V Ljubljani, dne 10. decembra 1928,
Cena posamezni številki 1*50 Din.
X. leto.
NAŠ GLAS
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani
„NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina . . Din 40"— Polletna naročnina ...	„ 20-—
Četrtletna naročnina . .	„ 10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku.
Uredništvo t Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 12. — Upravnlštvo« Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467.
Po kateri poti...
Govoriti in pisati o našem slabem p os loža ju, je že skoro banalno. Poudariti pa moramo, da je naš položaj s poslabšanjem občih prilik vsak dan težji. Draginja no pada, temveč raste, naši prejemki so pa manjši kot pred par leti. Razen neznatne peščice ljudi, ki živi »sporedno« s svojimi pač vedno višjimi prejemki, dihajo -vsi drugi z izjemo onih, ki imajo svoje lastno premoženje ali pa so se bogato oženili, sas mo še od zgubljenih nad na boljše dneve, ki ne bodo nikoli zasinili.
Pa ipak se moremo nadejati lepših čas sov, potrebno pa je, da si jih pripravimo z delom. Čakati s prekrižanimi rokami na »uvidevnost« merodajnih — skrajno smešs na poza! Izkustva pri nas pa tudi v inozems stvu jasno pričajo, da ta »uvidevnost« ni samonikel plod, dozorel sam iz sebe, ams pak je rezultat, ki ga doseže akcija zainteis resirancev z vztrajnostjo in marljivostjo. Prisiliti, vcepiti je treba »oividevs n ost« oblastnikom, da jim postane vodilni motiv, kadar se lotijo problema našega gmotnega stanja.
O potrebi stanovskega stremljenja: da si izvojujemo pravičnejše pogoje za našo eksistenco, smo že mnogo govorili, kažoč na neobhodno potrebni postulat z ozirom na zgodovinski pregled razvoja socialnih vprašanj. Ugledni sociolog je dejal: »Obče pravice, ki jih uživajo nekateri stanovi v javni družbi, niso pridobljene po milosti zbog razvitega človečanstva aJi zbog krščan» ske sentimentalnosti; pač pa so te pravice priborjene, pridobljene z uporom in z od= ločno borbo, ki se ne boji žrtev.«
Osnovanost in neminljivo resnico tega izreka dokazuje baš ogromni uspeh delaiv» skih razredov, ki so si izboljšali svoj gmot» ni položaj z neprestano borbo, ki pa še zdaleka ni zaključena in če se je pričela tudi že pred sto leti. Ni treba spominjati na vse/ peripetije težkega boja in tudi ne na ogromne žrtve, ki jih je zahteval ta boj. Vse to je znano, kakor je tudi znano, da je položaj delavskih mas mnogo ugodnejši kakor pred davnim in da je uspeh venčan v glavnem zaradi oživljene razredne zave» sti in skupne volje — -v započetem boju ne kloniti in ne podleči.
In zakaj bi se tudi mi ne za mogli in» spirirati s tem veličastnim primerom? Naši tovariši v inozemstvu so že na poti. Poro» čali smo že, da je francoski uradniški Sa» vez v najtesnejši kolaboraciji s centralnim delavskim sindikatom, v katerega se je izza poslednjega kongresa že včlanil. Tudi v Nemčiji so uradniške in delavske organiza» cije zelo blizu druga drugi tako za cilji ka» kor tudi po načinu akcij.
Pri nas je res še telžko, da bi kar di» rektno pričeli z delom po metodah in v» zvezi z delavskimi razredi; to pa zato, ker je uradniški državnopravni položaj in so» cialna struktura naše dežele kot agrarne države precej drugačna kot drugje. Pri nas je vse to problem bodočnosti; kadar pa pride razrešitev tega vprašanja na vrsto, ne
izostane tudi uspeh. In zakaj že zdaj no moremo neposredno pričeti z delom v zvezi z delavskim razredom? Psihološko nismo pripravljeni, kar je pa glavni in osnovni element za započetek. Res je, da je v urad» niških vrstah še mnogo staroverskega mi» šljenja in naziranja, predvojne mentalitete; mnogo, mnogo jih je še vedno, ki se sma» trajo z.a privilegiran družabni sloj1, za nek kakšno »gospodo«, ki jim niti na um ne pride, da bi se za svoje stanovske pravice in koristi lotili takšnih sredstev, kakor se jih poslužujejo žuljave roke in oz-nojeno, v težkem delu upognjeno telo preprostega te» žaka, na sploh: manu-alnega delavca. Ta in takšna mentaliteta je kriva, da se tako mnogo uradnikov, osobito višjih ne udej» stvuje niti v svojih lastnih organizacijah. Bilo bi pač vse drugače, če bi vso to gospo» do prešinil žarek spoznanja in bi iskreno ter odločno posegla v našo borbo!
Vse to dokazuje, kako je pri nas kom» pliciran problem akcije za zaščitenje naših stanovskih interesov in kako je težko od» govoriti na vprašanje: Po kateri poti?... Neizpodbitno je, da nas sedanji način de» lovanja nei zadovoljava. Nad doseženimi uspehi se ne moremo navduševati.
Sedaj pa navaja Čin. Glasnik št. 156, po katerem posnemamo te misli in ki so zr» cak> mišljenja našega Gl. Saveza, to»le pot:
Prva in osnovna potreba je »migati«, makar v onem obsegu, v katerem nam se» danje stanje naših organizacij dopušča. 'Po» čivanje je opasno, dvakrat opasno: tako za tiste, ki je od njih zavisno rešenje naših vprašanj, kakor tudi za nas samei Ne oni ne mi, nihče ne sme čutiti, da se organiza» cija zaveda svoje nemoči in da vsled tega dopušča, da gredo stvari svojo poljubno pot.
