje, Njemu so v ljubezni in vdanosti ter brezmejni hvalež-nosti zavriskala srca nasproti v takšni rado-sti. da so ljudje jokali od veselja in da je bil njegov prihod v novo osvobojene kraje drugo vstajenje Jugoslavije. In Slovenija je hotela, da je bil Aleksan-drov prihod med Slovence še večji praznik ko povsod drugod. V resnici so bili tudi Aleksandrovi dnevi v Ljubljani, Mariboru in v vsej Sloveniji triumf, kakršnega more doživeti le zmagovalec, ki ga narod ljubi iz vsega srca in vsem svojim čustvovanjem. Aleksandrovi dnevi v Sloveniji so vsemu sveto dokazali, da so Slovenci nezdružljivo zvezani s svojim Kraljem da velja v Slove-niji v najvišji meri geslo: Kralj in narod! Bolj ko vsi drugi so se zavedali Slovenci, da more jugoslovanski narod do kraja do-vršiti svojo misijo le, če je ujedinjen. Ka-kor je bila v dneh vojne prva in najvišja naloga za vse Jugoslovane, da si pribore svobodo, tako je bila po vojni prva in najvišja naloga, da ohranijo krvavo pri- dobljeno svobodo s tem, da so složni, da so zedinjeni ne samo na zunaj, temveč tudi duhovno, da veže vse Jugoslovane eno narodno čustvovanje in ena narodna volja. Boj za to duhovno zedinjenje je bil os-nova vsega političnega življenja Jugoslova-nov po vojni in kakor je bil preje Regent Aleksander vodja osvobodilnega gibanja, tako je bil sedaj Kralj Aleksander vodja vsega dela za popolno zedinjenje Jugoslo-vanov na podlagi enakopravnosti vseh treh plemen, da se na ta način čim hitreje do-seže popolna konsolidacija Jugoslavije in s tem njen čim večji in čim sijajnejši napre-dek. Tako je Kralj Aleksander postal tudi v tem pogledu ideal vseh Slovencev. Presegalo bi okvir tega članka, če bi podrobno omenjal ono veliko delo in vso ono veliko skrb Kralja Aleksandra, da se v vsej izmeri doseže veliki ideal zedinjenja. Le dva historična datuma naj omenim. V svojem manifestu narodu z dne 6. 1. 12919 je dejal regent Aleksander med dru-gim tudi to-le: »potrudimo se, da poka-žemo s pozabljenjem na vsa naša medse-bojna nasprotsta in z opuščanjem vseh ne-soglasij vsem zgled treznega in svestnega naroda, vrednega, da v miru živi in dela z velikimi prosvitljenimi narodi, s katerimi je imel čast in ponos, da jim je bil hraber vojni drug in lojalen zaveznik«. Ni treba posebej povdarjati, kako niti ta kraljevski, iz najčistejšega patriotizma po-rojeni apel m mogel izmodriti Jugoslova-nov, da bi prenehali s pretiranimi strankar-skimi borbami in pričeli složno delovati za napredek Jugoslavije. Kljub vsem težkim in usodnim izkušnjam zgodovine, kljub vsem očitnim sovražnim namenom nekate-rih sosedov, so se strankarski boji razbes-neli do najvišje mere, da je bila že v nevar-nosti eksistenca Jugoslavije. Jasno je postalo, da je ogrožena svoboda Jugoslovanov, če bi še naprej trajalo to nebrzdano strankarstvo. Nastal je trenu-tek, ko je Jugoslavija potrebovala odločil-nega in pogumnega patriota, ki napravi nezdravim razmeram konec - ali pa bo konec jugoslovanske svobode. In tega odločnega moža je imela k sreči Jugoslavija v svojem Kralju, v velikem ze-dinitelju Aleksandru. On, ki je zvesto sledil velikim demokra-tičnim načelom svojega velikega očeta. On, ki je zapisal ponosne besede, da »hoče biti vladar po lastnem duhu samostojnih, svobodnih, za uspešno delo in srečno živ-Ijenje trudečih se in sposobnih kmetov, državnotvorcev svoje narodne države«. On je moral prav zaradi teh načel uničiti ves narod ubijajoče strankarstvo in odpra-viti le od strankarstva živečo skupščino.. Tako je deset leto po prvem apelu prišlo do historičnega šestojanuarskega manife-sta, ki je čisto prepojen od najgloblje lju-bezni do naroda in ki je dokument velike odgovornosti, ki jo.je čutil vladar Aleksan-der do svojega naroda. Ni bilo drugega izhoda... »Mojo dušo so mučile tožbe narodnih mnozic, delavcev in patriotov«... Največiji interesi naroda in drzave kot tudi njih bodočnost mi narekuje, da se obračam kot vladar in kot sin te zemlje brez posrednikov svojemu narodu in mu otkrito povem, kar mi nareka v tem trenutku moja vest in moja Ijubezen do očetnjave«... »Mojo sveto nalogo, da z vsemi sredstvi ohranim narodno edinstvo in drzavo, to je najvišja naloga zci mene i za vse« . .. S temi silnimi in z najčistejšega patri-otizma porojenimi besedami je Kralj Alek-sander utemeljil svoj