St 33. V Gorici, 12. avgusta 1881. Tedaj XL „S©«aK wiiaj* *s»fc petek in velja s poito preje«a»B* al> 7 (loriri na (font po&ljana: V«# leto.....t. 1.50 P©1 lata.....v a.:*' Cettrt lets ......l-*-',! PH omauilih is \>tvlv tako pri ../«'- ?aM(c«A" se placttje z» ii::v.ifti!0 trisr«>i»- •a TTOto: 8 kr. #*¦ s^ t!<5k:» I fcrai * " « !* » *•* - 2* »*L*» «*rkp po ptt:st..r.. Posamezne Stovilke se dobivajo po 10 soldov v Gortci v tobakamici v go-sposki ulU'i hlixn „treh kroa". in na starew fcrgu.—.V Trstu ? tobakamici „Via dfila eawinia 3". Dopisi Jiaj se blagovoljno poSiljajo nredniStvn „So6e" v Oorici v Hilarijanski tiflkaini, naroSnina pa opravniStvu„So8e" na Korenji v -BttenmrihiSi St. 10 IE naditr, Rokopisi sc tie vraCajo; dopisi oaf se blagovoljno iVaukujejo, — Delalcem in diugim uepremoznim te narofinina eniia, akose oglase pri urednifctvu, Porocilo 0 sejl ©W. zbera politBkega drultva BSloga* v Gorici, Yceraj ob 11. uri zjutra y: imelo narodno po-litiSko drustvo „Sloga" obcen /.hot. Predsedoval j<» prcdsednik dr. Jos. Tonkli, kot politiski koraisar udele2il se je obe. zbora gosp. dr. Filip J. Zaplotntk, e. k. uame»tniStveni tajnik, tajuika je namestoval gosp. dr. Ferd. Rojie Po iivahni raz-pravi so bil<» sprejete enogtasno naslednje peticije do driavnega /bora: 1) za vpcljaujc slovenskega kot ucnega j^zika na c. kr. gimnazijo. realko in pripravnico za uciteljice ? Gorki; 2) da bi sa odpravili eksckutorji za pobiranje davkov; 3) da bi otUuCiia za plaievanje zemljificncga davka dva ebroka, prvi do 15. avgusta in dtugi do 15. novembra vsskega leta; 4) da bi se kupfij.ska pogodba z Italijo tako pre-naredila, da se prepove ali vsaj z nalagaiijem vi-sokega daca otc^i uva^evaoje vs&eb poljskih pri-delkov h Italije v Avstrijo, posebno pa nadja, grozdja in krompirja. Ob en^m je odbor poobiaiceu, te peticije se-itatiti in do drfc*vni>ga zbora poslati. Potent se je vrStla volitev novega odbora, in so bili enoglasno po vskliku izvoljeni: 0. dr. Jos. Tonkli, odvetmk v Gorici, za pred-sednika. Za odbor Dike gg.: dr. Ferd. Rojie, zdravnik v Goriei; JoM MaSeraT vikaeij v St. Mavru; Stefan Kle-menCiC, likvitiator pri zastavljavnici v Goriei; Soiei Faganel, posestnik in del., poslanec v O^eku; Mihajlko Yuga, kaplan ? Mirnera; Anton Ferfila, trgovec v Go-iiei; Jotvl Euma% posestnik in znpan na BanjSicah; Vinko Gregorid, posestnik v Pervafiini. Za namestnike: Gg.Ignacij Ko^afiie, veleposest-•ik» del poslaft^c itd. v sv. Luciji; France Hmelak, posestnik in trgovec v Lokavcu; France Peternel, po-sestnik v Cerknem; Alojzij ZorC, posestnik v Bovcu. Ka to je bila seja sklenena ob 1 uri pop. Vabilo. Podpisant vJjudno vabi vse ude odbora BSl%'e,* da bi priSU prihodoji cetrtek ob 2 urah po-poludne v rtjegovo pisarno, da si razdele odborniSka opraviia. Ob enera naznanja, da g. d.r Ferd. Rojie je izstopil \z odbora. D.r Jos. Tonkli. Ali pridejo do spoznanja? Kakor jo nam vsem le predobro znano, imajo ljudstva, zastopana v diiavnem zboru duuajskem, veL-ne vojske med seboj bistvenG sarao zarad kga, ker nemsko-nacijonalna ali ustavoverna stvanka no6e pri-poznati enakoptavnosti drugim avstiijskim uarodora, Kilino zarad tega, ker hofie tu stranka vedno samu gospodariti in gospodovati v H§\ polovici avstiijske dr2ave, podira in ho<5e uniciti ?se, kar bi merilo na enakopravnost, drugih narodov. Zato ji ni niC sveto, samo da bi se vzdLiala na vrhuncu dozdaujega go-spostva tucli zanaprej. Ko je videla ta stranka, da notranji pomoCki in vse spletke judovskih pomaga* 6ev nib ne izdajo pri trezno misledth avstrijskih Nem-cih, sii so njani vodje koledovat v Nemcijo zapomofi. Nemfiija je pa z Avstrijo v zvezi in zdaj liberalcev ravno takd mnlo potrebuje, kakor so bili razvoju av-strijskih narodov vedno na Skodo.» PriSIa je po takem ta nemSko nacijonalna stranka v najveSo zadrego. Morda da bo skusala z 1 e p a ohraniti si gospostvo, ker ji je s h u d a spodletelo. Takd ali tako s« nam iienavadno in fiudno zdi, da se je oglasil v Augsburgei* „Allg. Ztg.«* ustavoveree, ki govori v onem zmislu, vsled ktercga ^st» .inorajo av-strijskt avtonomisti tuliko bojevati z tiemSko liberalno stramco. Cudno jr tudi to, da je tetka Avgnburgica sprejela tak glas. Untavoveree pise tej tetki*. „Kdor postavlja za habsburgsko driavo ali tudi samo za av-strijsko (na§o) drlavno polovico iiroko podlogo na-rod.iosti za obstojoi pogoj sine qua non, je zapravil pravico, da bi se smei ruzgovarjati o notranji avstrij-ski politiki. Saf to je ravno, kar dela habsburgsko driavo za neizogibno evropsko potrebo, da zdruiUje te mnogojezifine „kra 1 jeviue in dei.eIett we-liko driUvo, v mogofno enoto.*) Evropsko in zgodovinsko poslanstvo (misijo) te dtiavu je, bit; ne narodna, ampak narodnostna dr^ava (ne ene narodnosti, ampak dr^ava (mnogih) narodnosti). Ustava ne pozna nobenc Siroke podloge (te ali one) narodnosti za drzavo, in logWna posledica o tem je, da stranka, ki se ustanovi na narodni podlogi, ne more biti ne popolna ne prava ustavna stranka, ne zastopniea v drzavnem zmislu, ki se mora po sili o-gibati vsakoterega specijalnega nacijonaliztna, ker mora varovati nacijonalizem vseh. Ako se stranka, ki se edina steje za zastopnico ustave, ustanovi na naeijonaltji podlogi, izkljuCuje s tern eo jipso druge narodnosti iz svoje srede. Ona ^tedaj sili nenemSke *) Ali ne govori iz teb. ustavoverskilt bosad pokojni Palacky? USTEK. O cerkveni glasbi. (Spis. Stefan Suligoj.) Bandnnes se je zafelo velkko o cerkvenem petji razpnivljati, jeden priporoea takd, drogi zopet droga-ce; zategadelj sem se nameuil nekoliko tudi jaz o tem oponiniti. Namen tema spisuje, na§e ccrkvene pevce spod-buditi, da zaCuejo vendar enkral s pravilnim cerkve-nim petjem, kterega se §e po na§ih krajih dandanes, ialibog §e malo sli§i. (Tndi naj velja tsv spis kot od-go?or na fdanek ^cerkvenega pevca* v spomin sv. Ci-rila in Metoda v 27. §teviiki letoSnje BSoCeB). Prvo pa je| doKnost vsakega eerkv. pevca ali vsaj organista vedeti, kaj je cerkvena glasba in njeno notranje bit-stvo, zato hoCein najprej odgovoriti prvo na to pra-ianje. Nekteri mislijo, da je vsaka glasba, ki