Ojačevanje in povečanje naših organi» zaaij je prvi postulat, ki mu moramo po» »večati vso pažnjo. Kolikor ne prožijo/ se» danje politične prilike, posebno pa še fi» nančni položaj naše države, pogojev, da se zastavi korak za povečanje naših prejem» kov in nam je vsled tega usiljen »mir«, pa na drugi strani ni nobenega razloga, da ne bi povečali pozornosti -internemu delovanju za ureditev in učvrstitev organizacije. Zdi se nam celo-, da je za to sedanji čas najbolj ugoden. Ako nam je že usiljeno zatišje v boju, izkoristimo to priliko z vso energijo za delovanje v organiz-acijah, da se poka» žemo boljše op remijem takrat, ko stopimo s svojimi zahtevami pred merodajne. Ne daj, da bi nas zalotil čas nepripravljene! Samo dobro pripravljeni moremo nastopiti ter dokazati tudi vscukupnemu javnemu mnenju, da je naša sila p riki p el a do vrhun» ca. Gre za veliki interes, ki ga je moč za» stopati samo in edino s čvrstimi in mnogo» številnimi organizacijami. Na nas je, da uspemo ali pa da še i nadalje životarimo.
POJASNILA IN STROKOVNE IN» FORMACIJE so nujno potrebne vsakemu drž. nameščencu. Kje jih dobi? V »Našem Glasu«!
„Prostovoljni davki“ — ali zavozlana logika ...
»Oblastne davščine imajo v glavnem prostovoljen značaj. Kdor noče piti vina, temu ni treba plačati niti vinarja oblastne davščine na vino...« tako piše v uvodniku velik političen list. Res je. Samo, kaj če bi to logiko še malo razvozlali? Mislim, dia bi mogli mimo reči: Kdor noče vživati sladkorja, ne kave, kdor noče uporabljati električnih žarnic, kdor noče rabiti plina, niti bencina, temu ni treba plačati ne pare državne trošarine. Sc dalje: kdor noče ku» po vati in prodajati hiš in .zemljišč, dedo» vati, sklepati najemnih pogodb itd., temu ni treba plačati niti pare drž. taks. A kdor noče imeti zemljiške in hišne lastnine, pa ne dohodka od podjetij, obratov in poklica, kdor noče dobivati rent, niti dohodkov za svoje delo, vsem tem ni treba plačati niti vinarja direktnih davkov. Kakor torej vi» dimo, nimajo samo oblastne davščine v glavnem prostovoljnega značaja. — Tudi nadaljna ugotovitev uvodničarja: »Mislimo, da tudi noben gostilničar ne more trditi, da je vino neobhodno potrebno«, docela drži. Saj, kaj je mar sladkor ali kava, ali pa svetilni plin res neobhodno potreben? Je neobhodno potrebno imeti hiše in trgovine, podjetja in poklice, službo, zaslužek in rente, je res treba prodajati in v najem jemati, vlagati prošne in tožbe, zahtevati spričevala, potrdila itd.? Ne, ni» kakor ne! Kjer nič ni, tam še cesar veljavo izgubi. Kako pa to, da vendar narod živi v trdni veri, da beseda davek izvira od besede daviti?
J. L.:
Kako je drugod.
Kakor poročajo dunajski listi, se prav» 'kar vrše med kanclerjem dr. Sei p lom in med državnimi uradniki, katere zastopa znani, »Fünfundzwanziger Ausschuss«, raz» govori oziroma pogajanja glede uzakonitve izplačila trinajste mesečne plače o Božiču. Pogajanja potekajo precej gladko in ni dvoma, da bo vlada pristala na tozadevni predlog uradniških organizacij ter priznala vsakoletno izplačanje trinajste mesečne plače ob koncu leta,. To pa tem več, ker je znano — in državno uradništvo se- more tudi- na to sklicevati — da so nastavljene! dunajske mestne občine že v posesti te pra» vice. V tem jih seveda podpirajo tudi vse parlamentarne stranke, ki sc pulijo za na» klonjenost uradništva im izai uradniške gla* sove.
če zmore »beraška« (?) Avstrija talke izdatikle, zakaj bi ne mogli biti deležni take bonitete tudi naši državni uradniki in urad» miki naše ljubljanske mestne občine? Ta poslednja sicer ni v onem sijajnem financl» j einem položaju, kakor njena dunajska ko» legi n j a. Mislimo pa, da, bi z malo dobre vo» lje že bilo možno državi kakor tudi mestni občini, nuditi svojim nastavljenoem take vrste božični dar.
Zlasti uslužbenci mestne občine ljub» Ijanškle, pri, katerih je božičnica lansko leto
izpiadla, dasi se je bila že precej udomačila, pričakujejo od občinskega sveta, da bo sledil letos prejšnjemu vzgledu in izpolnil nade, katere stavljajo magistratovci nanj. To pa tem več, ker se je pokazialo, da dra» ginja raste od dne do dne in da ni p| uspehu znane ankete o pobijanju draginje ne duha ne sluha
Pač srečni, ki razpravljajo o zakoniti uredbi trinajste plače, dočim pri nas še iz to 3 glasnih, dasi uzakonjenih »razlik« ne mo» remoi dobiti izplačanih. Seveda imamo pri mas druge siktbi in druge opravke. N. pr. kdo bo postal minister, ali kako bi; se dalo kaj »zaraditi«, ali kako bi bilo' aranžirati drage svečanosti in podobno.