korak, prevzel sam zanj vso odgovornost in se s tem znova uveljavil kot prvi narodni Kralj. kakršnega je zahteval slovenski ideal. Zato jc 6. ja-nuar še višje dvignil kraljev ugled med Slovenci in še povečal Ijubezen Slovencev do Njega, zlasti še, ker so vsi poznejši dogodki dokazali, da je s 6. januarjem postala državna misel ona čista jugoslovan-ska misel, za ketero so vedno živeli Slo-venci. S 3. oktobrom je dobila Jugoslavija svoje edino pravo imc, s 6. septembrom so jugoslovanski prapori zaplapolali nad ju-goslovansko vojsko in s Sokolom Kralje-vine Jugoslavije je bila v tretje povzdig-njena jugoslovanska misel kot prva misel vsega naroda. Vsa nacionalna pričakovanja Slovencev je izpolnil kralj Aleksander in Slovenci so spoznali, da najde vsako njih narodno pri-zadevanje v Kralju Aleksandru svojega najboljšega pokrovitelja in podpornika. Za Slovence je bila zmaga jugoslovanske misli vprašanje njih narodncga obstoja in je še danes pogoj njih srečnejše bodočno-sti, ker kljub vsem velikim zmagam še danes niso rešena vsa vprašanja, niti še ni do konca dovršeno veliko delo zjedinjenja in osvobojenja vseh Jugoslovanov. Jugo-slovanska misel je zato še vedno temeljna vsebina vsega slovenskega hotenja in jugo-slovanska misel, zato tudi narekuje vse odnošaje Slovencev in je ključ do njih src. Najvišji in naravnost idealni reprezentant jugoslovanske misli pa je Nj. Vel. Kralj Aleksander in zato so Slovenci neločljivo zedinjeni s svojim Kraljem, zato so eno z Njim. Slovenci pa so tudi že imeli priliko, da so praktično spoznali, da je jugoslovanska misel v resnici edina možnost za njih navi-jonalni razvoj. Po osvobojenju se je kul-turno življenje Slovencev razvilo z narav-nost nesanjanim tempom. Tu treba v prvi vrsti omeniti slovensko univerzo, ki je po-stala dejstvo šele potem ko je Nj. Visočan-stvo regent Aleksander s svojim zakon-skim pooblastilom presekal vso negotovost in dolgotrajne spore ter nato z zakonom ustanovil ljubljansko univerzo. Alma ma-tere labacensis pa mora še v vse drugačni meri biti hvaležna svojemu kralju. Leta in leta dolgo je trpel razvoj ljubljanske uni-verze, ker je vsako leto grozila nevarnost njene redukcije, dokler tudi tcj negotovo-sti ni napravil konec kralj Aleksander ter postal najvišji pokrovitelj ljubljanske uni-verze ter tudi dozvolil, da nosi sedaj nje-govo ime.' Univerzitas Alexsandrina je zato globoko hvaležna svojemu kralju, da jo je rešil vseh skrbi ter da se more vsa posvetiti delu za svoj napredek in za blagor naroda. Glasbeni konservatorij, ves sijajen na- LIFE IS LIFE predek ljudskega in še sijajnejšega meščan-skega šolstva, nadalje ustanovitev trgovske akademije, cele vrsti strokovnih šol, pov-sodi sami dokumenti, ki pričajo, kako je napredovala Slovenija pod vlado Nj. Vel. Kralja Aleksandra. A ne samo kulturno, tudi materijalno je napredovala Slovenija vsled velike pozornosti, ki jo je vedno poklanjal Kralj Aleksander Sloveniji. Mogočen razvoj Bleda ne bi bil nikdar mogoč, da ga ni kralj Aleksander povišal v svojo letno rezidenco. Obenem z Ble-dom pa je vsa Gorenjska in vsa Slovenija bila deležna dobrot kraljevega bivanja v Sloveniji. Enako se je Ljubljana vsled vclike po-zornosti kraljeve vlade neverjetno razvila in ta razvoj traja še naprej in kakor vse kaže, je šele v pričetku. Kot dežela, ki mora postati dežela tuj-skega prometa, je Slovenija vedno stre-mela za raznimi prometnimi zvezami in tudi ta stremljenja so bila kronana z uspe-horn. S prekmursko železnico je dobilo Prekmurje svojo zvezo s Slovenijo, z želez-nico Rogaška Slatina-Krapina ja naše drugo najlepše zdravilišče dobilo nov raz-mah in že je raspisana oddaja del za progo Št. Janž-Sevenica, ki je začetek zveze Slo-venije z morjem. A ne samo Slovenija kot celota, temveč tudi vsi stanovi so pod vlado Kraija Alek-sandra napredovali. Zlasti veliko hvalo pa je dolžan Kralju Aleksandru slovenski kmet. Že v svojem prvem manifestu je kralj Aleksander napovedal potrebo agrarne reforme. Vsled partizanstva, ki je le predolgo obvladalo vse naše javno živ-ljenje, je žal ostala agrarna reforma nere-Šena. Po 6. januarju pa se je tudi agrarna reforma premaknila z mrtve točke in danes je že rešena. Od nekdaj je bila največja nesreča slo-venskega kmetovalca, da ni mogel prodati svojih pridelkov za ceno, ki