se vr§i v cerkvi, 2e cerkvena, in da taka glasba z"e zadostuje, akoravno nima oikakor§nega cerkvenega znaCaja. Ko-likokrat se ne sliSijo po na§ih cerkvab take skladbe, ktere mesto da bi vernibe aavdajale t poboiaoatjo, narode, da se ustavi, katera se razglaSa za identako z nemstvom, ustavlja in tuvpravlja driavaopravno opo-zicijo. Taka ustavna stranka se priiteva 2e zanaprej k napaaui misiji, da napravlja sovra^uike ustavi, ktero uaj bi zagovarjala, da napiuvija nevarnost ustavi, ktero naj bi varovala, Kaj bi si pa mislili o zdravuiku, kteri svojemu bolniku se le te^ko bolezen nakopavu, da bi inn postal koristen?" Takd Avgsburgicen dopisnik, kteremu je le Le-leti, da bi prek in preh kaslednikov nasel med svoji-mi pristaSi. Na to pa nam ni upati, dokler neinske nacijonalco sila ne pretira ne do spoznanja, ker tako labko imajo, ampak do tega, da se udajo pravici, ki tici v euakopravnoBti. nas spominjajo samo na gledig^e, plesigte itd. Ali se to spodobi za cerkvena opraviia? Ako hocemo v cerkvi pravo pobolnost obuditf, moramo prvo skrbeti, da bo petje ali splob glasba v cerkvi saraa na sebi po-bozna, drugaCe ne dospemo do eilja, kakorgnega nam dolofiuje sv. cerkev. SliSal sem tudi nektere, ki trdijo da cerkvena glasba je le nekak zunaoji lisp, s kterira se prazniSna eerkv. opraviia povisujejo od navadnih. Ko bi bilo to resnicno, bi zadostovala ze sama godba, brez vsakorSnega teksta, da bi imela le nekaj cerkvenega duha. A da temu ni tako, nam sv. cerkev sama pricuje, ker je io od starodavnih Casov sem natanfino tekste za cerkveno petje odlo^Sila. Dolofiila je tudi pravila, po kterih se ima cerkveni kor, Ijudstvo in ma§nik sv. obredov vdelezevati, kakor tudi za vsak prazuik posebne molitvene tekste. V starodavnih casih se je sploh Ijudstvo samo vdele2evalo sv. obredov, ko je pri sv. ma§i in drugih sveCanostih odpevalo responzorije in druge molitve. Pa potrebe so nanesle, da se je moral pozneje pose-ben pevski kor vstanoviti, in konecno je Ijudstvo po- j polnem odstopilu od tega popevanja. Iz tega sklepa-mo, da je kor le nekak namestnk ljudstva, tedaj pa j zadostuje tembolj svojej nalogi, kolikor vecje je nje- j govo Stevilo. j Ker tedaj Ijudstvo v sedanjih 2asiU ne popeva ' skupao HturgiCaili molitev, mom tembolj skrbeti cer- Dopisi Iz goriSke okolice, 7. aVg. (izv. dop.) me navadua hisa malo velja, ako je kje v gujacl atisuo-ua, toliko mauj pa cerkev, ako jo od vseli struui ob-dajejo hiSe, kaj2o, hlevi, gnojiSCa, stranista. Lepa, na odpitem prostoru stojeca cerkev je obfiiui imt in po-nos, cerkev pa ograjena a klsami in imajoca krog iu tik scbe uespodobne in nesna2ue prostore, ce bi bila sama na sebi tudi lepa, vendar nikakor ue sluii ob-cint v lepoto, vernim ne v spodbudo. V hifiali, ktere so blizu cerkva, so uavadno kreme, tu pa tarn fie ce* 16 ni2je vrste, in veckrut se mora iz njih v cerkev stisati kric-anjo in razbivanje prepirajocih se pivcev iu pijauccv, to pa cerkvena opraviia kakor tudi pobo2-nost vernili zelo* moti. — V neki vasi goiiskc okolice ima cerkev od obeh strani prav poleg sebe zidane hise, tako da med njo in hisami bi se po najved kak pes mogel splaziti in v obeh nneuovamh hisah so kreme — vaaj takrat ko sem jaz Sel skoz ono vas, sem videl fraske na njih — tako da se tudi pijanci lahko udele2ujejo mase in poslusajo pridigo, Ce tudi so v kremi. Ne more se toraj ocitati, da cerkev ni postrczljiva, ktera vendar hoce vsem kolikor mogode ustre&i. Malo bolje je pri ve6 drugih in tudi famik cerkvah. Ker je, kakor vsak rad pripozna, na odprtem prostoru atojefia cerkev uajveCa lepota obcini, uiorala bi ^upanstva /e zavoljo tega vsaj nekoliko se geniti. Odpraviti ali podreti, kar je nespodobno, imeti blizu cerkve, n. pr. hleve, gnojisca, to uienda bi 2upans!.va, kjer je potreba, lahko storila. Ako krCem v hisah, cerkvam prebliiujih, ravno ne morejo piepovedati, mo-rejo pa skrbeti, da se sluzba bozja z ropotanjem in kveni kor, da obuja z lepimi in dostojnimi skladbami pobo^nost vernikov. Tudi Ijudstvo sploh malo ume latinskih cerkvenih molitev, toraj ako hocemo vernike k poboznosti s petjem nagibati, ni tnogoco to druga-fie kakor z lepo pobozno kompozicijo. Od zaCetka krscanstva ni bila glasba tako razvi-ta kakor sedaj, petje je bilo preprosto, skoraj bi re-kel, bilo je samo recitovauje. A vendar so tedanji papezl in skofje hvalili tako petje, da je dostojno za cerkev. Pa tudi kaj je veliLastnej§ega in dostojnese* ga za sv. obrede, kakor atari koral; ialibog da se danasnje dni pieve6 prezira in le malokjs pravilno poje. Sicer imajo nekteri nekaj prav, ki pravijo da koralno petje ni uic, a vzrok temu je samo, da se tako slabo poje. Vsakdo pa, ki bi le enkrat slisal koral pravilno peti, mora mojo trditev priznati. Pri cerkvenem petji pa ni glavna reC le melo-dija, ampak trdim, da prvo je tekst, tedaj moramo tudi skrbeti, da cerkveni kor izuti besede pravilno iz-govarjati. NajlepSe predavanje je tisto, ktero je naj-bolj razumno. Namea cerkveue glasbe je toraj, verno Ijudstvo k pobozuosti napeljevati, nas iz zeoieljskih niiav k nebesom povzdigovati. Tega namena pa s takim pe- I" tjem, kakorsno se sliSi navaduo dandanea po cerkvah nikdar ne dose2emo; truditi se mommo da tako peiije kolikor mogofc izQbCimo In nra.vo vpeljeiuo» razbijanjem ne raotix cerkvi ne&st ne dela in yernih cuti ne zalijo. Marsikje b; se dale krcme, ki so preyed blizu cerkvaro, v oddaljnjeje biSc preloziti, sko bi zupanstva, UuhovSeina in posebno Skofija na to priti-aktle. Veliko nejevoljo pa mora v vsakem zbuditS |e-kterib znpjnov nemaraost, da Se sedaj doputte\.ako je blizu cerkvo kaj prostora, zamaSiti ga. ZUlajo se nove bise, stavijo nove krtme, novi hlevi fti ; Bes prav Bpodobno in ob enem tudi spodbadno jf, kedar todl ,it porco* apremlja s svojimi prijetnirai tietodi-j*mi cerkveue sloveauosti! . .. L ¦'¦• Tudi duhovniki bi se morali nekoliko vec" bri-gati za omenjeno cerkveno lepoto, za sn«ien in od-prt prostor okoli ctrk?e. Navadno se izgovarjajo, da to ne spada t ujih podrocje, da tega mi ne raorejc aibranili. J«z menim nasprotno, da viak pravi da-hovnik ima gotovo precejSnjega vpliva v ob#i>;, zlasti ako gre za stvar, zadevljajoco cerkvene inter*se; Je o prawn casu je treba inati ta upliv porabiti. Ce pa samt nii ne raorejo opwviti, prav bi bilo obn.iti se na Skofijstvo, in jaz sera prepricao, da bi besede od 4e straoi rcdkokrat ostale brez vapeba, Zapancm ia dunovSeiiii naj bode toraj toplo priporoceno skrbeti, da se, kar je blizu cerkva nespo-dobaega, aesnalnega, odpravi in novega, kakorSnega koliztfanjana Skodo cerkvam, nikakorne dovoli. Take bodo pokazali, da jiin je na srcu east bozja in fast ia lepota obcine, da jim ni tedaj mar edino le za-se. _____________ IZ KOZaiie, 5. avg. (Izv. dop.) G. dopisnik iz Brd naznanja ? 