Treba je vedeti, da avstrijsko uradni» štvo ni tako bedasto, kakor naše, v koli» kor gre za uradniške organizacije oziroma politično orientiranost. Avstrijski uradniki vedo prav dobro, da posamezni uradnik ali pa posamezna organizacija ne pomeni v boju za izboljšanje položaja prav nič, kakor tudi, da se politične stranike le tedaj zganejo za uradništvo, če jih to prisili k dejanju.
V svojem »Fünfundzwanziger Aus» schusssu« nastopajo vse raznobarvne av» strijske uradniške organizacije najrazličnej» gih političnih struj in prepričanj v popol» noma enotni in strnjeni falangi složno, izha» jajoč iz popolnoma pravilnega stališča, da politika pri izboljšanju gmotnega položaja nimai ničesar opraviti Zato se avstrijsko uradništvo tudi me obeša na politične stranke in ne' prosjači pri njih; obratno, stranke hodijo :za uradništvom in zahtevajo njega glasove, obetajoč mu podporo pri uradniških zahtevah. A uradništvo jim daje svoje postulate ter zahteva1 od njih ener» gično, da jih sprejmejo in v parlamentu zastopajo.	1
Kaikoi je pa pri nas? Človek bi se moral smejati, če bi stvar ne bila taiko žalostna. Imamo enotno organizacijo, ki ima vse predpogoje za uspešno razvijanje in udej» stvovanje. A pravkar smo morali konstati» rati v svojo žalost, da 8, reci in beri osem uradniških organizacij ni včlanjenih v skup» ni organizaciji! Vprašamo, če je to še pri kakem drugem narodu kakor pri Slovencih možno? Mislimo, da ne in da tvori naš na» rod edino, pač zelo nečastno izjemo. In vendar se dotičniki, ki niso včlanjeni v »Zvezi«, prav nič ne branijo participirati pri žetvi tem, kjer niso sejali. Ne more biti dvoma, da je talko zadržanje zelo »unfair«, kakor se glasi mila angleška beseda.
Zdi se nam, da je za nas pač naravnost sramotno, če se mora uradnika šele siliti ali samo le poživljati, naj se organizira, dasi je to vendar v njega lastnem interesu.
A vladni predstavniki si pri takem de» jianskem stanju pač lahko manejo roke, češ, kaj pa pomeni teh par možicev pri »Zvezi«, saj jih še polovica celega uradni» štva ni.
Naj bi si uradništvo države SHS pač vzelo avstrijsko uradništvo in njegovo enot» no organizacijo za vzgled. Tam ve vsak javni nameščenec, in naj bo to hofrat ali pa sluga, da mu le enoten skupni nastop, enotna skupna organizacija zamore priboriti izboljšanje njegovega gmotnega položaja in izmed 201.500 javnih nameščencev, katere šteje avstrijska irepublika, ne najdeš niti enega, kj ne bi bil »organiziran«! To pa vzlic dejstvu, da pri avstrijskih razmerah in pri uvidevnosti, reklo bi se lahko tudi srčni kulturi vladnih predstavnikov, take močne, enotno falange še skoraj ne bi bilo treba. Avstrijskemu uradniku jc v tem kratkem času, odkar republika obstoja, prešla po» treba organizacije že tako v meso in kri, da bi ga bilo pred javnostjo naravnost sram, če ne bi bil v organizaciji. Zato tudi ni no» benega priganjanja k organiziranju, a zato
tudi vedni uspehi, ki bodo v najkrajšem času kronani z daleč vidnim rezultatom — trinajste mesečne plače!
Kdaj bodemo prišli pri nas tako da» leč? Menda o svetem nikoli.
In še nekaj bodi povedano. Če je pri nas v kakem javnem zastopstvu res kak državni nameščenec, vidimo; {■— kakor je naš list že parkrat povdarjal — da je le privesek politične stranke, ki ga je kiandi» dirala, in kateri so uradniške težnje deveta briga. Mož mora le to delati, kar mu stranka ukaže.	1	^
Vprašati moramo, kdaj se bo državno uradništvo že enkrat spametovalo ter otreslo političnega jerobstva?
Pač zadnji čas bi že bil! Zakaj urad» niki, če jih je samo v Ljubljani nad 4000, ne postavijo svojih lastnih klandidatov? Menimo, da je prav gotovo zadosti za ta posel zmožnih mož, ki ga bodo opravljali prav gotovo najmanj ravno tako dobro, verjetno pa da veliko bolje kakor drugi.
Torej najprvo popolna enotna uradni» ška organizacija in potem postavitev lastnih uradniških kandidatov pri vsakih še tako brezpomembnih volitvah.
O poslednjem pa prihodnjič malo več.
Ubogi upokojenci,
V normalnih razmerah je bilo le bore malo upokojencev, ker državna služba, če» tudi po mnenju nekaterih ni naporna, Je posameznika po 35 ali 40»lctncm službovanju tako izčrpala, da je bilo redko kateremu dano, uživati del j časa zasluženi pokloj. Taki upokojenci tudi niso imeli nobenega smisla za kako postransko delo. Bili so zadovoljni, da, so se lahko enkrat oprostili težkega Jar« ma in nemoteno uživali sveži zrak v prosti naravi, v družbi svojih že odrastlih otrok ali ostalih svojcev in prijateljev. Eksistenčni minimum jc bil dosežen pri najnižjemu nameščencu, tako da je tudi ta, lahko poči» val brez sklrbi.