bi odgovarjala njegovemu trudu. Tudi v tem oziru se je izkazal Kralj Aleksander kot največji do-brotnik kmeta in z zakonom o žitnem mo-nopolu je storjen prvi veliki korak, da pride kmetovalec na svoj račun. Z organi-zacijo izvozne trgovine, z zaščito kmetij-stva pred predragimi posredovalci pa je storjen še drug korak, da se zboljša stanje kmeta. Vse zadruge, vsa kmetijska društva, vse organizacije kmetovalcev so našle v Kralju Aleksandru svojega najzvestejšega pokro-vitelja in vse te organizacije so dobile to-liko davčnih in drugih olajšav, da so mogle napredovati tudi v času najtežje gospodar-ske krize. Prav posebne pozornosti pa je bila vedno deležna Kmetijska družba, ki je bila in je za napredek kmetijstva naravnost odločilne važnosti. Kakor kmetovalec, tako je imel tudi slo-venski delavec priliko, da je do dobra spoznal veliko ljubezen Nj. Vel. Kralja Aleksandra za delavstvo. Socijalna zako-nodaja dela čast Jugoslaviji in čeprav se je z gotove strani vedno znova skušalo okr-niti socijalne institucije delavstva, so ven-darle ostali vsi ti napori brezuspešni in Delavske zbornice, uradi za zavarovanje delavcev, zaščita delavcev so nadalje ne-ovrgljivi zakoni Jugoslavije. A tudi slovensko gospodarstvo je našlo v Kralju Aleksandru svojega najvišjega zaščitnika. Od vsega početka je bil Kralj Aleksander pokrovitelj ljubljanskega vele-sejma, ponosa Slovenije. Prav tako pa šte-jejo tudi vse druge slovenske institucije kralja Aleksandra med svoje dobrotnike in podpornike. Posebne lubezni Kralja Aleksandra pa je bila deležna naša mladina. Vsako leto poklanja Kralj Aleksander na dan Sv. Save nagrade najboljšim dijakom, štipendije, di-jaški domi in druge ustanove so nadaljni dokazi ljubezni Kralja Aleksandra do mla-dine. In ne nazadnje je treba omeniti še eno stvar, ki je tesno zvezala Slovence s Kra-ljem Aleksandrom. To je Njegovo vzorno lepo rodbinsko življenje. Ni ga Slovenca, ki ne bi z ganotjem v srcu govoril o vseh naših prelestnih Kraljevičih in o vzvišeni Kraljici Mariji, ki so vsi že simbol srečnega rodbinskega življenja. Ni čuda, da se kar množe po Sloveniji lepe nove šolske stavbe, ki so posvečene enemu naših Kra-ljevičev in da je tudi vedno več domov, ko so posvečeni Kraljici Mariji, največji po-kroviteljici slovenske žene in matere. Tudi s svojo rodbino je Kralj Aleksander pravi slovenski narodni Kralj, ki je v vsakem pogledu vzor slehernega Slovenca. Pravi vodnik naroda, ki tudi v najgo-stejši megli kaže pravo pot. je Slovencem kralj Aleksander. Obenem pa tudi vladar, čegar vsako njegovo dejanje priča o nje-govi veliki Ijubezni do naroda in do Slo-vencev. Iz te ljubezni pa se je morala roditi samo ljubezen in zato so Slovenci srečni in ponosni, da jih vežejo s Kraljem Aleksan-drom naravnost neločljive vezi in da ni v Sloveniji zakona in čustva, ki bi imel takšno veljavo, kakor je vdanost do Kralja Aleksandra in Njegovega visokega doma. Vedno v svestobi do prvega Jugoslovana! Vedno v ljubezni do kralja Aleksandra! Vedno v hvaležnosti do narodnega vla-darja! To je in ostane slovenska volja. D-r Drago Marušič. Ban Dravske Banovine. LIFE IS LIFE MOJA LJUBA ŽENSKA! MOJA LJUBA, TOPLA KOKOŠKA! Včeraj sem imel delikt. Zato mi je hudo pri srcu. Bilo je tako, da sem šel čez ploščad z roko v žepu. Tam blizu pa je bil oficir in me je videl. Bil je zelo jezen, jaz pa nisem vedel, zakaj. Potem mi je rekel, da pravi vojak ne hodi z roko v žepu. Jezen je bil tudi, ker sem imel čepico v žepu namesto na glavi. Bil sem zelo prizadet. In ker sem čisto nov vojak, tudi še nisem vedel, da je treba imeti roke zmeraj izven žepov. Zdaj jih imam obvezno zmeraj. Oficir je bil zelo hud, jaz pa zelo žalosten. Toda potem sem mu dal značke in zdaj sva prijatelja. Vseeno pa sem še zmerom prizadet. Upam, da nisi jezna na mene. Ko jemo, mi je lepo. Najlepše je, če je klobasa. V krmilnici imamo na stenah različne slike. Na eni je tank, na eni drugi pa so niagarski slapovi. Tank je zelene barve. Jemo večkrat na dan, enkrat pa zelo veliko. Tedaj je kosilo. Zelo hitro se pomikamo mimo kuharjev, ki nam dajo za jesti. Na koncu nas čaka cela gora kruha in zmeraj vzamem dva. Jesti moramo zelo hitro, da pridejo na vrsto še drugi. Eden od vojakov zmeraj na glas govori »hitreje, hitreje«. Zato zelo malo gledam niagarske