31. Stev. ,8oce", kako burno w se Trsile volitve v obcinsko zastopstvo. Gosp. dop. slika nekako cuduo to borbo in steer le iz avoje mavhe, on zvoni le z svojim zvonceni; zato je treba slisati dva zvona. Gosp. dop. pojaSnjuje uze sam, koliko veljave ima sedaaje zastopstvo f pctih glavnih obcmah t. j. v Kozaiii, Vipolzab, St Martrau, Kojskem, in Snezet-nem. Navedene obcme so toraj po gosp. dop. glavne obcine v zupaniji Smartinsk: — KojScanski — ome-njenim obcinam so stale toraj nasproti Vedrijanska in tej pridrnzene droge. Naj gosp. dop. udari na prsa iu praSa: „Kako to mogoct*, da je zmagovalna stranka zmagala, proti tolikim volilcem nasprotne stranke. Mogofie, da so udje stranke gosp. dop. — mocnejSe in vecc, a dru-gi Djira nasproti—veliko Stevilo—so moid* le pritli-kovci?l! Neverjetno se nam dozdeva, da je nasprotna jim stranka rabila pooblastila mrtvih zen, ker u2e sam g. dop. pravi, eeravno ne s Stevilom, pa vsaj z imeni oWin, da ni bilo treba grobove odpirati ter klicati mrtve na poraoc. VerjetoejSe se nam dozdeva, da je slavna volit-vena komisija prekrstila Lovrenca Debenjaka v Franca — kakor sam pravi — On ni smel voliti, eeravno je bil iiv in tudi vpisan in klican dan volitve kot volilec. Zakaj in kako se je to godilo, nevemo. Pa saj dandanes se god6 vecji 6ude2ir ko cnkrat — Kma-lu se bomo vozili v zraCuih ladijah itd. Bomo morda tudi kmaln dobili pravico prekr§Levati: Bog pomozi t Ba je pa stranka gosp. dop. zmagala, ni €uda, kirr veliko volilcev — ni smelo voliti, Lerovno somi-slili, da imajo pravico — pa kako se je to godilo — ni znanu. 6. dop. slika protest ttr ga obsojuje, da je do-bil, kar je zasluzil. — Kaj ni bil morda pravicen? Gosp. dopv pravi, da se je glasila parola, pisar-nica naj bo v Smartnem. Ali morda ni bita praviCna zelja, da bi bilo i\i-panstvo ali pa vsaj pisarnica na sredi&i 2upanije, to je v Smartnem: ne pa, kakor sedaj, da bodo morali dulenji Brici spet Se tri leta hoditi po dve debcli ari boda po qbId grdCb stezah m strrainab k iupanstvu. Da jfe pa stranka gosp. dop. 5. julija labko zmagala v II. in I. razredc, se mi vriva misel na Napoleon BonaparTeja v Rusiji. — tndi on je lahko zma-gal Rusijo, ker ni dobil nasprotnikov — kakor sedaj gosp. dofv ZakaJ pa ni jim .nasprotna, stranka se ndele^ila volitve, je vzrok ta, da nocejo ffestriCi nili teselja danaSnjelak staresmstnu Eak obtaz ima pa aedauje stareSinstvo, po take straSni b*rji trajajoCi cez leto ni, to si po vsera tem paL lahko misli vsak. V Stdi, 10. avg. V zadu^ Stevilki .Sole' se nek dopisnik z Bov&kega ze!6 hnilnje rad ,Tren-tarske slovftsnosti" 10. julija tekotegft leta, ter precej nude levite here doti&tim porocevalcela. Nerad verujem g- dopisniku, da je bil pri slo-vesnosti priCujoC, kajti v tem slucaji ne bi bil mogel poro&iti o stvareh, kterc so popolnoma neresniine. Med drugim se a- dopisnik cudi temu, kako more biti eden „schutz* ..Sofiin" dopisnik — za Boga! — ali je g. dopisnik porok temu, da ne vtegne biti cdeu aschfttz'c tudi najiskrenejsJ narodnjak in braaitplj na-rodnih pravie? Ni Se dosledno, da je bovgki nschttrz* v svojej monturi zatiratelj materinega jezika in od-padnik majke Slave. Tudi govore in napitnice prislovesnostijemenda g. dopisnik ptesbs.il (ktere popolnoma deraentira). Spravil se je ffboiSki dopisnik" tudi na dopis-nika iz So& v Stcv. 30. wSoe"ettt oeitajoft mu, #da je premehak, da m mara dregniti ? srSenoro gujezdo, kakor sam pravi*. Zastran tega ofiitauja na) bode g. dopisniku receoo, da SoSki dopisnik zca tudi budo grenkc resnice povedati, kedar bode treba, toda zdaj, in t tej zadevi se ma ne zdi las se primeren. Smo uze §e nekteri tukaj, ki zaamo tudi novice poroCati. Cestui odbor je imel v Bovcu due 6. t. m.'sejo, pri kterej je bilo tudi govorjenje o tukapni cestir proti kteri (contra) so inenda uajhujSi nasprotniki | „Srpeni6ani*. Naj pristavim danes samo to, da se i mi Socani tema puntaiiju nikakor ne udamo, tem ( manje, ker je sam pred.sednik cestnemu odborn na '. SoSki strani, Pomanjkanja dczja poblevnega tudi v Soil, kakor povsod, zelo cutirao, ako 3—4 dneve nebo ne rosi, zemlja u2e silo trpi. Y ponedeljek vzdignilt smo se iz Soce s pro-cesijo k cudoviti materi Mariji v Trento prosit hlad-nega in poblevnega dezja, in otia nam je tudi ta dan obilne rosice nebeSke izprosila pri svojein sinu. Bazvideli smo iz tega kaj je prava cerkvena glasba, da bomo paseboljprepricani, kako svetacer-kev o cerkveni giasbi dolofiuje, bocem tukaj oa kratko te dolpcbe posneti. Ze od najstarejdih dasov sem je sveta cerkev kot varhiuja svete vere pozornost obrafiala na cerkv. glasbo ter jo za siuzbo bozjo uravnavala. DoloCbe in ukazi o tem se nabajejo v mnogih aktih iu spisih cerkv. zborov, pape^ev iu Skofov itd. Pa prezrimo te starejse dolocbe ter ozrimo se le ua tridentinski zbor in na uajnovejse nkaze papeiev iu Skoiov, ki se vsi opirajo na tridentinski zbor. Trident, zbor veleva (Ses. XXII. de observandis et evitandis Missae): aSkofje pa naj po-cerkvafa zabranjujejogod-be, kedar koli bi se vmes pritikalo kaj opofzlega ali nespodobnega bodi si z orgijami ali bodi si s petjem, enako tudi vsakotero posvetuo dejanje, prazho in po-svetuo pogoyarjanje, pohajauje po cerkvi. Sum in krik, da se pokafc; in bo tudi mogel imenovati hram bo2ji v resnici brain molilveni"; in (Sess. XXIX. de reform, c. 12); iDrugo pa, kar Se nanaSa na vodstvo pri sve-tib obredib, in o spodobnem petji in o prikladni god-bi.... naj