Povojne razmere so vse to tako teme» Ijito spremenile, da se danes v službi osta» rel človek boji upokojitve, ker brez beliča v žepu nima smisla tudi za brezplačno še» tanje. Im tako vidimo osivele starčke sklju» čeme sedeti poleg pisalne mize in navadno pardnevni oddih v pdstelji izaključi njihovo življenje. Kdor se je pa vendar spričo raz» mer odločil za upokojitev, mu je prva skrb nova služba. To najdejo navadno brez tež» koč oni, ki so bili v družabno življenje uve» deni; težje je pa za one, ki so živeli samo ziase in za svoj poklic. Teh poslednjih je največ"; v to so jih privedle neugodne fi» nančne razmere, v katerih so po večini ži» veli vse svojo življenje. Zato se le iredko kje najde v privatnem poklicu dosluženega državnega uradnika ali ostalega nameščenca.
Drugačno je vprašanje glede mlajših upokojencev, katere vsakokratna vlada, nc glede na njihovo sposobnost, producira kar ■en gross. V stotine gre število teh ljudi, ki so doslužili v državni službi 10, 15, 20 ali 25 let in so morali nepričakovano, mnogo» krat na. ljubo ene same osebe na cesto. Kdor jo stopil v državno službo z 18. ali 20. leti in je bil po 10., 15. ali 20. letih upoko« jen — česa naj se loti? Zlasti čc ima dru» žino in je v državni službi pustil najboljše moči. Ni to neprijetno za profesionista, Ika» terih jc polno v nižjih kategorijah. Čisto nekaj drugega jc za one žrtve, ki so se za državno službo odločile od vsega začetka, od dneva naprej, ko so zapustile šolske klopi. Privatna podjetja so z ljudmi natr» pana, reducirala so paralelno z državno upravo. Agentov in potnikov raznih strok je po poklicu preobilo, ženska pa izpodriva moškega prav povsod, kjer se pojavi. Za
s počitkom vred je trajalo stvarjenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima
samostojne akcije je treba denarja in zopet denarja. Kdo ga zaupa predčasno upokoje» nemu uradniku? In če ga, kaj' ima Ita od njega, ko mora plačevati 10, 12—18% obre» sti? Vzdrževati mora pa navadno konku» renco, katera se bog zna kako ne obnese.
Ali se je potem čuditi, da take žrtve najrajše iščejo zavetja pri uradih, ik,i so slični njegovi dosedanji zaposlitvi? Ali se Je potem čuditi, če so v preobilici naseljeni tam, kjer so jim najbolj naklonjeni, koit je n. pir. ljubljanski magistrat?
Gospodje krmilarji in politiki! Skrajni čas je, da se ta hiperprodukcija mladih, za pokoj še nezrelih ljudi preneha. Da se upo» kojitve vršijo samo, aikio so res skrajne po» trebe in drugačni izhodi nemogoči. Politična naziranjiai ne smejo biti nikdar in nikjer mo» tiv za redukcijo oziroma predčasno upoko» jitev, ker nima do danes nobena stranka prave stabilnosti v vladi. Istotako bi ne smel biti motiv politično naziranje za namesti» te v. Kdor jc bil v državni službi 10 in več let, in to zlasti v civilni, ta je brez dvoma za svojo mesto sposoben. Namestitve, upo» kojitve in lavanzmaji radi politike naj so revidirajo in normalno stanje bo kmalu upo» stavljeno. Ljudem pa, ki so bili predčasno upokojeni, morajo biti vrata povsod od» prta, podjetnim naj država, nudi brezob» restno ali posojilo z nizko obrestno mero. Na ta način bo brezposelni zaposlen, v go» tovih prilikah bo’ nudil kruha tudi drugim nezaposlencem. Od tega bo imela pa. tudi država znatno korist. Brezpogojno bi se morali odstraniti ljudje iz državne službe, ki niso naši podaniki, izvzemši one, ki so nenadomestljivi in na njihovo mesto name» stiti domačine. S takim ravnanjem se ne ustvarja najboljše razpoloženje napram dr» žavi. Nepismene in nesposobne naj nado» mestijo pismeni in sposobni in ta nesmisel« na nadptroduk'cija upokojencev bo hitro 11» kvidirana. Prenehala sc bo korupcija in dru» ga izla, ki danes razjedajo dušo poštenih dr« žavljanov. Prenehala sc bo pa tudi gonja proti upokojencem, katerih je najti povsod, največ pa v centrih, kjer imajo političarji velike oči, a malo soli. Ako sc delamo za» vedne, pokažimo, da smo res zavedni. So» cialna politika naj stegne tuikJaj svoje prste, toda v obliki, ki bo zadovoljila vse: priza» detega, državo in državljane. Dosedanje postopanje z državnimi nameščenci in zla« sti upokojenci ni iznak 2()»letnc kulture, naj«
manje pa naše svobode. Organizacije stro* ikovne in politične! na delo v tem pravcu in imeli boste brez boja absolutno večino. V nasprotnem slučaju bo šla uboga gmajna mesto 'vkup, narazen. Brez sloge pa ne bo nikdar moči. Tega se zaveda ena stran prav dobro, druga pa bore malo ali nič, a škodo trpimo vsi. Parola vseh Im or a biti: Zrelemu za polko j dostojno pokojnino, nezrelemu pa dostojen obstanek. Ustvarjati iz inteligence proletarijat, je zločin močnejšega nad sla» bejMm. IZakon naj bo mera pravice.