slapove. Veš, danes sem prav posebej žalosten, ker sem imel delikt. Upam, da ne bom delal več tako neumnih napak. Veš, v eni kuverti hranim tvojo fotografijo. Hranim jo s poljubi. Zdaj pa moram iti spat, ker po gramofonu igra posneta trobenta. To je ena zelo žalostna pesem. Lahko noč. Tvoj na vekov veke vdani vojak, KRALJ MATJAŽ DRAGICA MOJA, TOPLA KOKOŠKA! Vesel sem bil tvojega pisma. Hvala za pohvalo. Drugače je kar v redu. Sem kar zadovoljen. Večinoma sem kar v redu. Še najbolj pa, ko mi pišeš. Takrat od zadovoljstva pokam od smeha in streljam z očmi, da solze kar padajo. Toda tu je vse v redu. Sem pa precej sam, čeprav smo skozi skupaj. Pravijo, da sem nežen. Imamo tudi telesno kulturo. Vcasih je nič stopinj. Takrat sploh ne telovadim, in se naredim, da me ni. Če bi me odkril kakšen oficir ali uradnik, bi mu rekel, da je nič. Jaz sovražim telovadbo zelo, zeio. Če se le da, jo špricam. Moje gate so zelene, podgate pa rumene, čeprav so moje privatne in jih sploh ne bi smel imeti, ker se rumena barva preveč vidi in te sovražnik hitreje odkrije v četi. Veseli me, ker jih ne bi smel imeti, in ker jih imam vseeno, ker sem vesel. Včeraj sem nekoga premagal v šahu. Dal mi bo gajbo piva. Zadnjič sem na loteriji zadel še štiri gajbe. Zvečer sem se ga zelo napil. Bilo je se lepše. Toda zjutraj, ko je igral gramofon posneto trobento s plošče skozi zvočnike na hišah, sem stal trdno in pokončno sredi pravice in svobode. Vame je bil orjaški veter zime in okrog so leteli črni ptiči groze, kakor v kakšnem filmu o vojakih je bilo, in bil sem ganjen do solza, ki sem jih neomajno požiral. Spoznal sem, da je tudi žalost, ki tu in tam mine, minljiva, le požreti je treba, kar pride, in budno paziti na vrage, ki pestijo sodobni razcepljeni svet. Spoznal sem, da sem zelo ponosen, ker te branim pred njimi. Videl sem, da sem tudi v resnici kot na filmu. Ves čas imam pozorno in budno oko: z enim gledam sovražnike, z drugim tovariše, ki niso dovolj močni, da bi znali sovražnike zmleti v prah kakor jaz, ali kakor na filmu ali naš oficir. Zdaj pa grem, ker tuli sirena in imam pouk o najnovejših državah. Tvoj in državni vojak, KRALJ MATJAŽ POZDRAVLJENA, LJUBICA MOJA! Imam se lepo. Upam da se imaš tudi ti lepo. Redno si umivam noge. Nocoj si jih bom tudi kakor vsak teden. Ker čez dan veliko potujemo čez hribe in doline, nam potem zvečer smrdijo noge. Smrad nas potem uspava in tako spimo še globlje kot ponavadi. Zvečer vsem smrdijo noge. Zvečer mnogi tudi drkajo v posteljah. Pri tem jim smrdijo noge. To sem izvedel zadnjič, ko so se ves večer tresle postelje v sobi, in sem jih vprašal zakaj škripajo. Potem so se smejali in mi povedali. Potem so postelje spet škripale in sem vedel, da drkajo. Pri tem so jim smrdele noge. Toda to za nas ni problem, ker smo vztrajni. Enkrat pa sem že spal tudi s plinsko masko. Maska je proti plinom od sovražnika. Imamo več vrst mask, najboljše na svetu pa imamo tri. Masko sem imel, ker je nekdo bruhal in kakal zraven njegove postelje, ki je blizu moje postelje, ki je samo en meter daleč od njegovega ležišča. Smrdelo pa je dva dni, ker je bil to zelo smrdeč drek, tak ki je prišel iz črevesa. Bil je iz rakije in golaža. Zraven pa je bil tudi konjak in pivo. Potem so ubožca peljali v bolnico, da so mu dali umetno jed in je stal za kazen dva dni in tri noči pred oficirjem. Toda mi smo navajeni vseh muk in nas niti stanje niti vonj ne uniči, saj kljubujemo vsem mukam sveta. Zdaj smo se iz kuščarjev - zelencev - že razvili v prave vzgojene zmaje. Nihče več nam nič ne more. Ponosni in vztrajni smo. Zdaj šele vidim, kakšen kuščar sem bil v začetku, ko sem gledal le, da kam zbežim v kakšno luknjo ali razpcko, namesto da kljubujem sovražniku iz oči v oči. Zdaj že dolgo gledam sovražniku iz oči v oči. Imam tudi enega sovražnika v sebi. On se pojavlja najraje ponoči, ko najbolj spim. Ko se spet zbudim, pa že izgine,ker je slabič. Toda vztrajno ga stražim. Še malo, pa bo poginil. Potem, ljuba moja, bova samo še midva, jaz bom pa pravi vojak, ti pa moja žena. Kmalu bom najboljši. Ti mi boš pomagala pri tem. Včeraj sem dal tudi kri za narod, ob primeru nesreče. Imej se dobro. Tovariški pozdrav. Tvoj vojak. LIFE IS LIFE Ne glede na vsebino pa lahko ugotovimo, da so tisti, ki umno vodijo naše mesto, javno