dotocttjejo piovincijalnt cerkveni sbodi pri-merue obbke, kakor je za vsako pokrailuo koristno in obiCajem vgodno. Med ten! pa vtegne poskrbeti, kar se isu zdi prikladuo, ikel v druibi po usjmaoj Iz seianskega okraja, i. avgusta. Uciteijsko diuStvo za seiansko-koracnski okraj je zborovalo dne 28. t. m. in Ob 8. uri zjutra; v Seiaui. NavzoUib je bilo 24 uCiteljev in 5 ugiteljic. G. predsednik Anton Leban, nadu&telj komenski nastopi ter pazdravi s kratkimi besedami navzoCe. Gospodicna uciteljica Strukelj iz Komua kot taj-nica tega druStva preCita zapisnik minulega zboro-vanja — ter se ta verificira. Potem sled6; BDru§tvena porocila". G. preds. naznanja, da se je napravil druStveni peeat z napi-som ^Seiansko-komensko uclt. druitvo* ter naka^e g. blagajnikarju doti6ne stioske iz biagajnice. Dalje naznanja, da so nekateri droStveniki Se letniuo pla-Cali, a da je tudi druStvo nove ude pridobilo. Sledila je na to tocka I Polglasni „eK v ijud. Soli. 0 tej tocki je referoval g. And. Vrtovec, ufiitelj v Doltni. PredJagal je proti koncu svojega govora, da dveh kanonikov." S tem je Tridentinski zbor dai splosna dolocila in Skofom posebno skrb za vredno cerkv. glasbo. Postavila se je tudi v Rimu posebna komisija, ki je imda nalog ceikv. petje ali cerkv. glasbo sploh uravnavati. Glavne nje tocke bile so te le: 1. Da se petju motetov in mal ne smejo pnraeSavati tuje be-sede, 2. da se ne sme peti nobena maSa, ki je na podlogi posvetnih tem zlozena, 3. da se tekst razlofino in pravilno izgovarja. Papez Beuedikt XIV je tudi uataoko dolocil rabo instrumentov v cerkvi ter je vse vr§eCe in cvilece instrumeute za cerkv. glasbo prepo-vedal, in Pij IX. je zopet izdal dne 20. nov. 1856 ukaz zarad cerkv. glasbe, v kterem pravi, da sieer zeli le vokalno. glasbo a la Paiestriua, pa vendar do-voljuje tudi instrumente, za te pa da je treba vendar dovoljenja prositi. Nadalje naj se gleda na resnobo in dostojuost, da se je treba posebuo ogibati gledaiiSd-nega /t.-acaja v napravi in melodiji cerkv. pesem, in erglavci naj gledajo na to, da ne bodo posvetno in zanikeruo igiaii. Skladatetjem pa Se posebe ukaznje, da naj skladajo resnobue in dostojue cerkv. pes mi, spiok take, ki so cerkvi primeme, naj se ogibljejo brezpotrebnega veckratnega ponavljanja teksta, posebno pa tudi okrajsftvenja liturgicnih pesmi. (Dalje pride.) bi se v iiaSe Sole upeljal polglasni „e* — in ker ga na§c Sitanke nimiijo, pravi on, naj"Bt naSe 'ffrus"tvo vptivalo na to, da se pri prihoduji izdaji ditauk polglasni ,e" v naSe knjige uvede. Proti temu se je ogtasil g. Janko Leban, udttelj v Lokvi, ter je dokazoval v dolgem govoru, da to ni potreboo. Navajal jz Miklosida, Levstika, Levca itd., ki so vsi proti polglasnemu fteu. Dokazal je, da tudi narod ga ne izgovarja, in da ga tudi najboljSi slov. liati ne rabijo.. Proti g. Jankn Lebanu so debatovali g. nadzor-nik Vodopivec in drugi ufiitelji, strinjajofi sezg.Ver-tcvcem, ter bili za upeljavo polglasnega we".-—lG, l.^ Leban pravi, da Ce se upelje polglasni „e% mora tudi izreka „lu mestu nuu priti ob veijavo, in tako se po-dira, kar se jc prej sezidalo. — Pri glasovaoji je bil Vertovcev predlog sprej«st. (Kaj pravite Vi, g. urednik k tema?4) Saj narod pravi krt in ne kert; start in ne smprf. Pis.) 0 tocki: „Krojepis v ljud. Soli" govoril je g. nadzornik. Za jako dober referat se mu g. predsednik za-hvuli v iinenu jtruStva, ter skleue se jednoglasno, da se ta spis v B.S'di" priobfi. 0 B^iiodovini v ljud. Soli" je govoril g, Kante, ufiiteij v Sezani. Sklenilo se je jednoduSao na to de-lati, da se pri prih. izdaji naSih knjig za Solo uvede ved zgodovi ske snovi naSe dezele. Predlogi. G. preda. Ant. Leban pdka2e obliko wtednikau ter teli, da bi druStvo delalo na to, da se take tiskovine za vse Sole naSega okraja uvedd, kajti sedanje tiskovine za tcdnik ne vgajajo. Sprej^lo se je jednoglasno to slav. e. kr. okr. S. svetu v potrjetije predlagati. Na dalje se je sklenilo, da bode prihoduji zbor dne 13. oktobra na Nabre^ini. Dnevnt red se bode ob svojem casu objavil. Konefino polaga g. preds navzofiiirt korist ufiit. druStva na srce, ter jib navduSuje k jediiiosti in alogi; pravi le tako pokazcmo, da Sola napreduje in, da de* lamo za razvoj naSega Solstva in naSega narodfl. — Pri tej priliki se je nabralo za Jurcicev snomiiiek 11 gl. 11 kr. Po zborn je bil skupni obed \ tam se je napi« vaio in popevitlo v veselem krogu, — Proti vcceru smo se mzSH srcno deleft, di bi naSe delovanje bilo Soli in narodu v korist iu napredek. — Na svidaoje ua obalib jadranskega morja, v Nabrdiui i Kiilanin. IZ IstrC (Izv. dop.) (Ufiiteljsko zborovanje.) „Slov, uciteljsko druStvo za koperski oktajtt je zbo-royalo v Kopru dne 4. avg. t, I. Zbrali so se v ta namen vsi uSitelji tega okraja in vec gg. uciteljev in uaiteljic tudi druzcga okraja. Ob 10. uri pricue zborovanje z volitvijo staloe-ga odbora. Voljeni so bili: za predsednika g. And. Vertovec, za podpredsednika g. Avgust Praprotntki za tajnika gospdO. Joz. Sovdat, za blagajnika g. Alojzij Bunc in za odbornika gg. M. Au^lovar in Leop. KrapS. Zdaj nastopi g. Anzlavar ter prebere jedrnato svojo razpravo „Kako bi se ubranilo kratkovidnosti v Solo." G. referent nas je na marsikaj, kar Skodi dobremu • vidu, opozarjal. Iz one razprave se labko sklepa, da g. Au^Iovar marljivo razoe knjige prebira. Na to nam je g. KrapS kaj navduSeno prebral svoj referat o Sol. zamudah. Povdarjal je glavnejSe ovire, kakor n. pr. veliko revScino iu bedo, zauiker-nost krajuili sol. svetov itd. Naposled razlo^i g. And. Vertovec vazaost in potrebo okrajne ufiiteljske knji^nice. Povdarja, da do* bre, pedagogiCno-didaktiCae knjige so pivi piipomoiek v nadaljnje izobra^evaoje uditeljev. Toii 6ez okr. ufrt. v KopiT. katerrt, kakor smo slisali, po nikakem ne zadostujt- potrebam slov. ufiiteljev. Pri vseh tockab so se vuele zivabne debate, kar dokazuje, da se u^iteljstvo zaniuia za Solo. DruStvo je sklenilo nekatere zelje in proScje glede predrobnega tiska v nekaterih Sol. kojigah, u-eenja v mraku in glede dovoljenja slov. oddelka okr. ucit. knjiznice v Kopru v Doliuo, slavuemit