Obleke kemično čisti, barva, pllsira In lika tovarna J O S. REICH.
Odtegljaji za uradniške in kreditne zadruge.
Savez nabavljalnih zadrug nas prosi, da objavimo tale »Popravek«, iki ga je poslal »Slov. Narodu«:
»Z Ozirom na Vaš članek »Nezakoniti odtegljaji od prejemkov državnih uslužben* cev« v Vašem listu od 18. oktobra 1928. 1. Vas prosimo, da blagovolite objaviti na te* melju tiskovnega zakona sledeči popravek:
Pred vsem ni res, da so odtegljaji od 10 oziroma 5 Din nezakoniti, ker so vendar izvršeni na temelju čl. 374. finančnega za» ikona za 1. 1928./1929. Akt Glavne Kontrole štev. 65.447 od 11. julija 1928. L, v katerem se smatra, da so ti odtegljaji davek, ni ni» kakšen dokaz za nezakonitost odtegljajev, kar je dokazalo finančno ministrstvo s svo» jim aktom D. R. Br. 96.618/1928., s katerim jo zavrnilo mišljenje Glavne Kontrole kot neosnovano. Radi tega ni res, da se ti od* tegljaji ne bodo izvrševali.
Posebno pa ni res, da se omenjeni zne* skit odtegujejo »za sanacijo beograjske Zve* ze nabavljalnih zadrug«. »Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« ni potrebna nikakšna sanacija, ker je njeno materijalno stanje zelo dobro, kot se to točno vidi iz njene bilance, a tudi iiz dejstva, da stalno razpolaga z gotovino od okroglo deset mi* lijonov dinarjev, kateri znesek je vložen v Državni hipotekarni banki in pri nekaterih najmočnejših denarnih zavodih.
Navedeni odtegljaji niso za sanacijo Zveze, nego ostanejo last onih držalvnih uslužbencev, katerim se odvzamejo, a vsak državni uslužbenec ima v smislu tozadevne uredbe finančnega ministrstva pravico, da 'odbite vsote, ki bodo v 36 mesecih znašale 360 oziroma 180 Din, dobi nazaj, ako sc ne bi posluževal poslovanja kake kreditne ali stavbene zadruge državnih uslužbencev. Ka* pital, ki se z odtegljaji zbira, se mora nam* reč glasom Uredbe finančnega ministrstva ■porabiti iza posojila kreditnih in stavbenih zadirug državnih uslužbencev.
Najmanje pa je res, da soi Zvzo »spra* vile v stisiko ne samo pretinani birokrati* zem, ampak predvsem visoke dnevnice in razni komisijski stroški njenih upravnikov«. Zveza ni v stiski, nego materijalno odlično stoji, iker ji je uspelo, da v najhujših letih od 1921. do 1927. ohranila svoj kapital ne* zmanjšan, kar ni uspelo niti mnogim stro* kovnim trgovskim podjetjem. To je pač najboljši dokaz, da v Zvezi ni bilo pretira* nega birokratizma, a še manje visokih dnev* nie ali komisijskih stroškov njenih upravnikov. Dnevnice za člane uprave so deklo» čene v pravilih, toda jih niti ne sprejemajo v oni, v pravilih določeni višini. Komisijskih stroškov sploh ni, ker Zveza nima komisij. Revizijo zadrug pa izvršujejo nameščeni re» vizorji, a ne člani uprave. Člani zvezine uprave redko pridejo v priložnost, da kot njeni delegati potujejo, n. pr. za nakup za*
družnih domov itd., ali tudi to se zgodi sko* raj redno le na zahtevo zadrug samih.
Iz vsega se vidi, ga onega, kar je Vaš list ponatisnil iz beograjskega »Vremena«, nt, kar je pa sam dodal, nasprotuje resnici.
Beograd, 16. novembra 1928.«
Zveza naibavljalnih zadrug državnih uslužbencev.
M. M—n:
Draginja v Mariboru in — gostilničarji.
•Z zanimanjem zasledujemo državni usluž» benci v Mariboru protidraginjskd pokret naših tovarišev v Ljubljani; upamo, da je stvar prišla v pravi tir in poštene roke ter da bo zažcljeni efekt kmalu viden. Pričakujemo pa, da bo imel ta uspeh tudi za nas Mariborčane prijetne posle* dice in da sc bodo tukajšnje tržne cene automa* tično prikrojile na novo reguliranim cenam na ljubljanskem trgu. Če ne, pa bodo tudi pri nas potrebni energični koraki, da se razmere ,z bolj« šajo. Nočem tukaj ponavljati vseh dokazov, da je naš boj pravičen ter da sc nas hoče povsod izkoriščati, ker to se je že itak na dolgo in široko storilo na različnih shodih im v »Našem Glasu«.
Moj' namen je tukaj opozoriti javnost na še hujše izkoriščevalce ne samo javnih nameščencev, ampak tudi vseh drugih slojev. In to so gostilni* čarji, ki že mesece in mesece po časopisih in na zborovanjih kriče, da se jih hoče z visokimi davki, dokladami in taksami uničiti in da je njih stan že na robu propada. S tem kričanjem so res dosegli, da si jih ni nikdo upal prijeti in da so jim začeli nekateri, ki samo površno sodijo raz* mere, celo verjeti.