družabno življenje od-pisali kot zgodovino. Tako lahko podatke o gostilnah. kavarnah in življenju v njih najdcmo v knjigah o zgodo-vini Ljubljane, v razvojnih planih pa obstajajo le stano-vanjska naselja, industrijske cone in prometne žile. Iz za-pisov o preteklosti je raz-vidno, da je bilo različnih lo-kalov v preteklosti v Ljub-Ijani izjemno veliko. Tako je bilo denimo konec 18. sto-letja samo v Gradišču (na prostoru, kjer je danes južni del centra) 26 krčem, prebi-valcev pa 964. To pomeni en lokal na 37 prebivalcev. Sto let kasneje je imelo eno go-stilno na razpolago 128 prebi-valcev Ljubljane, po prvi sve-tovni vojni pa 183. Danes je to razmerje bistveno bolj ne-ugodno. O številkah ne mo-remo govoriti, saj se s štetjem lokalov ne ukvarja nihče, ra-zen morda davčne uprave. V sicer priročnem materialu Osebna izkaznica Ljubljane, ki ga je lani pripravil zavod za družbeno planiranje, boste izvedeli, koliko imamo regi-striranih tovornjakov, porabo električne energije na prebi-valca in število taborniških odredov, nikakor pa ne šte-vila restavracij, gostiln, bife-jev ali diskotek. Ob vsej igno-ranci odgovornih pa se Ljub-ljančani še vedno hudičevo radi pozabavamo. Če nič dru-gega, spijemo skoraj štirikrat več vina kot povprečen Jugo-slovan, menda kar 90 litrov letno vsak. Seveda se to do-gaja stihijsko, bodisi po loka-lih, ki jih zapirajo ob ne-sramno zgodnjih urah, bodisi po stanovanjih, kjer motimo zaspane sosede. Zato je več kot nujno, da k reševanju problema družabnega življe-nja v Ljubljani pristopimo si-stematično. Manjka nam samo košček mestnega cen-tra, ulica ali trg, namenjcn predvsem zabavi in ponoče-vanju. Kje naj bi ta prostor bil? Pred vojno je bil center Ljubljanc med pošto in Aj-dovščino. Vendar je ta del mesta izgubil svoj pomen po dograditvi novega centra, Trga revolucije, ki so ga za-čeli graditi na začetku šestde-setih let. Sočasno z uveljavi-tvijo novega centra se je začel propad lokalov ob Titovi ce- AFTER EIGHT GEOALKOHOLIČNO Kot je splošno znano, je zelezniška proga Dunaj -Trst na severu omejila Ljubljano in te prepreke tukajšnjim arhitektom in urbanistom še danes ni uspelo premagati. Bezigrajčani in Šiškarji bodo to-rej vsem dobrim namenom navkljub živeli vse dlje od centra mesta - ta se namreč vztrajno pomika proti jugu, z njim pa tudi druiabno zivljenje. Z druzabnim zivljenjem ne mislim na tarok ali človek ne jezi se, temveč javne lokale z različnimi vsebinami, v katerih se prebivalci spontano zbirajo in zabavajo. Najpomembnejša vsebina je slejkoprej popivanje, ki ima v Ljubljani stoletno tradicijo. V preteklosti je bilo z njim povezano tudi petie, ki pa so ga v glavnem izkoreninili z napisi »petje v lo-kalu ni dovoljeno«. Tudi povezovanje uživanjo pi-jače s hrano dandanes v centru mesta ni bogvekako vabljivo - večina lokalov namreč ponuja neokusno hrano po nesramnih cenah. Nekoč so bile Ijubljan-ske gostilne menda znane po dobri hrani, kuharje pa so uvažali z vseh koncev Evrope. Danes Ijub-Ijansko gostinstvo, ne glede na to, ali gre za pizze-rijo ali ribjo restavracijo, uvaza kuharje le z enega konca Evrope, kar bi morda lahko spregledali, če bi imeli v centru en sam spodoben rošitilj. Pa ga ni. sti: Začeli so jih zasedati Bo-sanci. alkoholiki in ostali marginalci. ki so prodrli z že-lezniške postaje, tradicional-nega zbirališča družbenega dna po vsej Evropi. Zanimivo je. da se je ta prodor omejil zgolj na Titovo cesto in njeno bližnjo okolico, ustavil pa se je na križišču. kjer Titova ce-sta naenkrat postane Karde-ljeva (Ste že videli tazares-nega Bosanca v Grillu?). Pred kratkim so branilci uspeli uničiti tudi predstražo alkoholikov. klošarjev in kurb. ki je držala položaj v znamenitem akvariju go-stilne Rio: Tam je sedaj ne-kakšen frast food, ki je bil ob otvoritvi prvovrsten medijski dogodek, sedaj pa prodaja tretjerazredne hamburgerje. Protiofenziva zdravih sil se tudi sicer kaže v vrsti adapta-cij. vendar ne verjamemo. da bosta marmor in medenina bistveno spremenila položaj. Spodobnemu ljubljan-skemu ponočnjaku, pa naj bo še tako žejen. zlepa ne bo prišlo na misel, da bi šel na pivo k Figovcu ali Slamiču. da o Evropi ali Emoni sploh ne govorimo. Ostaneta mu, v grobem rečeno, dve smeri. Prva vodi v staro Ljubljano, kjer je predvsem poleti čisto prijetno. Največji