c. k. dei. Sol. svetu v Trstu odposlati. Gosp. And. Vertovec sklene zborovanje Se-le ob 1 uri popoludne s primernim govorpm in trikratnimi iivijoklici na naSega presvitlega cesarja Franc JoSefal. Po zborovanji smo imeli skupen obed pri „Cr-nem orlu". Dobri istran je prevzrocil jako iivahnost v govoru in napiinicah. OgledavSi si staro mesto Ko-per in njegovc okolico, odidemo v ladjici ca morje, kjer smo prepevali: Bartica po morji plava.... Po je-zeru bliz* Triglava.... in druge slov. narodne pesmi. ZaI nam je bilo, da ste morali gospodicui uciteljici iz Sezane u5e oditi. Ostali smo pa Se-le ob 7. uri Koper zapuBtili, v nadi, da se v kratkem zopet vidimo. *] Da proti tema govorL dejanstveaosti tudi de-na§me olorenfifiine, katera je t tem deiu ostala na enaki sto-piajt i laatkrieino. Ured, Politifini pregled. Cesar na§ je obiskal v Gostinu cesarja Vi-lelina. Sprejem je bil, kakor prejsnja !eta, pri- , jazen, in kaze, da zveza z Nemcyo ostane trd- ! na, kakor dozdaj. Sesel se je nai cesar tudi z nemskiaii vladarji. Pogovarjali so se neki tudi o tern, da bi podelili velikemu vojvodn ba-denskemu kraljevsk naslov. < Diplomati so si siccr nasprotni 6 izjavah glede" na polittfni pomen shoda nasega in nem-skega cesarja. Toliko je pa vendar razvidno iz naiega in nemskega polozja, da avstrijski nacijonalci ne . done one moraine pomocl od NemSije, kakor.sno so priCakovali, in zarad ktcrc ofsitno izdajejo Avstrijo Bismarku. Tudi pruskim diplomatom se to izdajanje mora studiti. Y Reickenbergu, n. ' pr. so naSli izdajalno tiskano pesem, s ktero a- ' gitujejo za Nemcijo! • Cesar nag biva te dni na Voralberskem in ' Tirolskem. Njegovb potovanje je podobno triumfo; . tako slovesno, navduSno in presr&io ga sprem- j Ijajo. Cesar sam je trdno upanje izrekel za dr& ! gospodarstvo, da se zida voralborika zcleznica. Kakor smo Le rekli, cesar se prepricuje sam, da avstrijsko-nemske dezele ne poznajo vzne-mirjanja, katero dunajski jadje slikajo domaSe-mu, se bolj pa tujemu sveta. Taaffe se je tudi od te strani utrdil. Minister Pino potuje po Pemskem in o-gleduje tudi nemlka kupeijska in obrtnijska mesta. Povsod ga prijazno sprejemajo; to po-menja, da Taaffejeva vlada si je pridobila zau-panje tudi pri nemSkih Peracih. Deielni zbori so skiicani tako-le: dal-matiuski 22., isterski in goriski 23., tirolski 27. avgusta, galiSki in Stajar^ki 14. septembra, fies-ki, gornje- in dolnje-avstrijski, soinograiki, ko-rocki, kranjski, bukovinski, moravski, zlezijski, predarelski in tr/aski pa 24. septembra. Dez. zbori bodo le malo casa zborovaii; pra&ki dez, zbor ne bo imcl casa umctnega vz-nemirjanja izrazcvati in razpravljati. Kranjski dez. zbor se ni razpusti), kakor W bilo prav, in tam bodo Dczmani in Veste-necki ohlajali si srcL nad Taaffejem. Odbije ura tudi njim. Gosposko zbornico bo vlada pomnozila, kakor pravi BCzasa s skusenimi drzavniki in par-lamentarnikij se ve da, avtonomistom ne na-sprotnimi. Ko bi se bilo to zgodilo lani, bili bi le v mnogem na boljsem na Ceskein indrugod. Besetake s „platf 10 zlatych" mora zdaj banka sprejeniati; banka je dobila po nosu. Tsled pogodbe, sklenene 5. junija med pa-pezem in avstrijsko vlado dobiti Bosna in Her-cegovina te le skofije: 1. V Serajevu vrhovnega Skofa s 4 prelati. 2. V Banjaluki in a. V Mo-staru Skofa. Skofijo Trebinjsko bo oskrboval, kakor dosihdob, skof iz Dubrovnika. — V Se-rajevu se za vse Skofije ustanovi bogoslovsko semeniSce. R u s k i car je bil navduseno sprejet tudi v Niznem Novgorc n. Veliki knez Mihajl Niko-lajevic dobil je polivalno pismo od carja za svo-je namestniske zasluge v Kavkazu, in ga irae-nnje za predsednika drz. sveta, da „bo najblizji sodelavec v najviSih drz. poslovih.* Italijani vidijo, da zveza z Avstrijo ni tako lahka; zato pa se ze umikajo, Le§ da za tako zvezo ni se potreba. Od druge strani pa se govori, da i§ce laski kralj priloznost za ose-ben pogovor z nasim cesarjem. Italijani, kakor nikdar poprej, se zdaj pripravljajo za raocno vojsko po suhem in zlasti tudi na niorji, za ktero napravljajo vedno vec oklepnic. Severn© Italijo pa ntrjujejo s trdnjavami. Papez Leon XIII je v svoji alokuciji 1.1. m. na drobno razlozil grda pocetja, ki so se vrsila po noLi 12.p.m., ko so prenasali ostan-kc Pija IX v baziliko sv. Lorenca zunaj vim-skega zidovja. Pred vladarji vsega kat. sveta dokazuje, da njemu zagotovljena varnost je sa-mo navidezna in slepota. Od vseh strani papezu dohajajo obzalujoUe izjave zarad onih nesram-Hih dejanj. Imeli so la§ki liberaluhi v Rirau poseben tabor, da bi se odpravila postava, po kteri je Italija dolzna papeia varovati. Sklepi tega shoda se niso objavili. V Sieveibein-u (na Pomeraiiskein) so anti-semiti ali preganjalci judov plenili in posipali judovske hise. Antisemitski dijaki so se zbrali na Kyffhitaser-u in odposlali Bismarku zaupni telegram, kterega je wNordd. A. Ztg.a, Bisiniir-kovo glasilo, objavik na imenitnem mestu. Iz tega je razvidno, da Bismark judov ne potre-buje in odobruje celo njih zatiranje. Bismark si pridablja pri kmetih in delav-cih vedno vet zaupanja vsled novili gospodar-skih naredeb. OglaSajo, se da se hofiejo hudo ma§6evati nad liberalci in judi, ko bi ti wsmr-tili Bismarka. Gambetta hodi po Francoskem agitovat, da bi ob novih volitvab §e ved pristaSev pri-dobil. Najvplivnise casnike sku§a dobiti in po-kupiti za svoje namene; v Parizu si je napra-vil posebn? prostore, kjer se njegovi prista§i razklicujejo kot kandidatje. Rocheforfc je stra-sten republikanec, da je veasih videti, k.ikor bi bil zblaznel; ali on je tudi bister in Gambetti mnogo §koduje v svojem posebnem listu. On je smrten sovra^nik Gambetti, kakor nekdaj Na-poleonu III. Na AngleSkem ste sprejeli obe zbornici Gladstone-ovo „irsko zomljiSCno poitavo*, s katero se nektere pretrde doloSbe olaj§ajo za Irce. Ali tudi ta postava Le le premalo vgaja Irceni. Domade stvari. Volltiv aa Tolminskem. ffSo«a8 je prlpo-roMa ?,n HvMmm poslnnca g. Jos. IvanflCa, bold* nika v Toltninn, kor jo Mv\& in je bila prepriCana, da bi bil ta priporoL«npc vsaj na nektere strani vred-no nadomestoval svojega pjedtiika, vrlcga g. Giirjupa. Volilri go jo drugufo odlotMIi; kftjt.i med 63 udolezciii-civolitveofldalose jeg. J. Ivanclin 21 glftBov. Nameste njega izvoljen je g. >loM Dcvctak, Lupan tolminski. Dasi g. Devptak ne bo mogel na toliko strani raztc-zati svdjc dclavno.sti, priporocale no ga volilcem njc-gove zasluge za ccste. Upamo pa, da he b6 zagovar-jal v Aei, zboru naino materijalnih interosov, ampak da bo tudi vedno glasoval z narodnimi poslanci tudi v duSevnih intercsih naSega naroda na GoriSkcm. Po-Hticne pravice go nam p»*ve, §e le vsled teh je mo-go6e narodu razvijatl in mno^ititudi materijalno b'a-gostanje. J^naSamo se torej, da bo imel novi pos'.a-nec pnlitidse in materijalne dobifike svojih volilcev In vsega naroda slovenskega vedno pred o6mi. Solske stvari. 30. julija konCalo ji» Solsko le-to na goriSki giranaziji. UCitoljcv je bilo 17, izmed teh 5 supkntov. Graven sta uCila neobligatna pred-mete Se dva porao^na uCitidja. Ufiencev je bilo konec leta 836 in sicer 164 81ovcncev, 125 Italijanov, 47 (?) Nemcev (!)• Naj mlajSi ufonec v I. razredu §teje 10 lot, naj star§i je dokonlnl 20. leto, naj inlajSi v VIII. razredu ima 18 let, najstarSi pa 25. Spritoralo z odliko jih je dobilo 44, prvega rc-da 20, interimno sprifevalo 40, druzega reda 38, tre-tjega 9. Neizpra§anih je bilo 5. Solskim vestem je pridjan spis uditelja M. Ma-jonica: BAquiIeja zur Rttmcrzeit" (mit einer Tafei). Nagori§ki realki koncali so Solsko leto 27. julija. Program prinaSa spis Prof. K. Kleissl-a: „Theoderich der Grosse in seincn Beziehungcn zum byzantini8chen Relche." Iz statistifinega pregleda raz-vidimo, da je bilo takaj s pripravljavnim razredom vred, kterega je obiskovalo 51 ufiencev, 193 dijakov, 28 Slovencev, 139 Italijanov 26 Nemcev, 10 je dobi* lo snricevalo z odliko, 132 prv. reda, 22 interimno, 21 II. reda, 8 III. reda. Od ministra za uk in bognSastje so imenovani: za c. kr. izpra§. komisijo za Ijudske in mescanske Sole v Gorici kot vodja, direktor vise realke, Solski svetovalec Dr. Egyd Scbreiber in kot njega namestnik, vodja Peter Rajakovie, potem kot udje te komisije pro-fesorji Mate] Lazar, Andrej Maru§ii, Jo2ef Culot, France Vodopivec, Jo2ef Motz, ufiitelja tukajSnje va-dnice Valentin Pasqualis in France Mercina in gimn. Bttplent Lovre Urban6ii5. Vrodina in suSa je na GoriSkem vedno bujsa postajala, in tadi po gorah so jo ze obdutili. Skode za jesenske pridelke je mnogo storila. Kjer imajo vo* do samo v pefiih (Sternah), morajo jo voziti oddaleS za ljndi, mnogokje tttdi za 2ivino. Molitve za del so vsak dan v cerkvah. V pone-deljek je &la procesija iz gor&kih farnih cerkva do Btarega pokopali^a. V ponedeljek zjutra je §la iz SolkftQa in bi&ajik obfiia veiika procesija na iv, Go* ro. V Ogleji je bila, tak6 velika procesija, da niso mogli vsi Ijudje v veliko basffiko. Bilo jit je okoli >' tisofi; V nedeljojebilo kapnilo nekoliko.dezj,% v gori§ki okolici, pa le malo. i?b obeli straneh Panovca (goida pri Gorici) je ob item de2ji to& pojje poSkodoVaJa. Naalednjc di»i se je nebo pooblaSevalo, in v Bredopo-poludue, zlasti pa prot:. vefieru se je zdrl prek in prek mocueji de|, pa.taW mirno, brez .vsake nevifetb kakor si kmet ne more boljSe 2eleti. Upanje iniaino, da s tern huj^a vrofiiha preneha, in da se pblje Se zel6 popravi. QoriSki veteratxei bodo praznovali v oedeljo 21. t. m. vGradiSki naMcrcaduzzo god cesarja. Franc Joscfa ii: cesarjevifo Rudolfa. Masa bo vojaSka. Iz Trsta. dojdejo tudi veteranci. G. Oodrig, sodnijski pristav v AjdovScini, pride za okr. sodaika v C c r k n o. Javna skaSnja de2eloega zavoda gluboneraih goiisko-istrskcga v Gorici bo letos 1. dan septembra od 9—12 ure. Vodstvo. Strela. V Rupi v nedeljo 7. t. m,, ko se je po dolgi in atiagni suSi s silnim viharjetn in gromom k toliko za^elenemu dc2Ju pripiavljalo, trcS6Ilo je V liN'v Jo2efa Cijaka in mladega proflifia ubilo, v tern ko drugi preSifi in goveda so siccr ostala ontotjoua ali vendar nepoSkodovana. Iz Mima. Po dolgi susi imeli smo v nedeljo popoludne v nasum okraji dobro ploho dezja, ka-tfii po zanesljivih poroCilih ni se^al dalje nego do bli2iijili Sovodenj, Bene in Kostanjevico. V poncdeljak driuli ko nas g. iupnik ffzahvalnicotf. Iz Doline. Tu je susa fiiiol in tur§ico popoloo-juii vniCila. Travniki no rujavi, kakor po zlmi, Ubo-Stvo in beda bode velika. Rojanska ditalnlca so je razdru2iit», med drugim tudi zato, ker jo bila pregospoHku, Pokazalo ho je tudi tu, da nasa gospoda eo ne zna obna§ati s kmetom iu ekrbeti za omiko onega )jud»tva, kteremu citalnice enuje, Na Verojah jo priSlo nijudi v Hmrtnone-varnost, ker so jedli mesood krave, ki je poguttla za ku^nim vranicuiin prisadom (Cnnom). Poglnilo jo tudi nekoliko iivinc, ki je pila okufcene pomije. Tako se godi Ijudcm, ki zakoljojo za kuinim prisadom boino zivino; mislijo, da jo Binojo povfcitl brez nevar-nosti. da le ne cerknel IT triaftki okolici mora vsak Soluki vodja po-duCevatt itul. jezik kot neobhodao (!?) potreben pred-ined, 1) ker je ital. jezik Btriplice auo carattere di iingua oflicio^a del Comune", 2) ker je ital. jezik nlingua nazionale del pacse," 3) „lingua di element! di coltura*. Po takenii imajo slovenski kmctje Cisto sloven-ske tr2. okolice ital. jezik za 8voj jezik, za lingua nazionale, in slovenski kmet mora v ital. jeziku iskati omike, dmgace se ne izveliCa. Pag potreba je, da so trz\ okolicani edini v upoiih proti italijaustvu! nSlovenske matice" gospodarski odsek, ki so je scstavil, si jc izvold za nafielaika g. dr. Zupan-ca, za njegovega namestnika pa g. Grasselli-ja. Slovenski Pravnik pripovedttje v posebnem spiau „Sloteoskim juristom", da ima do vol j ma-terijalne podpore, da bo pa moral prenehati zarad preuiajbne dufievne podpore. Dozdaj delujeta pri listu vecidelj samo 2 delavca. Ali ona dva sta preoblofena z osebaimi opravili, da bi mogla vedno Baina polaiti list. Omenjeni spis po pravici slov. juristom bare grenke levite zarad nemaruosti. Gospodje juristi za* res le prezgodaj pozabijo blizati se v prakticnom 2iv-Ijenji idealoin, za ktere Be na univerzah uavduSujejo in prisegajo. ¦ Sebicnost gospoduje sicer v vseh stanovin, ker morajo posamniki skrbcti za lastne potiebe. Sebicoost juristov pa obcutimo najbolj mi Slovenci, zato kerod njih razmerno najbolj intenzivuega delovanja zahteva-mo na politiLno straa Oai so razmerno najbolj veSci za politiini del, in politicno se nam je najbolj boriti. Ali cc priinerjamo delavce v politicnih slov. Hstih, nahajamo razmerno malo pr i d nos ti med juristi.*) Po tern pa se pritozujerao, da prinasajo listi puttie tvarinel Ali hoCete, da bo priprosti te^ak vse sam storil? Glede na 2urnalisticno delovanjo slovenskib juristov bi clovek uteguil skuvati hudobno analogijo. Ker so juristi vajeni pisati in govoriti vsak stavek samo proti placi, slovenski listi pa jim ne morejo placcvati— zatd ne de-lu je jo y listi h. Habeatis vobisl Za to priliko od nase strani dovolj, tudi v podporo Slov. Pravnikal Matija #vatmt, trgoyec v Trstu je umri 5. t. m. Bil je mo2 poStenjak in pravi rodojjub. Slovenska drustva so m\i izkazala zadnjo ^ast z venci in petjem pred hiSo in y cerkvi. Bla^ mu spoinin 1 *) N» GoriSkem bi bili r«di, da hi etoril v«e e d e n Slovesnost v Logatcu bila je velika. Okoli 3000 Ijodi je bile doSIo od vaeh krajev, da prazuu-jejo spomin sv. Cirila io Metoda iu sloveoskega pi-satelja Josipa Jar&ea. Iz Ljubljane in uotranjskih mest je bilo priSIo okoli 80 pevcev. V iraenu slav-nostnega odbora je pozdravil zbrane g. Gruntar, lo-gaSbi beleinik, wli narodf»jak z GoriSkega. G. Res-mas pa je v siavnostnem govoru krepko slikal staro in now zgodovino slovensko. Dobro jo je zasukal, ko je rekel, da zgodovtae na§e uismo delali mi, ampak tujci, ki so nas vedno obkladali s krivicarai. Dasi je bil de2 zatrl najlepM del veselice, razs§li sp sezadovojjni in resell rodpljubi, dajibjeNotiaujsk0 tako prijazuo sprejelo. Blejsko jezero je po dolocbi vide dez\ sod-_jjje grajScaka g. Rnarda, in ne erarska. V Boninjski Bistrici se je 6, avg. zgodila velika neereca. Zidali bo tu veliko cerkev in zvonik. Vse je bilo skoro ze dozidano in dovrSeuo za blago-slovljeoje cerkve. 6. t. m. zjutra pa se podere zvonik in se zvrne naravnost nad cerkveno strebo. Obok cerkven se je ndrl in razru&ilo se je vse do velikega oltarja Tudi postransko _idovje je poruSeno. Mrtvih ljadi je dozdaj 7. G. kaplan Jerala in 3 zidarji bo ostali §e dolgo zasuti. Nesreca se je zgodila, ker je bil steber, na kterem je slonel zvonik, pre&bek. Pod silno tezo se je steber nagnil. PriSIo je iz Bleda in Radovljice 6 zdravnikov. Skode je gotovo 50.000 gld. Razne vesti, David Kalakaua, kralj bavaijiskih otokov, je pri§el iz svoje oddaljene doraovine letos v Evropo. Njegovi otoki inmjo prostora biizu za polovico nalega eesarstva. Govorili so, da bofie uabirati veliko itevilo Evropejcev za svoje kraljestvo, ker prvotni prebivaki nagloxna izumirajo na njegovih otokih. Dru-gi so trdili, da hoce svoje otoke prodati za dober de-nar evropskini vladarjera. Naj si pa hodi po Evropi iz kterega vzreka koli, on se dobro kiatkofiasi, ka-mor pride. Obiskal je dozdaj Neapolje, London, Paris Biuselj in Berlin. Te dni pa je bival na Dunaji; pov-sod so tega kralja divjakov z radovednostjo spreinlja-li in opazovnli. Z Duuaja je odpotoval zdaj zopet v Pariz. Realni gimnazij v Serajevu iiiul je letos koncem leta 101 uilenca. Najvec je bilo Srbov (74) razen tehje obiskavaio gimnazij 18 Spanjolov, 6 Nem-cev, 2 Magjara in 1 Francoz. Provizorni ravnatelj je bil dr. Jovan B. Cob, poleg njega pa Se deset profe-sorjev. Na eeln leinega porocila je spis v latiuskem jeziku, ki ga je spisal na§ rojok Rajko P e r u S e k: Be scholiorum Bernensiura origiue et auctoribus, ar« gumento et indole. ^^^^^^^ Eoslanice*) Pozna ovadba. Kakor se je Sitalo v „SoCi", dne 29. p. m., St. lomi en prijatelj od M. C. in sopruge iz Avce grozno svojo glavico za stvar, ktera njemu niC mar ni, ampak le srce ga mora grozno zgati za svojega prija-telja labona in soprogo. Boljse bi storil, da bi smeti pred svojo biSo pometal, in posteni G. kredit pri svo-jeni mini pastil, ker njerau nig znano ni, kako je vsa ta stvar; naj se poprej preprica, potem naj se kaj hntpi s svojim jezikom. Ako je ravuo G. pravdo izgubila, njemu nic mar ni; saj je roorala G. sanm svoje dolznosti spolniti, ntkdor drugi (morebiti je mislil mozak prijatelj kaj pMati za G. — pa saj G. ga nid ne potrebuje). Ker ga toliko srce pece videti svojega prijatelja M. G. v Bodnijskih rokab, naj mu vender pomaga za reSitev, ako je po nedolznem v tern. Da je G. svojega moza osKrunila, ni ni5 res, ker ona ni nikogar ovadila, kakor tudi ne M. G. Ako prijatelja od M. C. kaj peSe, naj se dobro ohladi, saj v Kanaln to lahko stori; saj se dobro umije, in G. naj pusti pri miru; saj ooa ni nikomur krivice storila. To so pa* podpore Slovencev v Kanalskem za lahone. Kanal, 8. avgusta 1881. ____-M, Janez Garlatti. . Pipan se bvali v „Soii", da smo bili podpisani kaznovani. To je resnica, pa mora biti prav povedano in ne pnstransko in tako dennncijozno. Mi smo bili obsojeni zaradi besede „zlobni intrigant", ker se te besede ne sine nobenemu v listu reii, naj je tudi resni6na. A da smo bili mi obsojeni, je kriv vedinom na§ advokat, ker je zamudil vloziti to2bo, in vsled tega mi tndi iiismo placali nobene globe, ampak pla-cati jo je moral advokat. Ako pa bi bil vlozil to^bo, bi bili vsi otii go-spodje, ki so pisali in govorili proti nam tako ka-znovani, kalor je hnel biti kaznavan Hafner, drug g. *) Ne za Tsebico ne za obliko ni {pod tern naalorom uredni§tTo odgOTorno._______________ ............. Pipana, ki je kasneje ponavljal, kar so oni gospodje prej pisali in govorili. Hatacr je imel biti kazuovan oseiu dni zapora, naj pove Gulin iu Padar, kako je bila stvar. A ko je sodnik uze imel citati sodbo, od- ; pustila sta gg. Gulin in Padar Hafucrju, ki je skoro ! jokal in lalostno jadikoval. | Pipan in Sadu bi ne bila tako ravnala, da sta | nas za kaj tncega v pestih iint-la. Na koncu po.slane- i ga pravi Pipan: wJaz zelim, da bi ne bil nikoli vefi j yriuioran b»*aniti se proti rojakom". Mi pa vam sve-tujemo, ker niste zmo2ui narodu niC-esar koristiti, da ; mu vsaj ne Skodujcte, za kar vam bodo gotovo narod bvaU^en, ako sc ne silitc v uarodue stvaii, katerc bodo biez vas vspeSiforeSenc, kar seje prej toliko Ietgodilo. Mi ne potrebnjeino navvocato non cbiaraato". Trst, 9. avgusta 1B81, J. DoKnar M. Cernivec, Pr. Grabrijan, Fr. fatko, J. Bezeg, M. Stare, J, Padar, A. Skadar. St. 343. Razpis ucit. sluzeb. Po skiepu c. kr. okrajnega Solskega sveta se razpiSejo v §olskem okraji fcolminskem na-slednje sluzbo: 1) slu^ba ucitelja in voditelja dvoraz rednice na Srpenici, III. vrste; 2) dve zacasni slu^bi ufiiteljev in voditeljev HI. pladilne vrste, v okraji. Dohodke teh sluzeb dolo^u.je postava 4. marca 1879. Prosilci morajo svoje dokumentovane pro-Snje po postavni poti vloziti v 4 tednih pri pod-pisanem okrajnem Solskem svetu. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET ________v Tolminn 5. avg. 1881. Nove bukve so prisle ravnokar na svetlo z imenom „Ltir§ka mati Boija " Prelozene so iz francoskega po g. Henriku Las* serre. V iijih je popisano, kako se je mati Bozja prikazovala v Lurdu pred nekoliko leti, in kako so se potem godili in se §e gode 6u-de^i. Veljajd mehko vezane 1 gld., v polplatnu 1 gld. 20, v polusnji 1 gld. 25 kr., in vse v platnu 1 gl. 40 kr. Po posti 10 kr. ved. Kdor vzame 10 iztisov, jih dobi-poStnine proste* Pro— daja jib prelagatelj Fi'anjo MareSiC, kaplan v Sentvidu n;id Ljubljano in Katoliska ktnm y Liiiai St. 155/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu, v Gorici naznanja. da bode dne 12, septembra 1881 zafiela javna draSba (kaiit) nereSenih zastav II. Cetrt leta 1880 t. j. tistih, ki so bile zastavljeno meseca Apri-la, maja in junija 1880, Ravnatelj: Lovisoni. Zakaj boleha toliko ljadi? Pogostoma se pritoiujejo, da ae ljudje dnnrfanes veliko manj dobro pofiutijo nego nekdaj. Ni pa, da bi bilo ?efi na-lezljivih bolezni, ker je dokazano ravno nasprotno, da te niso ve5 tako hude in so ne Sirijo vod toliko, kolikor nekdaj, in sicer zato no, ker sc skt'bi bolj za sanitame naredbe, in ker imftjo veliko ve5 skrbi za zdravstvene zadeve; to pa je ven-dar gotovo, da bolehajo ljudje voliko bolj v hrbtu in v prsih, in da se pocutijo, kakor da oi biti brez modi in mrtvi, in vse to brez vidnih vzrokov. Koliko jih je, ki ae pritozajejo po jedi o bole&nah in ti^nnji v zelodcu, tudi, kedar so le malo poviili. Drugi ae Cutijo onomogli zarad neprobavljivosti. Tiso-Ceri Cutijo bole5ine v glavi, na zoliSi, neprijotnem dihanji, ki je zlasti neprijeino onim, ki obdujejo z narai, in je posebno nepriJAtno zjuiraj. VeCkrat sli^imo: hujSe se pofutim in sent trudneji, kedar vatanem, kot pa, kedar so vlezem. Pogostoma nahajamo tudi slaba usta, jed nam ne di§i, ali pa ne moremo niLesar poviiti pri obedu, Ti so pa najntanjii naslodki, da se slabe po^i'timo, in vendar je nesreca in trpljenje veliko zarad tega; zadriujo nas za vaako veselje in opravilo! Vzroka pa nam ni treba dalec iskati; vzrok tiLt r _e> lodcu in v prebavilih, katera (bolj kot bi si dlovek mi?!il) provzrocujejo skodo in trpljenje skoro v vsbh drugih telesnih opravilih. Ko bi bilo niogoce uhraniti zelodec v njegovem pra-vilnem stanji, in ko bi bil drob prost zaprtij in nepotrebne driste, bi clovek dosegei veliko veco starost nego jo doseze. Ta dva pogoja ka2eta pot za stanovitno zdravje. 2elo-dec je, kakor ftolo v kolesih, in kakor vtegne nepravilno te-kanje onega kolesa v uri podreti ves urni stroj, ko vnici urno delovanje za kazanje Casa, ravno tako se godi z imenitnimt probavili; ako pa prenehajo natanko in pravilno delorati, po-konfiajo a tern vsled oslabljene mo6i in nedelavnosti — in teh jo legija — delavnost vseh od njih odvisnih delov, in ves fclo-veSki mehanizem trpi zarad toga, kar bolnik neprijotao r4 in obiuti. Ako toce pa strojevo kolo pravilno, kale tudi pravi fas, in bistveno urno delovanje - • ki je merilo dasa — je zopet na pravem mestu. Ako se pa zlo vgnjezdi, se kolesa — na-mesto da bi skupno delovala — poSkodujojo in razrusijo, in ae tak6 uni5ijo. Ravno taka je s sostavo dlovogkega telesa kakor urn, potrebuje tu pa tam uravnave. Ako podeliS pokvar-jenim organom zopet naravno mo6, delovali bodo zopei; pravilno, in nobnu organ ne bo ruSil ali nereden, v Skodo in bo-ledino drugih. Da se pa to doseze, mora se prebava po* speSevati s t o k om tekoCine, ki pripada spodnjemu zelodcu, in to se dosefco najvspesnise z nShaker ekstraktom*4; ta po-deli mod zolodou, drobu iivost in mod, ozivi jetra, za ve5e veselje zivljenja in ssdravja vsem, ki ga rabijo. Cena steklu gl. 1.25 gld. Dobiva se r Gorici pri gospo-du lekarniku Jak. Cristofoietti-jq._______________________ la i pi'Aj. V I'raprotu pri Nabre2ini na Krasu je na prodaj 6edna hiia, §tev, 13, pri-Btojna za vsakega krfimarja. Ima 6 sob, skedenj, podzemeljsko in povrino klet Cena in pogoji se poizvedo pri lastnikn Fr, Saksida v Saksidu st. 205 prt Doniborgu. Na podloui razstidhe v. c. k. (k1^. zdravni-Skega sveta oil v e. k. namustniatva dovoljpne Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomo6ek zoper vse ielodeCne bolezni jt^tlio pn .«e fioi)j*S!i pri netrtnoKti. 2elodecni slabo» sti, 8labodi§cLi-m dibu, kedar cloveka rippenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zclodtcoem kalaru, zgagi ali rezalci, ce se nar»>ja pesek ali kaSa, pri preobiluosti slin, zlaten-ci, pri atudu in int'tanji, glavobolu, pribajajo6em od „elodca, _clodeLnem kreu, pri zaprtcra 2ivotu, pteua-sifenosti bodi z jed mi ali pijaCami, pr? glitah, vranfinih, jeternih ali b«- nioroidalnih bolr.itib. Vsaka atrWouica atane s podukom o rabi 35 kr. Glavna xaloga za Gorieo pri gospodu le- karnifaiju A. pi. (iirom-oli v Gorici, blizo ntreb kron". Ceutralna zaloga zarazposiljanje : Apotbeke zum beiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem- sier. Maehren. int. Gregoric - sedaj v svoji lastni hi§t Via Franee- sco Giuseppe blizii starega goriS- kega pokopali§La sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in I trajno izvrseno. PriporoCa ob enem svojo bogato zalogo hi§ne oprave (mobilij), tape* eirskega blaga in zrcal po prav spo-dobnih cenah. ^Lsdajatelj in odgovorui ureduik: F. PQDGOMIK, — Tiska: .Hilarijanska tiskarna" v Gorici.