Ker po priložnosti prihajam večkrat v .go» stilno, sem se začel zanimati za cene raznih jedil in pijač ter jih primerjati med seboj' in tudi s cenami drugod in še posebej v inozemstvu. Ne zahajam pa v gostilne, ker imam preveč denarja in ne vem kam drugam z njim (za to skrbi že naša država), ampak ker imam večji krog sorod» nikov in znancev, ki me vzamejo s seboj' ali pa jih včasih tudi jaz kam povabim, če pridejo k meni v Maribor na poset. — Kolikokrat sc je po naših časopisih zabavljalo čez revno in sestradano Av» stri jo, pa poglejmo si: cene tamkaj!
Četudi uvažamo tja naše pridelke, kakor meso, mast, moko, krompir, fižol, jajca, mleko, sadje itd., najdemo v tamkajšnjih gostilnah ve* liko nižje cene, kakor pri nas. Edino na Dunaju, kjer so bile že pred vojno višje kakor drugod, so enake mariborskim cenam. Evo nekaj primerov! Bil sem začetkom meseca oktobra v Gradcu in tamkaj naročil kosilo v znani restavraciji in ho» telu »Schimmel« ter tam plačal po jedilnem listu za kosilo, obstoječe iz juhe, telečje pečenke in solate, O20 + V20 + 0-40 šilingov ali 14-40 Din v našem denarju. V Mariboru stanc to kosilo v enakem lokalu po jedilnem listu najmanj 18 Din. Drugič sem šel v restavracijo nasproti tehniški visoki šoli ter plačal za menu (določeno kosilo brez jedilnega lista) 1 šiling = 8 Din in sicer: možganova juha, zrezek, krompirjev pire in ja* bolčni zavitek kot močnato jed. V Mariboru vidiš po vseh večjih restavracijah napise z na« znanilom, da stane celo kosilo (menu) 12 do 15 Din, torej veliko več kakor v Gradcu. Ve* čerjal sem v znanih meščanskih restavracijah: Krebscnkeller in Gambrinus ter tamkaj našel na jedilnem1 listu samo jedila v ceni od 60—80 gro* še v = 4-80—6-40 Din in sicer: na različne načine pripravljene golaže, tripe, pljučka, ledvice, jeterca, riževo, makaronijevo, kumnovo, čebulovo meso, šunkove krpico itd. Na ta način dobiš za 1 šiling (= 8 Din) večerjo s kruhom, z eno čašo piva z napitnino vred, dočim greš v Mariboru s tem denarjem kvečjemu še mimo gostilne in — h konj* skemu mesarju. V naših boljših in srednjih re* stavracijah pa najdeš na jedilnem listu skoro samo jedila za 12 do 20 Din in to za pečenko ali slično jed, ki se jo priprvi iz 1 kg mesa v ceni
okroglo 20 Din po 5 in več porcij. Ali ni to oderuški zaslužek? Še hujše je s prikuho! Dočim se dobi 1 kg krompirja za 2 Din in 1 kg riža za 10 Din, stane par žlic te prikuhe v gostilni 3 Din in več, gostilničarja pa komaj 50 para. Iz 1 kg zelja po 5 Din se skuha nad 15 gostilniških porcij ä 3 Din. Solate se dobi na trgu v poletnem času za 1—2 Din dovolj za celo familijo, v gostilni pa stanc ena porcija s par lističi kar 4 Din. In potem še kompot! 1 kg jabolk stane na trgu 4 Din; gostilničarka ti skuha dve majčkeni ja« bolki v vrednosti pol dinarja v kompot in ra* čuna za to 4—6 Din. Revni so pač ljudje, loi so navezani na gostilniško hrano z gornjimi ode* ruškimi cenami. Seveda jih državni uslužbenec ne zmore ter si radi tega išče privatno hrano, v uradniški menzi ali pa v manjših gostilnah, kjer je gostilničar bolj uvideven in je zadovoljen z manjšim dobičkom. Zatorej pa tudi ni najti v teh tako zvanih »boljših« lokalih srednjega ali nižjega uradnika.
Nič boljše ni z vinskimi cenami. V vseh ča« sopisih smo čitali, da ponuja producent vinski mošt po 1 krono za vsak grad sladkorja. Ker letos skoro ni vina z nad 20 % sladkorja, pride en liter vinskega mošta na 4—5 Din, iztočili pa so ga gostilničarji po 12—20 Din, večkrat po* mešanega s sadjevcem. Ker je pri vinskem moštu drž. trošarina, oblastna in občinska doklada nižja kakor pri vinu, si lahko vsak dobiček sam iz* računa.
Poznamo čisto dobro one osebe, ki imajo pri gostilničarski zadrugi prvo besedo, a dajo drugim članom slab vzgled, ker imajo na j višje cene. Vemo pa tudi, da ne morejo biti cene po* v sod enake. Tako je na pr. popolnoma v redu, da mora imeti najemnik reprczentacijske Grajske kleti, ki plačuje visoko najemnino, rabi tudi po* dnevi luč in mnogo uslužbencev, nekaj višje cene, kakor drugi lokali, ki se štejejo med enake. Pač pa nam ni jasno, zakaj' ga mora njegov sosed, ki ne plačuje nobene najemnine, ker ima svojo gostilno v lastni hiši in tudi sicer manj režijskih stroškov, ravno v cenah posnemati.
Torej gospodje gostilničarji, malo več reel« nosti in manj kričanja, pa prostovoljno dol s c e» nami! To bo gotovo tudi Vam v prid!
RAZŠIRJAJTE „NAŠ GLAS“
Inozemstvo.
V Zedinjenih državah Amerike.