problem je obratovalni čas lokalov. ki je prilagojen volji zlovoljnih sta-novalcev. Ob tem se ne seki-rajo preveč tisti, ki so zadol-ženi za razvoj turizma v me-stu: Morda še niso videli svoje lastne reklame, ampak turizem niso (samo) debeli Američani in avstrijski upo-kojenci, ki razkazujejo svoje fotoaparate in video kamere. temveč smo turizem ljudje, tudi tisti, ki nam ni treba po risanki v posteljo. Dodatna nevšečnost starega dela me-sta je mularija z mopedi. ki poleti okupira ključne točke (Konjski rep, Zlata ladjica, Romeo) in povzroča dren in hrup. Razcvet družabnega življenja v stari Ljubljani to-rej preprečujejo premajhne kapacitete in prekratek de-lovni čas lokalov. Druga možnost, če iščemo družbo in zabavo. je Trg re-volucije in ostalo, kar sodi zraven. Vendar je tudi tu po deseti zvečer vse zaprto. ra-zen če pristanete, da vam v Emonski kleti poleg pijače prodajo še žilave zrezke in vam vse skupaj mastno zaira-čunajo. Pa tudi sicer so tam- LIPE IS LIFE 1. Stara Ljubljana: Za resnično oživitev je treba deportirati lo-kalne ljudomrzneže v »mirnejše« soseske. 2. Severni center: Čez dan prenatrpan s prometom. lokale je povečini zasedla nič kaj eminentna klientela. 3. Južni center: Nepremišljena postavitev novih lokalov in slaba poslovna politika gostincev. Pomemben ostaja predvsem kot pre-hodno področje med ostalimi tremi. ? Bodoče družabno središče ob Gradaščici. LIFE IS LIFE kajšnji lokali izgubili nekdanji sijaj. V me-dexu. na slovitem Johnnv Rotten Squaru. se še vedno zapijajo številne znane osebno-sti. a podmladka po ukinitvi Gimnazijc Ivana Cankarja ni več. Okoli Grilla ni več parkiranih motorjev od 500 ccm navzgor in se poleg uslužbencev iz okoliških pisarn tamkaj zbirajo tisti. ki jim je obiskovanje tcga lokala ostalo v navadi iz minulih ča-sov. Grill se kljub zvenečemu imenu ne more ravno pohvaliti s svojimi jedmi z žara. še manj pa s postrežbo. Se nekoliko bolj južno je nekaj gostiln. ki so odigrale pomembno vlogo v času študentskega gi-banja in so si izborile tudi svoje mesto v slovenski literaturi. Ostanke otrok cvetja in njihove posnemovalce še vedno naj-demo v Šumiju in Plečniku. Onstran Kar-deljeve ceste je še nekaj lokalov. ki pa povečini služijo le še lokalnim veseljakom in pijancem. L>a je novi center Ljubljane ob večerih in tudi ob koncu tedna navadna betonska puščava. je kriva že njegova zasnova. As-faltne ploščadi. monumentalne stolpnice in spomeniki pač niso okolje po meri člo-veka. Nenačrtno postavljeni lokali so izgu-bili privlačnost kmalu za tem, ko so prener hali biti novost. Vendar za Ljubljano še ni vse zamujeno. Tendenca premikanja cen-tra mesta proti jugu se nadaljuje. Po do-graditvi stanovanjske soseske v Trnovem kaže, da bi tam utegnilo zaživeti tudi dru-žabno življenje. Da ima ta trditev podlago, dokazuje namera varuhov svetlih tradicij, da ravno tam. ob Gradaščici, postavijo novi Muzej ljudske revolucije. Navidezna odročnost tega predela bo presežena s po-daljšanjem glavne mestne prometnice in priključitvijo na obvoznico. Postopna vzpostavitev novega centra je torej raz-vojno logična in implicitno prisotna v raz-vojnih načrtih. Zato je v tem trenutku pomembno izbrati primerno lokacijo za srcdišče družabnega in nočnega življenja. Menimo. da je najprimernejša Eipprova ulica ob Gradaščici z možnostjo širitve po-dročja tudi zahodno od trnovske cerkve. Razlogi za to izbiro so naslednji: 1) Prijetno okoljc z manjšimi hišami in veliko zelenja. Vsekakor je privlačnejše kot betonski kolosi (Trg revolucije, Kraig-herjeva ploščad), ki jih v sedanjem sre-dišču skušajo prodati tudi za zbirališče Ljubljančanov v prostem času. Nepo-sredna bližina vode je prav tako po-membna; Gradaščica sicer ni bogvc kako velika voda, toda tudi Ljubljana ni ne vem kakšno mesto. Druge vode. ob kateri bo potekalo življenje, pa v centru tako ni-mamo, saj so v začetku stoletja Ljubljanico tako globoko vkopali in zabetonirali, da.se njenega obstoja obiskovalci stare Ljub-Ijarte komaj zavedajo. V okolje sodijo tudi Plečnikove intervencije, na primer čudaški most pri cerkvi, končno pa bi lahko zaživel tudi amfiteater na Gradaščici. 2) Lokacija je zelo ugodna, saj jo kljub navidezni odmaknjenosti od sedanjega juž-nega centra, kot tudi od stare Ljubljane, loči le nekaj minut hoje. Pomembno je tudi lokalno populacijsko zaledje, ki je zagotovljeno z novo stanovanjsko sosesko. 