Kongres nacijonalne federacije nameščencev v San Antoniju. Med 5. in 9. septembrom 1927 je bil v San Antoniju (Teksas) letni kongres fede* racije ameriških nameščencev. To federacijo tvo» rijo skupine državnih uradnikov raznih strok, osnovana pa je bila 1. 1927. Kongres je zbudil živo zanimanje, kar se najbolje vidi iz neštevifnih pisem in brzojavk, ki so mu pri tej priložnosti prišle z raznih strani. Med temi je treba posebej poudariti pismo predsednika Coolidgea kakor tudi brzojavko uradniške Internacionale, ki žele kongresu kar največ uspeha. Delalo se je pet dni in pretreslo okoli 200 raznih resolucij, ki so se oddale pristojnim komisijam, da jih izvrše. Važna točka je bilo predvsem vprašanje prostega so* hotnega popoldneva. V Zedinjenih državah sc z njim koristi samo neznatno število nameščen* cev nekaterih uradov. Zahtevalo se je, da sc prosti sobotni popoldan razširi na vse vrste na* mcščcncev, izvzemši tiste, ki jim posebna služba tega ne dovoljuje. Takim uslužbencem naj bi se dal prost popoldan kak drug dan v tednu. Kljub dolgotrajni borbi za ta popoldan, zaradi katerega so šli že pred tri predsednike, je dosegla federa* cija pri predsedniku Coolidgeu le to, da je do* volil prosti sobotni popoldan v štirih poletnih mesecih. Na kongresu se je sklenilo, naj se dela na to, da se zniža doba starosti za pokojnino od 70 na 65 let. Soglasno so sprejeli tudi predlog, da se skliče arbitražno sodišče za uradnike. Nagla* šali so, da trpijo nameščenci občutno škodo od
pomanjkljivega izvrševanja nekaterih zakonov in pravilnikov. Pretresali so na zadnjo tudi vprašanje nadurnega dela, ureditve letnega dopusta, klasiti« kacije itd.
Holandska.
Položaj javnih nameščencev v provincah in važnejših občinah na Holandskem je reguliran e specijalnimi določbami. Isto velja za nekatero število državnih uradnikov in uslužbencev. 21. maja 1917 se je stvorila državna komisija, ki je imela nalogo, da napravi načrt zakona o dru* čtvenih pravilih nameščencev, ki bi veljal za vse javne nameščence na Holandskem. Komisija je to nalogo izvršila, zakonski načrt pa ni prišel pred parlament. Vlada je vendar le predložila centralni komisiji sporazumni načrt, ki so se po njem izena» čile materijalne pravice uradnikov. (Dopust, od» sotnost vsled bolezni, nočna služba, selilni stroški ob premestitvi itd.) Ta načrt so najpreje pretresli v upravnem svetu generalne uradniške unije 13. septembra 1927. Definitivna diskusija o tem načrtu se bo kmalu vršila, nakar bo prišel načrt pred parlament. Mogoče je, da bo preteklo še precej časa, preden dobi ta načrt obliko zakona.
Vestnik.
Zveza državnih nameščencev za Slovenijo
ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici št. 6, I (desno).
Informacije se dajejo ob ponedelj* kih, sredah in petkih od 5. do 6. ure po< poldne, sicer uradne ure za interno po« slovanje razen sobot, nedelj in prazni« kov dnevno od 5. do 7. ure popoldne. — Tajništvo.
Naše glasilo v letu 1929. Tiskovni odsek Zveze je zasnoval načrt za temeljito reorganiza« cijo in preosnovo »Našega Glasa«, Z Novim le» tom začne izhajati v znatno povečanem formatu in z -bogato vsebino. Zaradi večjega obsega nam bo mogoče prinašati pestrejšo vse» bino iz raznih panog življenja. Strokovni del se bo še poglobil in skušali si bomo prido«
biti več novih strakavnjakovasodelavcev. Večjo pažnjo bomo posvetili tudi zabavnemu delu lista, ki bo redno priobčeval poleg -daljše povesti ali romana še v vsaki številki po en zaključen in zanimiv podlistek. Uredili bomo posebne oddelke za vse grane javnega življenja, ki bi mogle zani» mati uradništvo. Pripravljeni smo priobčevati dru» žabne vesti, poročila o športnem gibanju, ocene literarnih pojavov, igledaliških predstav. Nudili bomo našim bralcem -razgled po svetu-, poročali o zadružništvu, narodnem zdravstvu in o higijeni. Naš program bo: mnogo Za "mnoge!
Za izvršitev teh načrtov treba sredstev. Zato: naročajte »Naš Glas«, priporočajte ga in širite po javnih lokalih, agitirajte zanj! Zase delate, če »N aš Glas« podpirate!
Poziv k plačilu. Med člani pogrebnega sklada drž. zvaničnikov in služitcljev so bili letos trije smrtni slučaji. Pri zadnji odborovi seji se je ugo» tovilo, da vkljub ponovnemu opominjevanju 8 članov še ni plačalo pristojbine za drugi, in 16 članov še ne za tretji smrtni slučaj. Ker po pravilih članstvo preneha, ako se take društvene obveznosti redno ne plačujejo, poživljamo dotične tovariše še enkrat tem potom, da takoj porav» na jo zaostale društvene prispevke, ker drugače se sami izključijo iz pogrebnega sklada. Odbor.
Sodno=pisarniškemu naraščaju se sporoča, da ima pisarniško ravnateljstvo pri, deželnem sodišču v Ljubljani še nekaj pripomočkov za prvi pisar» niški in zemljiškoknjižni izpit proti nabavni ceni 30'— Din na razpolago.