3) Odmaknjenost od prometnih tokov Ti zlasti poleti degradirajo lokale. Na Trgu revolucije sedite tako rekoč sredi prenatr-panega parkirišča, mestni avtobusni pro-met pa rohni tudi čez stari del mesta, čez Prešernov in mimo Mestnega trga. Od-maknjenost pa ne pomeni, da je obravna-vano področje ob GradaŠčici nedostopno, saj je do postajališč mestnega prometa le nekaj sto metrov. 4) Predlagana rešitev se delno ujema tudi z uradnimi plani za to območje, saj je na Eipprovi predvidena obrtna cona. To uradno formulacijo bi bilo treba le razširiti v obrtno-gostinsko cono in zadeva bi bila formalno urejena. Gostinska ponudba na tem prostoru je trenutno v eksperimentalni fazi, simboli-zira pa jo Sax pub. Glede na ugoden odziv Ljubljančanov je očitno. da so najprimer-nejša rešitev manjši lokalčki. ki bi imeli v osnovi podobno ponudbo, ločili pa bi se predvsem po imidu. Tega bi določala notra-nja oprema in predvsem glasba. Tako bi imeli denimo Cuntry bar. Hard Rock Cafe, ipd.. pa tudi za kakšno serioznejšo zadevo tipa Klub Artes bi se našel prostor. V poletnem času bi morali lastniki organi-zirati programe na odprtem. Takih lokalov bi moralo biti med pet in deset, odprti pa bi bili tja do prve ure zjutraj. Različnost lokalov bi seveda spodbudila oblikovanje stalnih družb, za tiste, ki so nagnjeni k akciji. pa bi bilo vabljivo premi-kanje od šanka do šanka. Osnovno gostin-sko ponudbo bi dopolnjevala dva manjša lokala s hrano. Glede na trende in cenovni razred bi bili najprimernejši italijanska in kitajska restavracija. Kot dopolnilo h gostinstvu bi moralo zaživeti tudi klubsko dogajanje. Trenutno v Trnovem na tem področju delujeta dvo-rana in galerija KUD France Prešeren. ki sta obenem še en dokaz, da je predvidena lokacija novega družabno-zabavnega cen-tra dobro izbrana. Prireditve v KUD so namreč sorazmerno dobro obiskane. prav gotovo bolje. kot bi bile v kakšnem dru-gem delu mesta, četudi formalno bolj »centralnem« in urbaniziranem. V bodoč-nosti bi morali v KUD za vsak dan pripra-viti dovolj atraktiven program. Pri tem bi bili interesi organizatorjev programa di-alektično povezani z interesi lastnikov go-stinskih lokalov. Ob uresničitvi vseh naštetih načrtov bi ostal nerešen le en problem: nočno življe-nje. To je v Ljubljani kljub nekaj diskote-kam bolj revno. Lastnikom diskotek je sicer v zadnjem času postalo jasno, da lahko obiskovalce pritegnejo le z diferenci-acijo programov, vendar pa so glede na razvojne tendence vedno dlje od središča dogajanja. To še posebno velja za enklavo v Tivoliju, ki je z vidika predstavljenih razvojnih načrtov odločno predaleč za pešce. Mestni avtobusi ponoči ne poma-gajo prav veliko. avtomobile pa je treba najprej imeti, nočna vožnja pa zna biti hudičevo draga, če se srečamo z milico. Zato bi podjeten investitor že sedaj lahko začel z izgradnjo diskoteke/kluba v Trno-vem - ob primernem programu in ponudbi je dobiček zagotovljen. V dolgoročnejših načrtih pa bi se moral na tem področju najti tudi prostor za bordel. s čimer bi bila ponudba zaokrožena. Perspektive razvoja Ljubljane v smislu nadaljnjega premikanja centra proti jugu so negotove. Po eni strani bi lahko napo-vedali, da bo po letu 2000 začelo nastajati novo središče ob Malem Grabnu. kar bi bilo formalno gledano logično nadaljeva-nje tendenc povojnega razvoja Ljubljane. Vendar moramo takoj dodati. da bi bilo to središče preveč oddaljeno od zgodovin-skega jedra mesta. Drugi pomembni pomi-slek so barjanska tla. ki niso najprimer-nejša za gradnjo. Slejkoprej se moramo torej sprijazniti z dejstvom. da je vključitev Trnovega in tudi prostora med Cojzovo cesto in Gradaščico v mestno središče zad-nja priložnost za načrtno oživitev Ljub-ljane. Če bomo tudi tukaj pristali na parci-alne rešitve in diktaturo logike spalnih so-sesk, bo javno družabno življenje v mestu definitivno stvar zgodovine. GARY GRAY LIFE IS LIFE Lastniki videorekorderja (VHS sistem) se bodo prav gotovo navdušili nad no-vostmi, ki se pojavljajo v Ga-leriji ŠKUC. Stari trg 21. Vi-deoteko so povečali za kar okrog 150 filmov, tako da se število videokaset giblje okrog 300. Zdelo se vam bo malo, vendar so ti filmi, ki jih imajo, same uspešnice in ver-jetno bi jih prav lahko prišteli med filmsko klasiko: v filmu je mojster ali režiser ali pa igralec. Na voljo so vam filmi vseh žanrov: od-komedije, drame. kriminalke, pa do ak-cije in grozljivke. In kaj se bo v galeriji dogajalo konec tega meseca? Priredili bodo »uradno« otvoritev prenov-ljene videoteke. Tri dni, ozi-roma tri večere, bo moč gle-dati filme iz videoteke. V pri-hodnje obljubljajo tako sta-rim kot novim članom vide-oteke številne ugodnosti. Prva je prav gotovo brez-plačna članarina, druga pa je, da bo prva kaseta, ki si jo boste izposodili (s tem mislijo tudi na stare člane) zastonj. Sedaj imate na voljo tudi ka-talog vseh kaset, ki jih imajo v videoteki. Velika ugodnost pa se ponuja tistim, ki si bodo v enem mesecu izposodili vsaj 30 kaset. Naslednjih 10 (de-set!) kaset bodo imeli brez-plačnih. Kar vas zanima o no-vostih v videoteki, lahko pov-prašate vsak delavnik od 16.-21. ure na telefon 216-540. Poleg možnosti za izpo-sojo videokaset si lahko v Ga-leriji ŠKUC lastniki CD gra-mofonov izposodijo tudi LA-SERSKE PLOŠČE. MAŠA GORŠE JUPIJAJ 25. MAJ! PROSLAVA OB DNEVU MLADOSTI GERBIČEVA, 25. maj (zraven študentskih domov in kluba B-51) PROGRAM: športni del 1-nogomet 16.00 ženska reprezentanca študentskih domov Gerbičeve: mladinska ženska reprezentanca občine Vič- Rudnik 17.00 reprezentanca študentskih dompv Gerbičeve: smučarska reprezentanca Jugoslavije (trenutno je na služenju voj. roka v kasarni Maršal Tito) 2-odbojka 14.00 študentska reprezentanca Gerbičeve: občina Vič-Rudni 3-košarka 15.00 študentska reprezentanca Gerbičeve: mladinci občine Vič-Rudnik koncertni del (začetek ob 18.00) - Notre dame (Ljubljana) - POLY KARP (LJ) - MELANHOLIKI (LJ) - CANAL TVID (Zrenjanin) - JANI KOVAČIC + JE'BENT (LJ) - MARTIN KRPAN (Ljubljana) PO KONCERTU SE PROGRAM NADALJUJE V KLUBU B-51 DO ZGODNJIH JUTRANJIH UR!!!!!!!! Prireditelji: UK ZSMS, OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, Študentski domovi Gerbičeve LIFE IS LIPE SLONABIJE WHOISWHO Ko je bil majhen, si je želel imeti lastnega slona ali vsaj psa. Njegovi vistniki so se ozirali za dekleti. on pa je sanjal o lovu in zeleni bratovščini. Sedaj pa kot stari izprašani jager sanja o slonovih oklih. ki so nekje... Izberi pravega: K.UPON nalepite na dopisnico ali ga vrzite v naš poštni nabiralnik na Kersnikovi 4/1. nadstropje do 30. maja. Kdor bo pravilno ustrelil. bo dobil bogato nagrado (50 DEM ali Tribunino polo majico ali brezplačno slikanje z lovcem na sliki) PON KUPONČEK KUPONČEK KUPONČEK ČEK ČEK ČEK ČEK ČEK ČEK ČEK ČEK ČEK skriti lovecje .................................................................................................................. ime in priimek................................................................................................................. naslov........................................................................................................................... številkačevljev ......... številkažirorač.................................... telefon .............................. čck ček ček ček ček ček ček ček ček ček ček ček ček ček ček ček ček kuponček kuponček kuponček kupo Ljubljsna,4.5.1989. Uredništvu T r i b u n e Ljubljana,Kersnikove 4« Pred nedavnira suio praznovali 7o letnico ustanovltve Uni-verze v Ljubljani« Pričakoval sem,de ee bo ob tej priliki izbrieala denoaina-cija neše Alme mater v Ljbljani po Kardelju« Kardelju lahko priznamo xgodovinsko vlogo,ki jo je imel v predvojnem revolucionarnem delu,sodelovanju v NCB in dr2aY-niškem delu do 1948 leta« Ko 6fl»o ee po tem letu reSili ruskege boljševizmatse je na žalost pri nas nadaljeval jugoboljSevizem.Vidno vlogo pri tem ja imel ravno K»fkot eden od apologetov vladajočega re-žima. Začelo se je z Dahauskini procesi»Golia otokom,dolga vrsta krutih obračunov s humanistično inteligcnco,zsdušena je bilo vsakršna demokratska inicistiva.K. sam je,ker so mu manjkale osnovne prvine filo2iofa in humani8ta,uveljaljal svoje zaad-ali z represijo« Naivno je med drugimtcelo predpical orgonizacijo podjetij 8 Tozd-I,četudi verjetno ni imel pri tem nejmenjšega pojma, kako neka tovarna deluje.1 Če se ozrem na gornje vrstice,sc mi zdi prari kulturni bar-barizea iaenovati neko uni 7erzo po takenea 21oveku,ki nima za njen razvoj prav nobenih zaslug«