Uredba o penzijskem fondu. V prihodnji- šte» vilki bomo objavili glavna določila nove uredbe, ki stopi v veljavo 1. jan. 1929.
Gospodom priporočamo
veliko izbiro jesenskih in zimskih oblek ter sukenj, površnikov in ra-
♦
glanov. — V zalogi vedno samo oblačila iz najboljšega blaga. Solidne cene!
FRAN LUKIČ, STRITARJEVA UL. 9
Modema medicina se izogiblje zdravil. Tem» bolj pa upošteva pravilno prehrano. Odlični zdrav» niki priporočajo zato redno uživanje Žtke. Zilka je na poseben način izdelana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živčevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uživati vsak dan.
! DRAGINJA NARAŠČA, kdo se bori zoper njo in ščiti konzumenta, drž. names ščenca? »Naš Glas«!
HRANILNI in POSOJILNI KONZORCIJ
JlffllH MlEtEl MIIPOKOME! l z. l u.
LJUBLJANA, Aleksandrova C.5./I. levo
Ustanovljen leta 1874.
Uradne ure dnevno od 3. — 5. popoldne razun sobot nedelj in praznikov.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 — T1/^ °/o.
Daje kredite tudi ranžijske in konsumne po 9°/o proti poroštvu in zaznambi.
Razširjajte „Naš Glas“!
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLA S, Turjaški trg št. 6
prlooroča svojo veliko xalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah
C. J. Hamann
Liubliana
Vam nudi najsolidneiši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtlskarija modernih ročnih dež.____________
Za božič
se priporoča za vse vrste daril poznana trgovina špecerije in delikates
Bogomir Motoh - ljubljana. vodnikov trg 5
Restavracija
„PRI NACETU“
Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3
oriooroča qq. drž. uradnikom dobro postrežbo p H	yy	v kvaliteti pijač In hrane.
KNJIGARNA
NOVA ZALOZBA
r. X. z O. Z. LIUBLIANA, Kongresni trg 19 In
PODRUŽNICA prei I. GIONTINI
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 17
priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo.
. 17
I
Manufaktura vseh vrst
osobito angleškega sukna in kamgarna nudi po priznano najugodnejših cenah-
NOVAK
Ljubljana, Kongresni trg
Tvrdka,
15
Schrollov Sifon 80 cm širok ä Din 13"50. Češko perje72 - 105 Din. Puh prvovrsten 260 Din. Prima blago. Solidna postrežba-
PARNA PEKARNA
FRANC DOLINAR
LIUBLIANA
PRED ŠKOFIJO 11
POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Pletilne stroje in potrebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pletenje na navadnem stroju, novost, nudi
A. KOS * Ljubljana
ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 5
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Specijalna trgovina ftetarskib izdelkov
priporoča tndl svojo veliko Izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica.
Resljeva cesta štev. 24.
Veletrgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi izdelki. Priporoča zlasti prvovrstno
banaško pšenično moko.
Najboljši
Šivalni stroji in ► kolesa znamke GMTZie in ADLER
ter švicarski pletilni stroji .DUBIED' za rodbino, obrt in industrijo
1 Josipa Petelina
UDBUIHl, blizu Prešemongi spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenjn brezplalen. Veiletoa garancija.
Delavnica za popravila.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago. Naj-nizje cene. Modna trgovina za dame in gospode
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
LJUBLJANA
Mestni trg 18,19
	Veletrgovina	
	A. ŠARABON	J
=	V LJUBLJANI	H
=	priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in	
H	deželne pridelke.		 Raznovrstno rudninsko vodo.	
mu.Bahovec
PLANINKA1
t O a a vit. ni
C-A7.
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri ateriosklerozi. — „PLANINKA" ČAJ je pristen v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca
Lekarna BAHOVEC, Ljubljana
Kongresni trg
(Dobi se v vseh lekarnah.)
PARNA PEKARNA
= IEAN SCHREY NASL. =
IAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
CVETLIČARNA pod TRANČO
ANTON BAJEC
LJUBLJANA
Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22
PRIPOROČA se damska konfekcija in modni salon
ALOJZU PAULIN
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5
Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov tudi kakor vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. uradnikom in uradnicam na obroke.

za moške, fante in dečke, raglane, površnike, usnjate suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pri tvrdki
Obleke
JOSIP IVANČIČ
LJUBLJANA, Dunajska c. 7
Od 1. decembra razprodajam v reklamne svrhe 200 oblek po Din 5Q01— in Din 600'—, ki so stale prej Din 850'— in Din 950'—. 03D3K>3 Poslužite se ugodne prilike!

Tovariši!	Najboljše blagoI	Najnlšje cenel	TovarišiceI
Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo
te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
IKf Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5. ^vtSr
Ona nam nudi banaSko moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko In kolonijalno blago najllnejče vrste po najnlžjlh cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najfinejšl čllon, platno In srajco za gospode po najnižjih cenah.
Drva In premog vsak ćas na razpolago. Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri pločiln. Zadovoljiti svoje člane Je te zadruge najvišji cilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopile k tej zadrugi In kupujte v njej!	Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
f==
Ustanovljena 1889.
Telefon štev. 2016.
MESTNA
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
HRANILNICA LJUBLJANSKA “iena ,m
\
Rač. pošt. hran. 10.533.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanjn. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. - Odgovorni urednik Anton Adamič. - Za Učiteljsko tiskamo Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani