Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 18. in 19. - 20. november 1985 Ob rojstnem dnevu republike V teh dneh delovni ljudje in občani iz vse domovine praznuje- mo rojstni dan nove Jugoslavije. Od usodnega zgodovinskega zasedanja AVNOJA, na katerem so delegati postavili temelje nove ureditve in usmeritve našega razvoja, mineva 42 ustvarjalnih let. Prehojena pot narodov in narodnosti ni bila lahka. Zato, da je domovina svobodna, da sami odločamo o lastnem razvoju, so tisoči in tisoči v najtežjem, času, v boju z zavojevalci, žrtvovali svoja življenja, bili mučeni v taboriščih, preganjani in poniževani. Trdno odločenost narodov in narodnosti, da sami odločajo o svojem socialističnem samoupravnem razvoju, da negujejo bratstvo in enotnost, niso omajali še tako močni pritiski iz tujine ali zahteve posameznih skupin v naši družbi. Nemalokrat je bilo tudi v letošnjem letu, ko se srečujemo s hudimi gospodarskimi težavami in vmešavanjem reakcionarnih sil v našo ureditev, izrečen odločen da - Titovi poti, samoupravnemu razreševanju težav in samoupravnem razvoju, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti. ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE Razlogi za številne težave niso v delovnem času, ampak v nas samih. Na produktivnost in kakovost dela vplivajo številni dejavniki, ki jih je nujno treba poznati. Visoko civilizirano in zapleteno življenje nam omogoča, uravnava in uravnoveša ura, ki je naša velika usklajevalka. Njena naprej se premikajoča kazalca ustvarjata določeno sporazumevanje v šolah, trgovinah, tovarnah, prometu, itd. Brez nje ni smiselnega delovanja zdravstvenih ustanov, športnih prireditev, ipd. Ure služijo javnosti na cestah, na trgih, po uradih. Ure so osnovni pogoj našega delovnega sveta, ki lahko deluje le z določenimi dejanji mnogih ljudi. Iz vsega povedanega lahko rečemo in ocenimo, da je bila sprememba delovnega časa primerna in potrebna. Dosegli smo pozitivne učinke tega časa. Noben sistem delovnega časa tako fiksni kot katerikoli spremenljivi pa ne more garantirati kvaliteto dela v smislu zasičenosti delovnega časa za posameznika. To ostaja še zmeraj naloga delavca oz. njegovega vodje. Za preprečevanje ev. zlorabe evidentiranja delovnega časa, ki je pogosti predmet razgovorov v DO je v najbolj v frekventnem času zadolžen za podaljšani čas dela pa izključno organizacijski vodja. Pripombe o možnih nepravilnostih in vrzel v zvezi s kontrolo registriranja po 15. uri so bile vzrok, da smo podaljšali čas kontrole informatorja še po 15. uri, kar pomeni, da je registriranje delovnega časa kontrolirano ves dopustni delovni čas, ki šteje prisotnost na delu (od 5.80 do 16.00 ure). Interes za objektivni način evidentiranja delovnega časa s pomočjo registrirnih ur je v zadnjem času vse večji tudi pri drugih delavcih, zaradi tega bomo v bližnji prihodnosti proučili možnost uvedbe registrirnih ur za vse delavce EMO. Cas, ki je potekel od uvedbe premakljivega delovnega časa, zadolžitve, ki smo si jih zadali ob njegovi uvedbi, razmišljanja o smotrnosti tega, posebej pa še priprave izrabe delovnega časa za plan 1086 in srednjeročno obdobje, so osnova za detajlnejšo analizo delovanja te oblike delovnega časa. Prav je, da se najprej spomnimo, kaj nas je vodilo k spreminjanju delovnega časa. Gospodarska situacija, iskanje notranjih rezerv za boljšo izkoriščenost delovnega časa, prehod na letni oz. zimski čas, pobuda družbene skupnosti v smislu razbremenitve posameznih konic s spremembo delovnega časa In dopolnitve v zakonodaji - vse to nas je vodilo k iskanju najustreznejše oblike delovnega časa. Na vsakem delovnem mestu bi moral vsakdo poznati kvantitativne in kakovostne zahteve svojega dela in jih dosledno uresničevati. Torej bi moral vedeti kaj, koliko, kdaj, kako mora opravljati svoje delovne naloge, povečati odgovornost, produktivnost, zmanjšati porabo energije, preprečevati nepravilnosti, itd. Izkušnje in podatki kažejo, da smo izbrali ustrezno obliko delovnega časa. S tem ko smo izdvojili dejavnosti, ki so neposredno povezane z začetkom proizvodnega procesa in tem še bolj prilagoditi čas proizvodnji smo zagotovili optimalni proizvodni proces. S premakljivim delovnim časom se je število stalnih dovolilnic za predčasni odhod z dela zaradi slabih prometnih zvez zmanjšalo za več kot polovico, za delavce v premakljivem delovnem času pa jih ni več. Boljša izraba delovnega časa se najbolj ilustrativno kaže v zmanjšanju nadur. Nadure se izvajajo le izjemoma in še to predvsem za tiste posameznike, katerih delo je neposredno navezano na proizvodno delo ali njihovega dela ni mogoče organizirati tudi v premakljivem delovnem času (šoferji, dežurne službe). Da bi evidentiranje delovnega časa objektivirali, samo z uvedbo sistema premakljivega delovnega časa, uvedli registrirne ure in točno predpisali postopek uporabe te oblike delovnega časa. V izogib zlorabljanju smo predvideli kontroliranje. Pri tem ugotavljamo, da v definiranih sredinah uvedba ur ni bilo problem. Nedisciplina z registriranjem časa z žigosno uro postane še bolj evidentna in vidna takoj ter ob vsakem času tudi za nazaj. Vsak primanjkljaj mora delavec nadoknaditi oz. opravičiti in s tem ni toliko opravičevanj pri vodji ampak je delovni čas posameznika vezan na dokument - kartico. Aktivnosti v zvezi s spreminjanjem delovnega časa segajo že leto nazaj do obdobja terminske konice, ko je večina vozačev prešla na javni promet. Prevozniki se niso uspeli prilagoditi novi situaciji in prevozi delavcev so postali v dopoldanski izmeni z začetkom dela ob 6,00 in prenehanjem ob 14,00 uri nevzdržni in nekulturni. Nekatere druge DO v celjski regiji so že imele premakljiv delovni čas, katerih pozitivne izkušnje so bile razlog več, da lahko tudi mi razmišljamo o novi obliki delovnega časa. Prva sprememba fiksnega delovnega časa je bila zamik začetka dela za eno uro. S premikom delovnega časa na sedmo uro vsem delavcem - vozačem ni bil več zagotovljen nemoten prihod na delo, saj so bile prejšnje prometne zveze plod dolgotrajnega usklajevanja in prilagajanja za začetek dela ob 6,00 uri. Takojšnja rešitev tega problema je bila uvedba kartonov za prihod na delo s 15-minutnimi zamiki in pobuda za kasnejšo kompletnejšo rešitev delovnega časa. Pri uvajanju spremenljive oblike delovnega časa seje pokazalo, da premakljivega delovnega časa ni možno uvesti v vse sredine v DO, ampak najprej tam, kjer lahko v največji meri izkoristimo prednosti take oblike delovnega časa - boljša izraba delovnega časa z: zamenjavanjem nadurnega dela, možnostjo prilagajanja delovnega časa delovnim nalogam, možnostjo prenosa dela kontrole in informacij z izmene na izmeno - kar pomeni boljša organizacija dela v drugi izmeni; - odprava problemov s prevozi delavcev na delo in z dela, - podaljševanje časa komuniciranja z zunanjimi institucijami, - objektivni način spremljanja prihodov in odhodov z dela in s tem večja delovna disciplina. Razvoj življenja in dela kot njegovega sestavnega elementa kažeta v svetu, pa tudi pri nas stalno tendenco k večjemu osvobajanju človeka. Iz tega vidika so se do danes v svetu uveljavile že različne oblike ureditve delovnega časa, ki so po svojih karakteristikah glede na nekdanji fiksni (togi) način urejanja delovnega časa pravzaprav že kar revolucionarne. Še pred desetletjem je skoraj vladalo prepričanje, da mora biti delo v industrijski družbi vezano v ozke časovne kalupe, ki zahtevajo istočasni prihod in odhod vseh delavcev na delo in z dela. Izkušnje v svetu, pa tudi pri nas pa so že ovrgle različne dogme, ki so vladale na področju delovnega časa prav skozi uspešno uvajanje različnih oblik spremenljivega delovnega časa. Analiza uvedbe premakljivega delovnega časa v DO EMO Celjski sindikati zaupajo našim delavcem V torek 15. oktobra je bila v naši delovni organizaciji seja Predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri so obravnavali med drugim tudi politično in gospodarsko situacijo v EMO. Po predstavitvi položaja, ukrepih in aktivnostih v zvezi z izboljšanjem rezultatov ter razpravi, ki je nato sledila, je predsedstvo izrazilo vso podporo našim prizadevanjem v smislu opiranja na lastne sile, hkrati pa je stališče predsedstva, da je akcija prostovoljnega dela (udarniško delo), ki pravkar poteka, kakor tudi vse ostale aktivnosti v zvezi s sanacijo obstoječega stanja, velika priložnost za diferenciacijo članov kolektiva oziroma za dokaz pripadnosti DO. Uvodoma je predsednik Občinskega sveta ZSSS Celje tov. Franci Vrbnjak poudaril, da je bil osnovni razlog seje v naši delovni organizaciji, da se ugotovi, v kakšnih težavah se EMO nahaja in da bi glede na razmere poskušali vplivati, da se položaj delavcev in njihova socialna varnost zagotovi. V nadaljevanju sta o problemih in ukrepih, ki jih v EMO načrtujemo, predsedstvo obširno seznanila naj- prej predsednica konference OOZS tov. Breda Zupančič, nato pa še glavni direktor DO tov. Franci Gazvoda. Na osnovi podane ocene o družbenoekonomskih razmerah v DO EMO ter razprave, ki je nato sledila in v kateri so sodelovali tovariš Mlakar Rafko, tov. Ponikvar Igor, tov. Gozdnikar Mirko in tov. Ramšak Milan, sprejelo naslednja stališča oziroma sklepe: 1. Predsedstvo ugotavlja, da so bili v preteklih letih Delavci EMO so sposobni sami rešiti svoje težave. Takšna je bila osnovna ugotovitev predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov na seji v naši DO v torek 15. oktobra. Uspešni poslovni dnevi EMO ’85 V petek 25. oktobra so se končali tradicionalni poslovni dnevi naše delovne organizacije. Poslovnih srečanj se je udeležilo več kot 1500 predstavnikov iz okoli 400 delovnih organizacij, s katerimi ima naša DO navezane komercialne in drugačne poslovne stike. V teh dneh so se sodelavci s področja trženja dogovorili za prodajo večjega dela proizvodnje naših TOZD za prihodnje leto. Kljub temu, da vsi rezultati sicer še niso znani pa lahko trdimo, da so bili letošnji poslovni dnevi uspešni in da so v celoti upravičili svoj namen. storjeni določeni premiki v DO EMO predvsem pri modernizaciji, novih naložbah, uveljavljanju razvojnega dela ter množične inventivne dejavnosti na krepitvi vloge samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov kakor tudi na izboljšanju družbenega standarda ter humanejših pogojev dela. Ob vsem tem pa delovnemu kolektivu ni uspelo dosegati boljših rezultatov gospodarjenja ter s tem okrepiti materialno osnovo za hitrejši nadaljnji razvoj. 2. Predsedstvo zato podpira prizadevanja vseh subjektivnih sil v EMO za odpravo problemov, ki so nastali v poslovanju in ki ogrožajo socialno varnost delavcev. Podlaga za ravnanje vseh subjektivnih sil v DO predvsem pa OOZS so stališča in usmeritve, ki sta jih dne 20. 8. 1985 sprejela na skupni seji Predsedstvo OK ZKS in Predsedstvo OS ZSS Celje. Predsedstvo izraža zaupanje, da bodo delavci DO EMO sposobni sami razrešiti nastale težave. Ob tem pa izraža tudi prepričanje, da tako kot doslej je tudi v bodoče potrebna pomoč ter podpora inštitucij DPO in organov kot širše družbenopolitične skupnosti. 3. Predsedstvo meni, da je sedanja situacija v EMO priložnost za hitrejšo in večjo uveljavitev sindikata kakor tudi ostalih subjektivnih sil, ki se mora odraziti predvsem na mobilizaciji vsega članstva pri realizaciji tako kratkoročnih kot dolgoročnih ukrepov za sanacijo razmer. Pri tem je tudi priložnost za diferenciacije med članstvom, predvsem na osnovi pripravljenosti in angažiranja za odpravo motenj v poslovanju. Ugotoviti je torej potrebno, kdo se je pripravljen spoprijeti z nastalimi razmerami ter tako dati svoj prispevek k zagotavljanju trenutne in dolgoročne socialne varnosti zaposlenih ter njihovih družin. Zato predsedstvo podpira aktivnost OOZS na področju uveljavljanja udarništva vsepovsod tam, kjer lahko to prispeva k doseganjem ci- Prireditev POSLOVNI DNEVI EMO '85 je obiskal, v sredo 23. oktobra, tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Obiskal nas je predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen V sredo 23. oktobra se je na delovnem obisku v Celju mudil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Najprej se je sestal s člani občinskega sveta ZSS Celje, ki so mu predstavili gospodarske razmere v naši občini, nato pa si je v športno rekreacijskem centru Golovec ogledal razstavo naših izdelkov ob poslovnih dnevih EMO ’85. V razgovoru z našimi sodelavci je Marjan Orožen namenil največ pozornosti vzrokom, oziroma razlogom, ki so povzročili težave pri poslovanju naše delovne organizacije ter o možnostih, da se rešimo iz neugodnega položaja. Delovni obisk v Celju je Marjan Orožen izkoristil še za razgovor z vodstvom proizvodno usmerjene šole ŠKIMC in srečanje z delavci Železarne Štore. Ijev rebalansiranega gospodarskega načrta za leto 1985. Meni pa, da to ne more biti sestavni del ukrepov in ciljev dolgoročnega programa sanacije razmer. 4. Predsedstvo meni, da je le s skupnim delovanjem vseh subjektivnih sil ter vodstva DO in TOZD mogoče doseči uspešno izpeljavo dogovorjenih ciljev. Zato daje pobudo, da se v TOZD in DO ponovno aktivirajo odbori za učinkovito gospodarjenje, kot organi preko katerih se lahko zagotovi boljše skupno delovanje. 5. Po izdelavi sanacijskega programa so OOZS in K OOZS dolžne izpeljati najširšo javno razpravo, katera mora biti usmerjena predvsem v ugotavljanje ali ponujene rešitve prinašajo oz. zagotavljajo urejanje razmer dolgoročno. Na takšni osnovi, ko bodo vsestransko opredeljeni in dogovorjeni cilji ter naloge sanacijskega programa je izdelati in izvesti izvedbene ukrepe za realizacijo le-tega. 6. Ob vseh aktivnostih za urejanje razmer v DO EMO, pa predsedstvo izraža zaskrbljenost nad ravnijo OD ter meni, da brez vzpodbud-nejšega nagrajevanja ne bo v celoti možno motivirati delavca za večje in kvalitetnejše doseganje planov proizvodnje ter boljših poslovnih rezultatov. Ugotavljali so, da smo v naši delovni organizaciji kljub letošnjim izgubam in vsem drugim težavam, ki nas pestijo, vseeno dosegli premike k boljšemu poslovanju. KAKO SMO GOSPODARILI Naše poslovanje za obdobje od januarja do konca septembra 1985 Na osnovi doseženih podatkov o doseganju plana v prvih sedmih mesecih smo ocenili, da realno ne moremo doseči postavljenih planskih ciljev za leto 1985. Zato smo izdelali rebalans plana za vse TOZD in DO. Izhodišče rebalanca so bili doseženi rezultati v sedmih mesecih, ocena doseganja planskih elementov za mesec avgust, za zadnje štiri mesece pa smo izdelali na novo plane. Tako plan za obdobje za I—IX/1985 upošteva oceno avgusta in plan za september. Ocena avgusta in plan za september pa smo izpolnili sledeče: PROIZVODNJA - dosežena po količini 99 % napram letu 1984, pa ostajamo na enakem obsegu. Količinskega preseganja torej ni, vendar v letošnjem letu beležimo povečanje produktivnosti pri proizvodnih TOZD za 4 %, za DO pa za 1 %. IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA Izvršitev Struk- Izvršitev Struk- Indeks Elementi WX/84 tura MX/85 tura 4:2 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 3032 3023 Število del. dni 199 197 Število plač. dni 205 207 1. Opravi j. ure 3.628.734 73,9 3.611.363 72,9 98 - proizvodne 1.855.182 37,8 1.832.455 37,0 98 - režijske 1.773.552 36,1 1.778.908 35,9 99 2. Nadure 133.168 178.290 - proizvodne 102.723 137.486 - režijske 30.445 40.804 3. Neopravlj. ure 1.160.581 23,7 1.205.164 24,4 103 - odmor 236.384 4,9 235.159 4,7 96 - drž. prazniki 134.129 2,8 155.855 3,2 114 - red. let. dopust 403.303 8,2 434.443 8,8 107 - hranarina 360.617 7,4 351.406 7,1 96 - ost. plač. izost. 26.148 0,6 28.301 0,5 83 4. Refundacije 5. Neopravlj. ure, 6.107 0,2 7.440 0,1 50 za katere prejme delavec nadomest. OD iz sred. zdrav. zav. 24.377 0,5 20.936 0,4 80 6. Porodniško 7. Neopravlj. ure, za katere ni 76.074 1,6 88.834 1,8 112 nadomestila OD 17.926 0,4 16.834 0,4 100 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 4.913.799 100 4.950.571 100 SKUPNO ŠTEVILO UR 5.046.967 5.128.861 Količinski izpad proizvodnje za 1 %, pa je posledica pri vseh TOZD neznatnih sprememb v asortimanu proizvodnje napram planu. PRODAJA - plan smo presegli za 2 % na domačem tržišču, izvoz pa nerealiziran za 1 %. Napram letu 1984 pa smo na izvoznem področju napravili bistveni premik, saj pomeni dosežen izvoz 17 % povečanje preračunano na letošnji ZIS tečaj $. V istem obdobju pa smo močno zmanjšali uvoz iz konvertibilnega področja in sicer za 22 % napram enakemu obdobju v lanskem letu. Planirane rezultate na področju proizvodnje, prodaje ter izvoza smo dosegli, ni nam pa uspelo realizirati planiranega finančnega re- zultata. Za obdobje I—IX smo načrtovali izgubo, zato ker je bila upoštevana v rebalansu normalna višina realizacije le za mesec september, ki pa ne more pokriti osemmesečno izgubo. Dejansko pa je ta izguba večja za 48,5 mio din. Glavni vzrok za to odstopanje je: povečanje neplačane realizacije za 155 mio din napram stanju 30. 6., kar nismo planirali, to ima pa za posledico nedosežen celotni prihodek iz naslova realizacije proizvodov. Porabljena sredstva, sicer niso presežena, vendar zaradi nedoseženega celotnega prihodka, je dohodek dosežen le 97 %. Napram planu odstopajo tudi obveznosti iz dohodka in davčne osnove, predvsem zaradi povečanja prispevne STROŠKI l-IX v 000 din Elementi Izvršitev I—IX/84 Rebalans plana I—IX/85 Izvršitev I—IX/85 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabljene surovine in material odmik od plan. cen 3.496.531 -572.015 5.924.600 -102.863 5.941.454 -71.258 201 101 Porabljena energija 364.285 603.795 615.791 169 102 Transport, storitve 29.803 61.760 69.667 234 113 Stroš. inv. vzdrž. del. sred. 119.731 226.509 247.955 207 109 Druge proizv. storitve 1.031.015 1.502.605 1.535.447 149 102 Stroš. za var. pri delu 40.946 66.923 61.137 149 91 Amort. po predp. stop. 251.780 436.587 442.528 176 101 Povrač. za prevoz na delo in z dela 19.308 34.343 34.834 180 101 Izd. za prehr. delavcev 33.349 75.557 76.954 231 102 STROSKI R-4 SKUPAJ 5.078.487 10.601.765 10.792.932 213 102 UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din Izvršitev I-IX/84 Plan I-IX/85 Izvršitev I-IX/85 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Prodaja: - doma 4.256.299 7.890.849 7.553.111 177 96 - izvoz 728.125 1.743.719 1.696.945 233 97 - material 481.114 636.792 811.351 169 127 - interna 1.434.836 2.437.994 2.505.303 175 103 Obresti in doh. bank 187.914 304.551 347.330 185 114 Ostali prihodki 83.639 25.131 26.867 32 107 Korekc. neplač. realiz. - - - - - CELOTNI PRIHODEK 7.171.927 13.039.036 12.940.907 180 99 Material 2.913.488 5.812.561 5.859.729 201 101 Energija 466.767 874.312 870.096 186 100 Vzdrž. in orodj. 261.366 473.592 498.636 191 105 Amortizacija 251.780 436.587 442.528 176 101 Obresti za ObS - 852.515 970.469 - 114 Del mat. stroš. za DSSS - 192.771 192.772 - 100 Negativne teč. razlike 96.161 380.486 324.227 337 85 Izredni izdatki 16.933 9.060 21.717 128 240 Ostali stroš. R-4 1.071.994 1.571.430 1.609.183 150 102 R-4 SKUPAJ 5.078.489 10.603.314 10.789.357 212 102 Nab. vred. trg. blaga 546.659 588.705 796.537 146 135 Saldo zalog -354.252 -262.078 -771.385 - - Učinek revalorizac. s- - 22.501 - - PORABLJENA SREDSTVA 5.270.896 10.929.941 10.837.010 206 99 Por. sr., ki niso nad. iz ČD 4.365 66.811 - - - DOHODEK 1.905.396 2.175.906 2.103.897 110 97 ČISTI DOHODEK 1.106.554 1.350.092 1.224.416 111 91 Izguba na ČD 60.526 382.208 551.185 - 144 Del ČD za OD 807.707 1.521.171 1.527.795 189 102 Del ČD za stan. sklad 42.599 44.574 35.591 84 80 Ostanek za sklade 316.774 166.555 212.215 67 127 Izguba 197.254 576.135 670.351 340 116 Rezervni sklad 62.923 22.876 28.985 46 127 SKLAD SP 33.599 9.428 10.184 30 108 Poslovni sklad OSTANEK ZA SKLADE-IZGU- 220.246 134.215 173.046 78 129 BA -119.520 -409.580 -458.136 383 112 stopnje v drugem polletju. TOZD-a, ki izkazujeta negativni finančni rezultat sta TOZD Posoda, ki je izgubo napram obdobju l-VI povečal in TOZD Kotli, ki je izgubo napram obdobju l-VI zmanjšal, vsi ostali TOZD-i pa so poslovali pozitivno v okvirih rebalansa. ZAPOSLENOST A) Stanje zaposlenih 1984 1985 30/9 31/12 30/9 1 2 3 3061 3030 3020 B) Fluktuacija 1984 1985 0 1 2 Stanje zaposlenih na začetku leta 3052 3030 Prišlo 229 271 Odšlo 220 281 Stanje 30/9 3061 3020 C) Osebni dohodki l-IX/1985 Izvršitev Rebalans Izvršitev Elementi I- -IX/1984 I—IX/1985 I—IX/1985 0 1 2 3 Izplačana masa v 000 din bruto 822.825 1.529.705 1.543.099 neto 611.150 1.108.215 1.117.431 Povprečno št. zaposl. na podlagi vkalk. ur 3.002 3.008 3.015 Povprečni neto OD na vkalk. del. ure 22.620 40.936 41.181 PRIMERJALNI KAZALCI OD l-IX/1985 FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI 1984 1985 1984 1985 1984 1985 1984 1985 Celotni prihodek v 000 din 909.806 1.602.206 2.236.243 4.104.518 801.611 1.260.269 612.033 1.235.105 Porabljena sredstva v 000 din 656.241 1.320.348 1.503.748 3.593.103 681.799 1.122.981 616.398 1.224.011 Dohodek v 000 din 253.565 281.808 732.495 511.415 119.812 137.288 -4.365 11.094 Čisti dohodek v 000 din 178.105 207.170 391.955 129.084 47.651 77.608 136.728 -119.166 Ostanek za sklade v 000 din 149.238 157.252 68.428 - 1.980 - - - Izguba v 000 din - - 456.661 - - 197.254 213.689 Akumulacija v 000 din 147.974 155.614 45.569 - 1.980 - - - Doh. na delavca v din 3.293.052 3.659.844 561.729 393.396 684.640 827.036 - 54.921 ČD na delavca v din 2.313.052 2.690.519 300.579 99.295 272.291 467.518 - - Akumulacija na delavca v din 1.921.740 2.020.961 34.946 - 11.314 - - - OD in SSP na delavca v din 391.312 669.558 265.633 450.573 260.977 467.518 256.466 467.936 Povprečno število zaposl. na podi. vkalk. ur štev. 236 202 ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER SIT 1984 1985 1984 1985 1984 1985 1984 1985 Celotni prihodek v 000 din 503.395 865.378 161.507 278.337 709.168 1.330.269 160.959 286.072 Porabljena sredstva v 000 din 390.155 741.118 71.153 166.488 548.288 1.134.517 109.568 207.191 Dohodek v 000 din 133.240 124.261 90.353 111.849 160.880 195.752 51.391 78.881 Čisti dohodek v 000 din 78.112 80.790 59.417 73.135 61.500 103.886 36.338 58.559 Ostanek za sklade v 000 din 47.978 22.582 21.457 2.681 3.478 - 11.804 18.588 Izguba v 000 din - - - - - - - Akumulacija v 000 din 46.424 19.072 19.384 2.681 3.478 - 10.751 17.057 Dohodek na delavca v din 1.417.447 1.090.008 792.572 916.795 792.512 993.665 703.980 1.177.329 ČD na delavca v din 830.979 708.684 244.982 599.467 302.961 527.340 497.787 874.017 Akumulacija na delavca v din 493.872 167.298 170.035 21.975 17.133 - 147.279 254.645 OD in SSP na delavca Povprečno število zaposl. v din 337.106 541.377 261.970 577.492 269.163 104.083 350.508 619.372 na podi. vkalk. ur štev. 94 114 114 122 203 197 73 67 VZDRŽEVANJE ERC DSSS SKUPAJ 1984 1985 1984 1985 1984 1985 1984 1985 Celotni prihodek v 000 din 690.783 1.299.621 58.555 86.892 307.865 662.238 7.171.925 12.940.905 Porabljena sredstva v 000 din 539.035 1.020.812 34.580 49.270 119.928 257.1 21 5.270.893 10.837.010 Dohodek v 000 din 151.748 208.809 23.975 37.622 187.937 405.117 1.901.031 2.103.896 Čisti dohodek v 000 din 85.229 143.868 14.490 25.549 153.754 324.766 969.823 1.105.249 Ostanek za sklade v 000 din 6.891 5.401 2.064 2.954 3.457 2.756 316.775 212.214 Izguba v 000 din - - - - - - 197.254 670.350 Akumulacija v 000 din 6.070 5.401 1.545 2.201 - - 283.155 202.030 Dohodek na delavca v din 637.597 915.829 726.515 1.175.688 432.039 794.347 638.787 697.810 ČD na delavca v din 358.105 631.000 439.091 798.406 353.457 636.796 325.881 366.583 Akumulacija na delavca v din 25.504 23.689 46.818 68.781 - - 95.146 67.008 OD in SSP na delavca Povprečno število zaposl. v din 332.601 607.311 392.273 '729.625 353.457 636.796 282.700 510.110 na podi. vkalk. ur štev. 238 228 33 32 435 510 2.976 3.015 Jesenski mednarodni sejem v Leipzigu V času od 1.-7. septembra je bil odprt jesenski mednarodni sejem v Leipzigu, DDR. Ta že tradicionalni sejem je največja in najpomembnejša sejemska prireditev v Vzhodni Nemčiji in kot taka se je že v precejšnji meri uveljavila tudi izven svojih meja. Poleg številnih domačih raz stav Ijalcev so svoje izdelke razstavljali tudi proizvajalci iz 17 držav. Od domačih proizvajalcev je za nas še posebej zanimiv VEB Kombinat gospodinjski aparati, ki v svojem sklopu med drugim zajema tudi skoraj vse vzhodnonemške emajlirnice. Naša delovna organizacija na tem sejmu sicer ne sodeluje, vendar pa z omenjenim kombinatom sodelujemo že vrsto let na osnovi medsebojno sklenjene pogodbe o znanstveno-tehnič-nem sodelovanju. Kombinat je letos razstavil ca. 10.000 komadov različnih izdelkov, od tega 40 novitet. Vsi ti njihovi izdelki so se letos prvič pojavili pod novim in skup- Alu posoda (emajlirana in tefloinizirana)-izdelek tovarne Fisch-bach. Moderno oblikovanje in atraktivne barve V eni izmed naših prejšnjih številk smo že poročali o italijanski firmi Guzzinl, ki je specializirana za sodobno oblikovanje gospodinjskih predmetov iz plastike in ki s tem uspešno konkurira emajlirski industriji. Pred kratkim se je ta firma ponovno pojavila na tržišču s sodobno oblikovano plastično garnituro za pripravo špagetov. Garnitura se sestoji iz visoke doze za shranjevanje špagetov, pripadajočega velikega cedila, vilic za serviranje špagetov in celo strgala za strganje parmezana. Vsi komadi so v prijetnih barvah in sicer v beli, rumeni, rdeči in stekleno prozorni. Kot dopolnilo k omenjeni garnituri nudijo poleg tega še kuhinjske krpe, predpasnike, kuhinjske rokavice, sklede za mešanje, merilne lončke, doze za začimbe, obešalne kljukice in slično ter celo posamezne kuhinjske zidne elemente, vse v ustreznih barvnih izvedbah. nim zaščitnim imenom »Fo-ron«. Pod to označbo se bodo v bodoče pojavljali na vseh tujih tržiščih. Kombinat zaposluje v celoti že okoli 27.000 ljudi v svojih 26 tovarnah, kjer veli-koserijsko proizvajajo razne gospodinjske aparate, male kuhinjske strojčke, jedilni in rezilni pribor ter teflonizirano in emajlirano posodo. Tako na primer samo z montažnih trakov tovarne elektroapa-ratov dnevno prihaja okoli 40.000 kom. različnim aparatov (likalniki, sesalci, mešalniki, aparati za nego las in slično). V razstavnem paviljonu Kombinata so bili v središču pozornosti gospodinjski izdelki in aparati, ki varčujejo z energijo. Tako na novo konstruirani plinski štedilnik ob za 65 % povečanem učinku letno v povprečju prihrani ca. 40 m3 plina na posamezno gospodinjstvo. Novi, izboljšani lonci za kuhanje pod pritiskom naj bi tudi prihranili ca. 20 % energije. Svoj sortiment emajlirane posode so predstavili v novih oblikah, novih barvah in dekorjih ter s steklenimi pokrovi na loncih in pekačih. V celoti prikaz gospodinjskih izdelkov ni izzval kakšnega posebnega navdušenja, splošna ocena pa je kljub temu zadovoljiva. Na naših slikah prikazujemo nekaj najbolj zanimivih letošnjih eksponatov iz bogatega proizvodnega programa Kombinata gospodinjski aparati. Električni avtomat za kuhanje jajc, 350 W. V njem se v vodni pari lahko naenkrat skuha do 7 jajc. Del razstavljene emajlirane posode. Garnitura posode iz emajlirnice Geithain. Najnovejša garnitura posode iz emajlirnice Lauter. Energetsko varčen brzokuhalni lonec. Emajlirana posoda iz Finske Izdelki finskih emajlirnic nam niso preveč znani, zato tokrat na spodnji sliki prikazujemo enostavno, toda funkcionalno in okusno oblikovano garnituro emajirane posode, ki jo izdeluje finska firma Hackman. Posoda, z belimi keramičnimi ročaji in držaji, ki so obstojni tudi pri zelo visokih temperaturah, je popolnoma belo emajlirana. Na robovih pokrovov in posode so nerjavni obroči. Tesno prilegajoči pokrovi in patentizirano dvojno dno loncev in kozic zagotavlja dobre kuhalne lastnosti. Posoda je namenjena tako za pripravo, kot tudi za hranjenje in serviranje jedil. Kratke, toda zanimive Paleta sodobnih dekorjev _ • DIAGRAMI IN TABELE V ŽEPU - Firma Casio je v svoj najnovejši model žepnega računalnika uspela vgraditi zaslon v velikosti 35 x 95 milimetrov, na katerem lahko računalnik podatke grafično predstavi kot serijo točk x in y. Ta računalnik tipa FX 7000 G je opremljen z 82 programiranimi znanstvenimi funkcijami, od katerih jih lahko 20 neposredno grafično predstavi. (S. R.) • KARTICE ZA FOTOKOPIRANJE - Po rezultatih raziskave, ki jo je opravil proizvajalce kamer in fotokopirnih strojev Minolta, so zaradi nenadzorovanega dostopa do fotokopirnih strojev stroški fotokopiranja po podjetjih v povprečju za četrtino višji. Da bi v podjetjih in ustanovah lahko preprečili »zasebno« fotokopiranje, je Minolta razvila elektronsko napravo, ki jo vgradijo v fotokopirni stroj in programirajo tako, da lahko fotokopira le tisti, ki vloži vanjo magnetsko kodirano kartico. Obenem naprava tudi zabeleži koliko imetnik kartice fotokopira. (S. R.) • OGLASNE DESKE BREZ ŽEBLJIČKOV IN LEPILA - Angleška družba Lune Metal Spin-ning je izdelala posebej obdelane aluminacijske palčke, na katere se vsak papir zelo preprosto pritrdi in prav tako tudi odstrani. Palčke, imenovane »Tab Grabber« se na steno lahko prilepi ali pritrdi z vijaki. (A. S.) • ATOMSKA ENERGIJA PO SVETU - Lani so se skupne zmogljivosti vseh svetovnih atomskih central povečale za 17 odstotkov, kar je največja rast vse od sedemdesetih let dalje. Tolikšno povečanje zmogljivosti za proizvodnjo električne in toplotne energije je bilo doseženo kljub slabim obetom, ki jo napovedujejo tej obliki pridobivanja energije. Samo varčevanje, premog in atomske centrale lahko navkljub iskanju novih energetskih virov pomembneje vplivajo na svetovni energetski položaj. Glavna težava pri hitrejšem razvoju atomske energetike so visoke cene, ki ne prizadevajo le manj razvitih dežel, pač pa tudi razviti svet. Izdatki za eno samo atomsko elektrarno z močjo 600 do 900 MW znašajo namreč kar od 1,5 do 2 milijard dolarjev. (A. S.) • BOLJ ČIST ZRAK NA DELOVNEM MESTU - V delavnicah in večjih industrijskih obratih predstavlja velik problem slab zrak, ki nastane kot posledica varjenja. Da bi zmanjšali količino plina, dima in pare v zraku, so v ZRN razvili posebno varilno pištolo, ki nečist zrak posesa in ga odvaja preko sistema za filtriranje. Naprava je izdelana iz ojačanih steklenih vlaken. (M. F.) • NOVI TIP INDUSTRIJSKE PEČI - Petletno testiranje nove peči za industrijsko uporabo je pokazalo, da so nove vrste peči najmanj dvakrat bolj produktivne in porabijo za polovico manj energije od klasičnih. Peč ima vdelano keramično zračno cev in deluje na principu indirektnega grelnega sistema, ki omogoča izenačene temperamente in zaščitno atmosfero. (M. F.) • KONTROLA KAKOVOSTI Z RAČUNALNIKOM - V Veliki Britaniji so izdelali posebno vrsto računalnika, namenjenega proizvajalcem velikih železnih konstrukcij. Uporabljajo ga za kontrolo kakovosti in za vodenje proizvodnega procesa pri izdelavi večjih jeklenih konstrukcij. V računalnikov spomin vnesejo tehnične podatke in risbe, zato sam nadzoruje proizvodnjo, ne da bi bil potreben poseben nadzor ljudi. Take računalnike že uporabljajo v pet- rokemijski, procesni in jedrski industriji ter na gradbiščih. (M. F.) • KOTLI NA SLAMO - V Angleška keramična industrija se je pred kratkim pojavila na tržišču s serijo novih dekorjev na sicer priljubljenih in dobro idočih lončkih. Dekorji so moderni in prilagojeni okusu kupcev. Tedensko jih izdelajo po milijon kosov. Franciji preskušajo kotle, ki bi uporabljali za svoje gorivo slamo, ki je je v tej državi v izobilju. Trenutno preskušajo 10 vrst takih kotlov, najslabši so ročni, boljši izkoristek imajo avtomatizirani, ki pa so predragi glede na izkoristek. Najboljši so avtomatski kotli, ki so avtomatizirani, ki lahko kurijo poleg klasičnih goriv tudi slamo, smeti, organske odpadke, vendar pa so precej dragi. (M. F.) • LEPILO BREZ RAZREDČILA - Omamljanje z lepili je postalo v svetu že tako pogost pojav in problem, predvsem v industriji, da so strokovnjaki začeli iskati pri proizvodnji lepil nove rešitve. Neka angleška družba je že izdelala lepilo, v katerem voda zamenjuje razredčilo, katerega hlapi so bili doslej pravo mamilo. Po kvaliteti se novo lepilo s starimi lahko primerja, lahko pa se ga brez posledic vdihava. Plasti vodnega lepila morajo biti še enkrat tanjše od lepil z razredčili, se pa dlje sušijo. Vendar izdelovalci poudarjajo, da lahko zato naenkrat namažejo z lepilom in kasneje zlepijo večje površine različnih snovi. (A. S.) Izgleda, da so se visoki lonci za kuhanje testenin uveljavili na tržišču, saj jih izdeluje čedalje večje število emajlirnic. Na sliki je tak lonec firme BSW. Lonec je izredno visok, tako da penasta vrela voda ne more prekipevati. V loncu je še poseben mrežasti vložek iz nerjavne žice, ki ga po končanem kuhanju enostavno dvignemo iz lonca, tako da odpade vsako odcejanje testenin. Lonec je dekoriran s sliko in z napisom »špageti« oziroma »makaroni«. Najnovejša garnitura težke emajlirane posode, ki jo izdeluje firma »Prinz«, se zelo dobro prodaja. Moderne oblike posode in linijski dekor so še zlasti všeč mlajšim kupcem. Garnituro sestavljajo lonci 16-24 cm, čajnik s piščalko in ponve 24-28 cm. POSLOVNI DNEVI EMO ’85 Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije si je med delovnim obiskom v Celju ogledal tudi razstavo naših izdelkov. EMO V LETU 1986 Gospodarjenje na novih trdnejših temeljih Emo nadaljuje svojo proizvodno tehnološko preobrazbo. Na sliki Hudej Zvone, predsednik izvršnega sveta SOb Celje v razgovoru z vodjem naše razvojne službe Milač Tomažem. Na letošnjih poslovnih dnevih nas je obiskalo preko 1500 predstavnikov iz okoli 400 delovnih organizacij, s katerimi imamo navezane komercialne in druge poslovne stike. V petek, 25. oktobra so se končali tradicionalni poslovni dnevi EMO, ki so bili letos organizirani že osmič zapovrstjo. Prireditev je tudi letos potekala v prostorih športno rekreacijskega centra Golovec in sicer v času od 21. do 25. 10. 1985. V okviru te prireditve smo pripravili tudi priložnostno razstavo izdelkov iz našega rednega proizvodnega programa in nekaj novosti kot plod sodelovanja našega razvoja s proizvodnjo. Za popestritev razstavnega prostora sta letos s svojimi unikati poskrbela dva ustvarjalca na emajlu in sicer akademska slikarka Alenka Viceljo iz Ljubljana in kot je že tradicionalno, slikar Jože Horvat-Jaki iz Nazarij. V sredo 23. oktobra je bila organizirana predstavitev novosti iz proizvodnega programa TOZD tovarne energetske opreme Šentjur projektantom oziroma sodelavcem s področja toplotne tehnike. V četrtek 24. oktob- POSDOVNI DNEVI EMO '85 Ob letošnji prireditvi POSLOVNI DNEVI EMO '85 je bilo tudi prijateljsko srečanje in ogled razstave izdelkov iz našega rednega proizvodnega programa in nekaj novosti kot plod sodelovanja našega razvoja in proizvodnje, dopolnjene s stvaritvami na emajlu akademske kiparke Alenke Viceljo iz Ljubljane in slikarja Jožeta Horvata-Jakija. Srečanja so se udeležili številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja celjske regije. V času trajanja poslovnih dni smo organizirali tudi več strokovnih predavanj in demonstracij, na katerih smo obiskovalcem želeli čim bolj nazorno prikazati uporabnost izdelkov iz našega proizvodnega programa. ra sta bili organizirani dve predstavitvi. Na eni so se obiskovalci seznanili z ogrevalnimi napravami, končnimi prenosniki toplote in sanitarno opremo, na drugi pa smo se predstavili s programom s področja komunalne dejavnosti in skupaj z RIKO RIBNICA organizirali tudi demonstracije uporabe tovrstnih izdelkov iz našega in njihovega proizvodnega programa. V petek 25. oktobra je bilo organizirano tudi prijateljsko srečanje, katerega so se udeležili številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja ter predstavniki sredstev javnega obveščanja. TOZD Posoda je na letošnjih poslovnih dnevih predstavila nekaj pomembnih novosti kot na primer posodo z galvano robovi, aromat z novo izvedbo skodelice, emajliran tlačni lonec, novo izvedbo plastičnega WC splakovalnika, vsadni umivalnik brez roba, največje pozornosti pa je bil po pričakovanju deležen program posode posebne izvedbe -boutique program. TOZD Radiatorji je poleg standardnega proizvodnega programa prvič predstavila Central 12 kot termoblok z enocevnim sistemom za centralno ogrevanje, ki bo zagotovo zanimiv za široko potrošnjo. TOZD Odpreski in avtoko-lesa so prikazali nekaj od-preskov za industrijo traktorjev in kamione ter del programa avtokoles. Unikatna dela na emajlu Priložnostna razstava izdelkov iz našega proizvodnega programa je bila letos še bolj domiselno pripravljena kot predhodna, po likovno ustvarjalski plati pa sta jo s svojimi unikatnimi deli na emajlu prijetno dopolnila dva domača umetnika: Jože Horvat-Jaki, ki že po tradiciji sodeluje z nami in letos prvič še akademska kiparka Alenka Viceljo iz Ljubljane. V EMO so vrata umetnikom na stežaj odprta, razmišljamo pa tudi, kako bi tovrstne stvaritve na emajlu kot izdelke višjega kvalitetnega razreda, če ne kar unikate, prodajali specializiranim trgovinam ali prodajalcem unikatov. POSLOVNI DNEVI EMO '85 ^TžTl POSLOVNI DNEVI EMO '85 POSLOVNI DNEVI EMO 85 POSLOVNI DNEVI EMO '85 prihodnje skušali kar se da na široko ustreči potrebam trga, pa bo naša DO še naprej ostala pri osnovnih pro- izvodnih usmeritvah (emaj-lirstvo, trite, toplotna tehnika, transportna tehnika, podajalno prevzemne na- Vse omenjene novosti so med obiskovalci letošnjih poslovnih dni doživele velik odmev, za nas pa je to nedvomno potrditev, da smo na pravi poti, da se spremenimo v proizvajalca strojne opreme, katerega osnovno vodilo je čim večja udeležba lastnega znanja, avtomatizacija in seveda poraba čim manjših količin energije in sirovin. Na letošnjih poslovnih dnevih nas je obiskalo preko 1500 predstavnikov iz okoli 400 delovnih organizacij naše domovine, s katerimi ima EMO navezane komercialne in druge poslovne stike, nekaj predstavnikov pa je prišlo tudi iz tujine. Naši sodelavci s področja trženja so se v teh dneh dogovorili za prodajo proizvodnje naših TOZD za prihodnje leto. Osebni stiki s poslovnimi partnerji so bili sočasno tudi dragocena informacija o potrebah in zahtevah tržišča oziroma o prilagajanju našega proizvodnega programa le temu. Čeprav bomo tudi v Precejšnje pozornosti obiskovalcev so bile deležne novosti iz programa ma-teli, prvič smo prikazali podajalno pnevmatsko napravo, ravnalnik pločevine in kotalni blok za montažo orodij na mizo stiskalnice. Skupaj s partnerji, tako po nabavni kot prodajni plati, pa s predstavniki znanstvenih in raziskovalnih organizacij, bank in drugimi želimo ustvariti pogoje za zanesljivejši prihodnji razvoj naše delovne organizacije. V okviru naših poslovnih dni smo predstavili program s področja komunalne dejavnosti, skupaj z RIKO Ribnica pa tudi organizirali demonstracijo uporabe tovrstnih izdelkov iz našega in njihovega proizvodnega programa. Dolgoročne usmeritve EMO: izvozno usmerjeni programi, ki temeljijo na večjem deležu znanja, manjši porabi energije in boljšemu varovanju okolja. Z letošnjo manifestacijo Poslovni dnevi EMO '85 smo želeli še bolj utrditi odnose z vsemi našimi partnerji, ter v še večji meri uveljaviti znani EMO. POSLOVNI DNEVI EMO ’85 prave za avtomatizacijo tehnoloških linij, orodja). Kljub težavam, s katerimi se letos ubadamo, nadaljujemo s proizvodno tehnološko preobrazbo, ki smo jo pričeli izvajati že pred leti. Še vedno je v ospredju velik poudarek uvajanju novih izdelkov in programov, zlasti takšnih, ki so izvozno usmerjeni in ki temeljijo na večjem deležu znanja, manjši porabi energije in boljšem varovanju okolja, skratka tistih, ki so tržno in dohod-zanimivi. Zavedamo se, da se hudo motijo tisti, ki menijo, da se bomo iz sedanje gospodarske krize izvlekli tako, da bomo samo več in bolje delali, saj je danes pomembnejše kaj in kako delaš. Tako bo do konca meseca oktobra izdelan okvirni sanacijski program, ki naj bi pokazal (njegova realizacija) tudi pravo rešitev iz sedanje krize, v katero smo zašli. Že sedaj pa je jasno, da bomo morali opustiti proizvodnjo nekaterih dohodkovno nedonosnih programov. Avtokolesa in odpreski za avtomobilsko in traktorsko industrijo - del programa transportne tehnike. Program orodij ostaja še vedno ena izmed temeljnih usmeritev v našem razvoju. Spremembe bi naj zahtevale le manjša vlaganja, denar zanje pa mora zagotoviti amortizacija. Krediti in obresti predstavljajo za našo DO pretežko breme in so že sedaj dovolj huda šola. Kljub vsem naporom, ki jih vlagamo, da bi poslovanje izboljšali, pa ni pričakovati ob koncu leta kakšnih ugodnejših rezultatov. Naš cilj je, da bi prihodnje leto lahko pričeli gospodariti na novih, obe-tavnejših, predvsem pa trdnejših temeljih. V. K. Osebni stiki s poslovnimi partnerji so dragocena informacija o potrebah in zahtevah tržišča. TOZD Radiatorji se je tudi letos predstavila s široko paleto izdelkov iz svojega proizvodnega programa. si, vendar vztrajno prehajamo v bolj zahtevno proizvodnjo. Podajalna pnevmatska naprava - rezultat znanja in dela naših delavcev je vzbudila precejšnjo pozornost. Eden izmed atraktivnejših eksponatov na razstavi - obzidana kaminska peč Styria. Pomembne razvojne naloge uresničujemo na področju emajliranja, kjer razvijamo vrsto novih emajlov. Čeprav počasi, vendar pa zanesljivo prodira v našo delovno organizacijo zavest o dizajnu kot nujnem sestavnem delu poslovnem politike slehernega proizvodnega koklektiva. V bitko za izvozne trge in dbseganje višjih cen izdelkov je pač nujno vpreči in dopustiti tudi več oblikovalske domišljije. Vedno več občanov opravlja popoldansko obrt Še vedno le dodatni zaslužek? ZVEZA SINDIKATOV KADROVSKE PRIPRAVE-V vseh osnovnih organizacijah in konferencah osnovnih organizacij Zveze sindikatov v celjski občini končujejo priprave na občne zbore, ki bodo v tem mesecu v osnovnih organizacijah, v prihodnjem mesecu pa v konferencah osnovnih organizacij ZS. Kadrovske priprave potekajo od meseca marca hkrati z evidentiranjem kandidatov za delegatske volitve v prihodnjem letu. Po dosedanjih pripravah je pričakovati, da bodo na občnih zborih zamenjali približno polovico vseh dosedanjih predsednikov osnovnih organizacij. Sicer pa bodo na občnih zborih ocenili dosedanje dvoletno delo in sprejeli delovne programe za prihodnje obdobje, evidentirali pa bodo tudi delegate za skupščino občinskega sveta ZS in kongres ZSS. Padanje stvarne vrednosti osebnih dohodkov in s tem povezano zniževanje življenjske ravni občanov se je v zadnjem času sicer že malo ustavilo toda vsi ti neljubi pojavi v naši družbi še kako vplivajo na življenjske razmere občanov. Ustvarjalni in sposobni ljudje si na različne načine želijo izboljšati razmere v katerih živijo. Zato prav v ničemer ne presenečajo ugotovitve, da se čedalje več občanov odloča za gospodarske dejavnosti kot postranski poklic oziroma kot se v vsakdanjem življenju govori: za popoldansko obrt ali na kratko kar -za popoldance. Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko je sedaj v Sloveniji že več kot 10.000 popoldanskih obrtnikov in njihovo število se v zadnjih letih povečuje za po- vprečno 500 na leto. Popoldanski obrtniki v mnogih, zlasti odročnih krajih, zapolnjujejo vrzeli pri opravljanju obrtniških storitev in tudi obrtne proizvodnje, medtem ko jih je drugod že toliko, da po izjavah rednih obrtnikov ogrožajo njihovo socialno varnost. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je rednim obrtnikom opravljanje dovoljene gospodarske dejavnosti edini vir dohodkov in je od tega odvisna tudi njihova socialna varnost, medtem ko imajo popoldanski obrtniki socialno varnost že zagotovljeno, ker so v delovnem razmerju in jim popoldanska obrt pomeni samo dodatni vir zaslužka. Kljub tem nespornim ugotovitvam pa glede popoldanske obrti še vedno znova in znova ugotavljamo, da nimamo jasnih usmeritev o tem, ali naj bo popoldanska obrt oblika prehoda v samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti ali pa samo oblika dodatnega zaslužka, ki je seveda legalna. Temeljna vprašanja o popoldanski obrti so urejena z obrtnim zakonom. V sedanjem postopku njegovih sprememb in dopolnitev je bilo poudarjeno, da bi si morali prizadevati, da bi bilo takšnih vmesnih oblik med združenim in osebnim delom čimmanj, za kar obstajajo vse možnosti v obrtnem zakonu. Namreč tako občina kot organizacija združenega dela, v kateri je kandidat za opravljanje popoldanske obrti zaposlen, imata vse možnosti, da usmerjata obseg te dejavnosti v družbeno sprejemljive okvire in zato ni treba dodatno omejevati obsega te dejavnosti. Za kaj gre pri tem? Gre za to, da lahko občinska skupščina z odlokom določi, s katerimi gospodarskimi dejavnostmi se na njenem območju lahko ukvarjajo občani kot popoldanski obrtniki. Prvi filter je torej odlok občinske skupščine. Vse občinske skupščine so seveda sprejele takšne odloke, kot so sedaj zbrani v knjigi Popoldanska obrt, izdani pri Gospodarskem vestniku v Ljubljani. Drugi filter pa je zahtevano soglasje organa upravljanja organizacije združenega dela. Delavec, ki želi odpreti popoldansko obrt, mora namreč v skladu s 112. členom obrtnega zakona predhodno pridobiti soglasje delavskega sveta svoje organizacije. V večini primerov je torej razvoj popoldanske obrti odvisen od združenega dela, od delavcev, ki v organizacijah združenega dela dajejo soglasja ali pa ne svojim sodelavcem za popoldansko obrt. Seveda je pri tem potrebna velika mera kritičnosti in čim manj nevošlji-vosti ter zavisti, ki je sicer za nas tako značilna, saj bodo v nasprotnem primeru nesojeni popoldanci lahko kljub vsemu opravljali gospodarsko dejavnost na črno. Glede tega pa je v naši družbi jasno usmeritev - šušmar-stva pač ne sme biti, čeprav ga po zakonu o davkih občanov celo obdavčujemo! Po podatkih iz davčnih prijav ustvarijo popoldanski obrtniki od nekaj 10.000 pa do več kot 3.000.000 dinarjev letnega prihodka. Na območju ljubljanskih občin je imela na primer večina popoldanskih obrtnikov od 500.000 do 700.000 dinarjev prometa. Mar niso ti podatki že sami po sebi dovolj spodbudni, da želi vedno več naših sodelavcev v popoldansko obrt? Jim bomo to dovolili, jih bomo pri tem ovirali ali spodbujali? Pri odgovoru na to vprašanje bomo izhajali iz ugotovitve, ali naš sodelavec dobro opravlja dela in naloge v rednem delovnem razmerju. Pri tem bomo še posebno pozorno prisluhnili mnenju njegovega neposrednega vodje. Nadalje bomo morali oceniti, ali bo nemara opravljanje popoldanske obrti slabo vplivalo na delo delavca v rednem delovnem razmerju, ali pa bodo morebiti posledice celo pozitivne. Pri tem bomo še posebej pazili, da ne bi morebiti še posebej pazili, da ne bi morebiti naš sodelavec opravljal popoldanske obrti kar med rednim delovnim časom, neupravičeno uporabljal delovna sredstva, ki so mu zaupana v rednem delovnem času, si za opravljanje dovoljene gospodarske dejavnosti prilaščal reprodukcijski material ali druga delovna sredstva organizacije združenega dela itd. Seveda bomo morali vsa ta vprašanja temeljito preučiti in nato povsem brez zavisti dati naše soglasje, ki pa ga bomo lahko tudi preklicali, če se naša predvidevanja ne bodo uresničevala. S preklicem danega soglasja pa se naš sodelavec ne bo mogel več ukvarjati s popoldansko obrtjo. Čeprav je povsem jasno, da moramo v združenem delu ustvariti takšne možnosti za delo in ga tudi tako organizirati, da bo vsak delavec lahko kar največ prispeval k ustvarjanju dohodka in s tem prejel tudi svojemu delu ustrezno visok osebni dohodek, ki mu bo omogočal dostojno življenje, takšna temeljna usmeritev ne sme pomeniti, da želimo z njo v današnjem trenutku omejiti sposobne, ustvarjalne in prizadevne ljudi tudi v drugih željah in aktivnostih zunaj združenega dela. Nasprotno, omogočiti jim moramo, da bodo lahko vse svoje sposobnosti uveljavljali na zakonit način. Davki in nadure Odnos do naših zakonov in predpisov najbolje ponazarja primerjava zakona o delovnih razmerjih in zakona o davkih občanov. Prvi izrecno prepoveduje nadurno delo več kot 30 ur na mesec (in še to dovoljuje le v izjemnih primerih), drugi pa s tem, ko določa poseben davek na nedovoljene in nadštevilne nadure, v bistvu tako delo priznava in ga na svoj način dovoljuje. Po ustavi ima vsak delavec pravico do omejenega delovnega časa. Zato, da bi bil delavec zaščiten pred prehitro in škodljivo izrabo psihičnih, fizičnih in delovnih sposobnosti, smo omejili delovni čas na 42 ur tedensko in sprejeli vrsto družbenih usmeritev, kako skrčiti delo prek tega delovnega časa le na izjemne primere, na najnujnejše. V tem smislu je pisan tudi republiški zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da se sme delo prek polnega delovnega časa opravljati le v primeru višje sile ali elementarnih nesreč ter v primerih, ki jih delavci posameznega ozda posebej določijo v svojih samoupravnih aktih (seveda ob upoštevanju zakonskih določil). Takšno delo pa je od novele zakona o delovnih razmerjih v letu 1982 časovno omejeno na 30 ur mesečno. Izrecno pa je v zakonu tudi predpisano, da se takšno delo lahko odredi le, če dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času z boljšo organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delavcev in delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlovanjem novih delavcev. Po takšnih načelih odrejeno delo prek polnega delovnega časa pa pomeni za delavce delovno obveznost; od tega obveznega dela prek delovnega časa se plačujejo tudi enake dajatve kot od osebnih dohodkov za delo v rednem delovnem času. Zakonu o davkih občanov pa očitno niso kaj preveč mar družbene usmeritve in zakon o delovnih razmerjih. Očitno tudi dvomi o uspešnosti družbene akcije, saj določa posebno stopnjo republiškega davka za prejemke za delo prek polnega delovnega časa, opravljeno mimo določb zakona o delovnih razmerjih. To pomeni, da obdavčuje nezakonito delo in ga tako v bistvu legalizira. J. A. VLOGA SINDIKATA PRI REŠEVANJU IN PREPREČEVANJU KONFLIKTNIH SITUACIJ V OZD Izsiljeni sestanki, protestne prekinitve dela, štrajki ali pa kot pravi zakon o združenem delu spori, ki jih ni mogoče rešiti po redni poti, so različna imena za konfliktne situacije v OZD. Skupno jim je, da so razlogi in povodi, ki pripeljejo do njih, podobni. Zakon o združenem delu v načelu ne predvideva, da bi lahko prišlo do takšne situacije, kjer bi zaradi spora nastale ali motnje pri delu ali motnje v samoupravnih odnosih. Vendarle do takih situacij prihaja. Zdaj, ko zaostrene gospodarske razmere in administrativni ukrepi pritiskajo na dohodek in osebne dohodke, pa jih je še več kot sicer. Tako kot konfliktne situacije izražajo težnjo delavcev, da branijo tisti del dohodka, o katerem lahko še relativno samostojno odločajo (čeprav to objektivno krepi mezdno miselnost), pa lahko ob temeljitejši razčlembi ugotovimo, da so osebni dohodki največkrat le povod za izsiljene sestanke ali protestne ustavitve dela. Naknadno se ponavadi pokaže, da je bilo v taki organizaciji marsikaj narobe. Ali je šlo za slab sistem nagrajevanja, neobveščenost o bistven ih vidikih pridobivanja in delitve dohodka, ali pa za nestrokovnost in neodgovornost, slabo delo poslovodnih organov in strokovnih služb. Pa še nekaj drugega - delavci (in skorajda v vseh primerih gre za delavca iz neposredne proizvodnje) so v teh primerih posredno pokazali, da mislijo, da problemov ni bilo mogoče rešiti po redni samoupravni poti (žal ni na razpolago natančnih podatkov, koliko so sporne zadeve poskušali reševati prek samoupravnih organov). In ne nazadnje, v marsikateri organizaciji do izsiljenega sestanka ali protestne ustavitve dela ni prišlo kar čez noč. Se pravi, marsikaj je kazalo na negativno razpoloženje med posameznimi skupinami delavcev, nekatere pomembne zadeve so prepočasi reševali in podobno. Tu zdaj pridemo do logičnega vprašanja: kaj pa družbenopolitične organizacije? Kaj je delal na primer sindikat? Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so sindikalne organizacije v posameznih primerih ukrepale sila različno. Res je, da vsakokratne okoliščine v mnogočem narekujejo ravnanje izvršnega odbora sindikalne organizacije in njegovega predsednika, pa vendarle - zakon o združenem delu dosti natačno opredeljuje vlogo sindikata pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. Seveda ne gre predvsem za gašenje požara, ampak je vloga sindikalne organizacije predvsem preventivna. Torej, kako preprečevati razmere in okoliščine, ki privedejo do sporov. Če smo prej razčlenjevali vzroke za konfliktne situacije, potem je razumljivo, da bo glavna naloga sindikata, da spodbuja dobro gospodarjenje in od pristojnih organov zahteva ustrezne ukrepe. Prav tako pa naj sindikalne organizacije in njihovi izvršni odbori spodbujajo samoupravno urejanje odnosov, v njem sami dejavno sodelujejo in uveljavljajo samoupravno nadzorno funkcijo delavcev in njihovih organov. Ne gre pozabiti tudi dolžnosti organov temeljnih in drugih organizacij pri sprotnem, popolnem in razumljivem obveščanju delavcev in vloge sindikata pri tem. Seveda tudi še tako aktivna vloga in politično delo sindikata ne bosta učinkovita, če bo sindikat pri teh svojih prizadevanjih ostal osamljen, ali obratno. Če bo sindikat takorekoč zlizan s (slabimi) poslovodnimi delavci, mu delavci pri reševanju problemov gotovo ne bodo zaupali. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 7. seji 31. marca letos sprejelo nekakšen opomnik o vlogi in nalogah osnovnih organizacij zveze sindikatov pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. V bistvu gre za razlago in razčlenitev zakona o združenem delu (od 636. do 640. člena). Ko gre za sporna, nerešena samoupravna razmerja, mora na zahtevo prizadetih delavcev sindikat (izvršni odbor) zahtevati postopek pred delavskim svetom in o tem obvestiti samoupravno delavsko kontrolo, osnovno organizacijo OK in občinski svet ZS. Če pa se prizadeti delavci niso obrnili na sindikat, naj izvršni odbor 00 ZS sam sproži tak postopek pred delavskim svetom. Hkrati pa mora izvršni odbor tudi obvestiti delavce v sporu, da so dolžni s svojimi delegati sodelovati pri skupnem reševanju spora, posebej, če bi lahko prišlo do motenj pri delu ali v samoupravnih odnosih. Odklonitev skupnega reševanja spora in izbira drugačnega načina ali poti seveda pomeni kršitev delovnih in samoupravnih obveznosti. Za sodelovanje v postopku pred delavskim svetom pa izvršni odbor skupaj s prizadetimi delavci oblikuje odbor, v katerem sodelujejo tudi predstavniki 00 ZK, OO ZSMS in občinskega sveta ZS ter skupščine občine. Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom ali načinom reševanja spora, ima sindikat pravico zahtevati od skupščine občine, da ta obravnava sporne zadeve. Predsedniki izvršnih odborov morajo stalno spremljati politične razmere in odnose v svoji organizaciji ter jih analizirati v okviru sindikalne organiziranosti. Ko se v organizaciji pojavijo znaki kršitev samoupravnih odnosov; predsednik takoj skliče izvršni odbor, da bi se dogovorili za način ukrepanja oziroma politične akcije. Predsednik naj vztraja, da se spor reši sporazumno po redni poti in da se odpravijo vzroki za nastale motnje v samoupravnih odnosih. Predsednik o motnjah obvesti vse pristojne v TOZD in delovni organizaciji ter občinski svet ZS. Skupaj z izvršnim odborom pa je predsednik odgovoren za pravočasno obveščanje delavcev in celotnega kolektiva o nastalih razmerah in predlogih za rešitev vprašanj. M. K. • ZAVAROVANJE RAČUNALNIŠKIH PODATKOV - Kraje podatkov in nezaželjeni gostje v računalniških mrežah so vedno pogostejši, zato je podatke, ki jih različne ustanove pošiljajo po elektronskih poštnih sistemih, potrebno zaščititi. Mnoge družbe uporabljajo tajne kode, britanska družba Case Computer and Systems Engineering pa je izdelala enostaven, a popolnoma zanesljiv sistem, katerega cena je 500 funtov (200 tisoč dinarjev) za vsako zvezo z javnim omrežjem. Izdelovalec naprave, imenovane Case Executive 440 trdi, da se bo govor v javni telefonski zvezi tako slabo slišal, da ga ne bo moč razbrati. Bistvo naprave je namreč izredno popačenje znakov in potem njihovo razbiranje. Uporabnik samo odtipka besedilo, ki je lahko dolgo do 38 znakov, od tod dalje pa naprava naredi vse sama. Tudi če bi hotel kdo sporočilo prestreči z enako napravo, mu to ne bo uspelo, saj je možna samo povezava med pari naprav. Tudi pasivno registriranje sporočila in njegova kasnejša analiza bi vohunu ne koristila. Po novem višje kazni za prekrške v prometu Kršilci cestnoprometnih predpisov morajo od sobote 12. 10. naprej globlje seči v žep. Kajti v veljavi so višje denarne kazni za prekrške; za katere so do sedaj plačevali smešno nizke zneske. Zakonodajalec se je za takšno spremembo denarnih kazni odločil potem, ko je proučil in uskladil razpone denarnih kazni v posameznih predpisih in jih prilagodil sedanji vrednosti dinarja. Zavoljo višjih denarnih kazni se zakon o varnosti cestnega prometa ni spremenil, upajmo pa, da se bo spremenil odnos prekrškar-jev do varnosti v cestnem prometu. V to jih bodo bržčas prisilile višje denarne kazni. Tako, denimo, bosta voznik in njegov sopotnik, ki se med vožnjo ne bosta privezala, plačala po novem 500 dinarjev. Enaka kazen čaka tudi voznika, ki bo vozil otroka, starega manj kot 12 let, na sprednjem sedežu. Ta kazen pa je lahko še višja, če se zavoljo te kršitve voznik zaplete v prometno nesrečo. Tedaj bo plačal 1000 do 3000 dinarjev kazni. Miličnik bo lahko na kraju prekrška s 1500 dinarji kaznoval voznika, ki s posebnim vozilom prevaža otroke, vendar vozilo ni označeno s posebnim znakom. Globa 2500 dinarjev čaka vse tiste, ki prepogosto pohodijo pedal za plin, bodisi v naselju ali zunaj njega. Enaka kazen bo doletela tudi voznika, ki v meglenih jutrih ne bo prižgal luči. Če se kdo od teh prekrškarjev zaradi tega zaplete v nesrečo, ga bo to stalo od 4000 do 25.000 dinarjev, ali pa bo šel v zapor za 60 dni. Precej višje kazni čakajo tudi vse tiste, ki bodo v teh dneh, pregloboko pogledali v kozarec. Vinjenega voznika, ki ga bodo miličniki zalotili za volanom, bo sodnik za prekrške »nagradil« z denarno kaznijo od 4000 do 25.000 dinarjev ali z zaporom do 60 dni. V primeru nesreče je kazen od 5000 do 30.000 dinarjev ali zapor od 30 do 60 dni. Enaka kazen čaka tudi voznika, "ki bo zapeljal skozi križišče tedaj, ko bo na semaforu gorela rdeča luč. Precej visoke kazni od 25.000 do 30.000 din, čakajo tiste voznike, ki bodo sedli za volan kljub začasni prepovedi vožnje. Takšna ka- zen pa bo doletela tudi voznika avtobusa ali tovornjaka, ki bo vozil brez odmora več kot pet ur. V primeru nesreče je kazen od 40.000 do 500.000 dinarjev ali do 30 dni zapora. Zasebni avtoprevozniki zavoljo preobremenjenosti tovornjakov ne bodo odgovarjali za gospodarski prestopek, kakor je veljalo doslej, temveč le za prekršek. Sodnik za prekrške jih bo lahko kaznoval s kaznijo od 25.000 do 300.000 dinarjev. Hkrati pa lahko kaznuje tudi odgovorno osebo s 5000 do 30.000 dinarjev globe, če je dovolila takšen prevoz. To je sicer le del tistih kazni za tiste kršitve, ki jih vozniki oziroma drugi prometni udeleženci najpogosteje povzročijo. Ali bodo višje kazni prinesle ob koncu leta oziroma v naslednjem letu ugodnejše prometno varnostne rezultate, lahko le ugibamo. Bržkone se bodo med prekrškarji znašli tudi takšni, ki jih nove višje denarne kazni ne bodo odvrnile od tega, da ne bi še naprej vozili po starem. ŽARKO HOJNIK ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA - V začetku oktobra so se mladi z območja celjske občine zbrali na svoji programsko volilni konferenci. Na njej so predvsem opozorili na položaj mladih v sedanjih težkih družbeno ekonomskih razmerah in prihodnje naloge mladinske organizacije. Le-ta se bo morala vključevati v razprave o vseh pomembnih družbenih vprašanjih, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja in preživljanja prostega časa mladih. V razpravi so še posebej opozorili na težave mladih v domu učencev, saj je sedanja oskrbnina previsoka za skoraj polovico vseh mladih. Prav tako so menili, da bi tisti, ki so zaposleni, morali več storiti za ustvarjanje možnosti zaposlovanja. Za novega predsednika OK ZSMS so izvolili Duška Kosa, za podpredsednika za Zdenka Podlesnika. Naše črne točke V mesecu septembru 1985 so bili obravnavani naslednji kršitelji delovne organizacije: TOZD KOTLI -4. 9. 1985 Mlinarič Jože - zapuščanje del. mesta in DO - javni opomin; Remus Anton - malomarno opravljanje del. dolžnosti - prenehanje del. razmerja, pogojno od. za 3 mesece; Ojsteršek Miran - malomarno opravljanje del. dolžnosti - prenehanje del. razmerja, pogojno odi. za 6 mesecev; Zupanc Rajko - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja pogojno odi. za 12 mesecev. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA - 16. 9. 1985 Koštomaj Janko-zapuščanje DO-javni opomin; Potočnik Alfonz - neopravičeni izostanki z dela-javni opomin; Hohnjec Zvone-zapuščanje DO-prenehanje del. raz. pogojno za 12 mesecev; TOZD EMOKONTEJNER - 16. 9. 1985 Ibralič Ferid - neopravičeni izostanki z dela - opomin; Koprivc Štefan - neopravičeni izostanki z dela - opomin; TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA - 16. 9. 1985 Duronič Milovan-neopravičen izostanek-opomin; Mikač Milenko-neopravičen izostanek - opomin; Vodovnik Marjan - zapuščanje delovnega mesta - javni opomin; TOZD POSODA - 16. 9. 1985 Ključarič Anton - neupoštevanje predpisov iz VPD - opomin; Mrdjanovič Vera -neupravičen izostanek z dela - opomin; Blažan Ruža - neopravičen izostanek z dela - opomin; Malenčič Dušan - neopravičen izostanek z dela - opomin; Stanoevski Jožica - neopravičen izostanek z dela - opomin; Preložnik Janez - zapuščanje delovnega mesta - opomin; Majer Peter - vinjen na delu, žaljenje - javni opomin; Pinter Slavko - vinjen na delu - javni opomin; Kerš Silvo - neopravičeni izostanki z dela -prenehanje del. raz. pogojno odi. za 12 mes.; Kukič Radojka - kraja - prenehanje del. raz. pogojno odi. za 12 mes.; Omerovič Žumra - kraja - prenehanje del. raz. pogojno odi. za 12 mes. TOZD RADIATORJI - 26. 8. 1985 Tomažič Valter - neopravičeni izostanki z dela - javni opomin. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA - 26. 8. 1985 Rebevšek Vili - kraja - prenehanje del. raz. TOZD EMOKONTEJNER - 26. 8. 1985 Gluvič Stojan - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. raz. TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA - 26. 8. 1985 Vodovnik Marjan - neopravičeni izostanki - opomin; Boršič Zdravko - neopravičeni izostanki - javni opomin; Trnar Jože - povzročanje mat. škode - javni opomin; Kunstič Ivica - kraja - prenehanje del. raz. TOZD POSODA - 26. 8. 1985 Geršak Ivan - neopravičen izostanek z dela - opomin; Vrečko Jože - neopravičen izostanek z dela - opomin; Zorko Stanko - samovoljno zapuščanje del. mesta - javni opomin; Žnider Zlatka - neopravičeni izostanki - preklic pogojne odložitve izvršitve ukrepa, prenehanje del. razmerja; POSLOVNI ONEVI EMO '85 PRODAJNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL - Zavod za kulturne prireditve Celje pripravlja v mesecu decembru letos v Likovnem salonu zanimivo prodajno razstavo likovnih del priznanih slovenskih mojstrov. Kot rečeno, gre za prodajno razstavo in zato za priložnost, da kupite v domačem kraju likovna dela, predvsem slike, znanih slovenskih ustvarjalcev. To je še posebna priložnost za delovne kolektive za nakup primernih daril ob koncu leta. ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE - Na zadnjem sestanku predstavnikov in sekretarjev KK SZDL, kateremu so prisostvovali tudi predsedniki svetov skupščin KS in tajniki KS so največ pozornosti posvetili dodatnemu zbiranju sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v KS osnovali odbore, ki bodo bdeli nad to akcijo v posameznih krajevnih skupnostih. V krajevnih skupnostih bodo skušali razdeliti čim-več priznan ic po 5.000, 1.000 in 500 din med kmetijskimi proizvajalci, lastniki gozdov, obrtniki in vsemi tistimi, ki bi želeli, da bi modernizacija bolnišnice bila čimprej končana. POSLOVNI DNEVI EMO '85 Kadrovske vesti od 1. 10. 1985 do 31. 10. 1985 V DO prišli: KOSTOMAJ Zdenka, SAMARDŽIČ Enisa, KOROŠEC Marjana, SKAZA Simona, BRUS Nevja, ŠKVA-RIČ Milica, KASTELIC Robert, DŽAKOVIČ Miloš, Ml-LUTIN Milenko, PODVEZANEC Bernard, TACER Franc, OPAČAK Zoran - vsi TOZD Posoda; TALETO-VIČ Velija, HODŽIČ Munib, DOLŠAK Ivo, GAJŠEK Silvo, ŽERAK Ivan, KRAJNČEC Dragutin, RATKOVICA Duško - vsi TOZD Kotli-Šentjur; TOPLICANEC Štefan -TOZD Orodjarna; TOVORNIK Robert, GLAVICA Darko, MILADINOVIČ Željko - vsi TOZD Radiatorji; OJSTERŠEK Smiljan, DJAKOVIČ Milutin, MILANOVIČ Sreto - vsi TOZD Kontejner; ZAJKO Ivan, AMIDŽIČ Muho - oba TOZD Odpreski; BREČKO Rajko - TOZD Servis in trg.; ŠALAMUN Barbara, LICHTENEGGER Simona, LUDVIG Jurij, FRANOVIČ Vojin - vsi TOZD DSSS; TRIFUNOVIČ Živko - TOZD Posoda. Iz DO so odšli: VUČKOVEČKI Antonija, FACHERIS Marija, BLAŽA N Ruža, GORJUP Franc, FLAC Martin, KLADOŠEK Jože, AHTIK Rudolf, LOVASIČ Tomislav, TRIFUNOVIČ Živko - vsi TOZD Posoda; ŠPES Emilija - TOZD ERC; PETEK Janko, REPEC Franc - oba TOZD Vzdrževanje; MIHOLČIČ Milan - TOZD SIT; DŽORDŽI-EVSKI Orce, KUNSTIČ Ivica, GRAČNER Andrej - vsi TOZD Odpreski; GLUVIČ Stojan, LJUTIČ Emir, DEŽE-LJIN Milenko-vsiTOZD Kontejner; ŠKOBERNE Jurij, HODŽIČ Munib, TALETOVIČ Velija - vsi TOZD Kotli-Šentjur; BREŽNI Mirko - TOZD Frite; KOŠTOMAJ Albin, OPRČKAL Marjan - oba TOZD DSSS; ŠEREG Josip, GRDINA Branko, KEBLIČ Anton - vsi TOZD Radiatorji. Kratke, toda zanimive • RECIKLAŽA ODPADKOV PLEMENITIH KOVIN - Podjetje Royal Metals je vodilni predelovalec plemenitih kovin iz odpadkov v ZDA. Nečistočo odstranjujejo z izgorevanjem nekoristnih materialov in omenjeno podjetje je tehnološko najbolj izpopolnilo postopke za reciklažo odpadkov. Po odstranitvi nekoristnih materialov dobijo homogen proizvod in z elektrolitič- no rafinerijo ločijo zlato, srebro, platino in paladij. Te kovine dobijo s predelavo filmov, ki vsebujejo srebro in zlato, različnih kemikalij, avtomobilskih delov, delov računalniške opreme Itd. (M. F.) • VEČJA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V EGS - Industrijska proizvodnja v desetih državah EGS je bila julija za 0,5 Upokojili so se: BOŽNIK Angela (15. 12. 1936-9. 10. 1985), GRAŠIČ Vinko (28.9.1927-14.10.1985) - obe TOZD Posoda. Premeščeni iz TOZD v TOZD PEČNIK Marija iz ERC v Orodjarna; IVANČIČ llija iz DSSS v Vzdrževanje; KOVŠE Miro iz vzdržev. v SIT; BLAZNIK Boris iz DSSS v ERC. Nagradna križanka »DAN REPUBLIKE« Pravilno izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJ-LIRCA do 30. decembra 1985. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade: 1. nagrada 500,- din 3. nagrada 300,- din in 2. nagrada 400,- din 4. nagrada 200,-din odstotka večja kot mesec pred tem in za 4,2 odstotka večja kot je bila povprečna industrijska proizvodnja v lanskem letu: Podatki kažejo, da je bila industrijska proizvodnja v letošnjem prvem polletju za 3,4 odstotke večja kot v enakem lanskem obdobju. Največje povečanje industrijske proizvodnje je bilo v letošnjem prvem polletju, v primerjavi z lanskim, v Lu-xemburgu (za 8,7 odstotka), v ZR Nemčiji (6,1 odstotka) in na Irskem (5,5 odstotka). V Veliki Britaniji in na Nizozemskem je bilo povečanje med 3,5 in 4 odstotki, na Danskem, v Italiji in v Belgiji med dvema in tremi odstotki, v Grčiji in v Franciji pa je bilo povečanje industrijske proizvodnje samo enoodstotno. (A. S.) • ALUMINIJ ZA RADIATORJE - Britanska firma Alcan bo začela izdelovati aluminijaste radiatorje, ki so lahki, učinkoviti in seveda ne bodo rjaveli. Aluminij ima okoli tretjino teže jekla in je okoli dva in polkrat bolj učinkovit kot jeklo. Prednost je tudi v tem, da pri enaki količini oddane toplote aluminijasti radiator vsebuje le četrtino toliko vode kot njegov jekleni dvojnik. Novi radiatorji so debeli komaj 30 milimetrov in bodo oddajali okoli 3 kilovate toplote na kvadratni meter prostora. Prav tako se bodo hitreje segreli in ohladili po vključitvi oziroma izključitvi. Novi radiatorji so sicer dražji kot običajni, toda izdelovalec pravi, da celotni ogrevalni sistem v aluminijastih radiatorjih stane le deset odstotkov več kot v jeklenih radiatorjih. (A. D. L.) STAVIL PftEHAjAUJt 3Ž.02.1 HEMbCAUO HtûAVCC M060M6W VZC.A7. OlLO£>VJI VÎOflVJtWLl DEU SAXDkiQ- vÛ£jU& tUfolCA «wa&o IME žo.fefcec 3fD#i*>o OBLAČILO KOLOWA V puščavi n>A>JCQ5Žl FILQZPF Ale*qndLre 60ETHEÍ MATI Pfl.lPAT>WU¿ AÛ-AfcCEV EMO POELAI- MEO CELÆtf VW LAUfcUAbC PESVJUL TEwpfijsT ZELATIMA »z AL6 ovi&EičtuaA PUACA V Z-DA EOLO&AÛ.- KJttC ÊOkJlC OSLOV POL-iSUl EüOkJOM^r osVjst PB.VÛ.ODA, UATOÍU »JDlJAUStO rtE-WliibO plehe. GÛEÎMSCt VCTEKlJA SfLbbüO MOŠ1LO VHE iB.SK. A. tiEPoauti. A Û. MA DA TV{A*J\VJA OVLOU U CL AT U ELE lijo. Q.AÓUVJAL CEVJTÊ-P. L04 2E. VJD.E UUOST V/0 V LAOSU P0.OMOÛ. \/ bOLtJVCl WAV) P0.ECEL4 uico UÛ.LEP 'V5-ATELS Ï-ÊLIKJ C.Í.KOVUA U6ANU.A EMO MADČlDtlčJ ÎfOC-TUI iu_oe> EMO ■M© Rekreacija na petih mestih Obveščamo vse člane DO EMO, da je organizirana rekreativna vadba na naslednjih objektih: 1. Hala Golovec - vsak torek od 20.00 ure do 21.30 ure (igre z žogo). 2. TŠC (tehniška šola) - vsak petek od 19.30 ure do 21.00 ure (igre z žogo). 3. Kegljišče Golovec - vsak ponedeljek od 14.15 ure do 19.00 ure za člane ekip EMO, - vsak četrtek od 18.00 ure do 20.00 ure - rekreacija ženske, - vsak četrtek od 20.00 ure do 22.00 ure - rekreacija moški. 4. DO EMO - jedilnica Vadba namiznega tenisa - vsak ponedeljek od 18.30 ure do 21.00 ure, - in vsak četrtek od 18.30 ure do 21.00 ure. 5. DO EMO - učilnica Vadba za streljanje z zračno puško po dogovoru z vodjo strelske sekcije - tov. Cvek Marjanom. Vse vodje sekcij in panog opozarjamo, da se morajo objekti za izvedbo internega tekmovanja oziroma drugih organiziranih aktivnosti predhodno rezervirati pri tov. Gregorčič Emilu tel. 405. Vabimo vse člane in članice naše DO, da s vključijo v množično rekreacijo in izkoristijo možnost redne organizirane rekreativne vadbe na zgoraj navedenih objektih. Tehnični vodja RŠD Anton Grilanc Obvestilo Ljubljanske banke V letu 1984 je bil spreme- obresti od sredstev na de-njen način obračuna in pripi- viznih računih in deviznih sa obresti od deviznih hra- hranilnih knjižicah jugoslo-nilnih vlog, po katerem se vanskih državljanov, ki ne ži- Od 1. oktobra 1985 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 61 % za vloge, vezane nad 3 mesece 63 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 64 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (nevezane) ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka. Po navodilih Združenja bank Jugoslavije morajo banke od februarja 1985 obračunavati obresti pri trimesečni vezavi po zmanjšani (diskontni) meri, ki je običajna za predračun in izplačilo letnih obresti. Pri letni obrestni meri 61 odstotkov je zmanjšana obrestna mera 50,57 odstotka. Po treh mesecih dobi občan za svojo vezano vlogo približno 12,644 odstotka obresti. Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem medbančnem sporazumu je. 20.000 dinarjev. Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespremenjene: 7.5 % za vloge na vpogled 9 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 11 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 12.5 % za vloge, vezane nad 36 mesecev Obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne živijo v tujini, se po določilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Ur. I. SFRJ št. 70/83) izplačujejo v dinarjih. Ljubljanska banka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame HELENE SUŠIN se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavcem za darovano cvetje, pomoč, izkazano sočustvovanje ter iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Jože z družino vijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. Obresti se po veljavni obrestni meri in po srednjem tečaju na dan 31. decembra 1985, obračunajo za vsako vrsto deviz posebej. Dinarskih obresti seveda ni mogoče kar pripisati k devizni hranilni vlogi, ampak k dinarski vlogi tj. k stanju na tekočem računu ali dinarski hranilni knjižici. Zato čimprej, najkasneje pa do 24. decembra t. I., predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih -obr. DRO-11. V obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti. Z 31. decembrom t. I., bodo obresti že prenesene na željeni račun. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Varčevalcem, ki so zahtevek predložili že lani, bo banka obresti za leto 1985 prenesla avtomatično na želeni račun. Le v primeru spremembe je treba banki predložiti nov zahtevek. V primeru, da v Ljubljanski banki nimate odprtega nobenega dinarskega računa, lahko odprete dinarsko hranilno vlogo, kamor vam bo Ljubljanska banka, Splošna banka Celje na osnovi zahtevka nakazala obresti od deviznih sredstev. LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE Upokojili sta se Kores Martina (8.11.1930)-TOZD Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlena v EMO od 19.10.1959. Upokojena 29. 11. 1985. Kmetič Marija (10.1.1935) - TOZD Posoda, montaža. Zaposlena v EMO od 17. 5. 1954. Upokojena 31. 10. 1985. Sporočila sodelavcem Ob odhodu v invalidski pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Odpreski in avtokolesa za dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov v nadaljnjem delu. Vašo BANJEGLAV -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem v skladišču gotove posode, predvsem Ivici, izvoznim ko-misionarkam ter vsem ostalim za lepo in dragoceno darilo, ki me bo spominjalo na njih do usodnega konca. Hvala tudi zato, ker so mi pripravili prijetno slovo. Nimam dovolj besed v zahvalo. Darinka Korez -Gl- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda, surovinski obrat, za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Ciril Kosmač Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem predelave kovin za izkazano pozornost. Vsem v DO pa želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. LEBEN Ivan Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor »Ali ste vi rešili mojega otroka iz deroče reke?« »Da, jaz!« »In kje je njegova čepica, če lahko vprašam?« * * * »Je ta pes zvest?«, sprašuje kupec v trgovini z živalmi. »Izredno! Že večkrat sem ga prodal, pa je vselej prišel nazaj!« * * * »Dober dan! Kaj pa delate?« »Snemamo dokumentarni film o delavcu!« »Ampak, saj tukaj ni nobenega delavca?!« »Ni ga. Na svojem delovnem mestu je«. »Ne razumem, kako lahko potem snemate film o njem?« »To pa zato, da bi bil film čim bolj prepričljiv, izviren!« »Zanimivo. Kdo pa bo namesto delavca sodeloval pri snemanju?« »Tisti vendar, ki vsak dan razpravljajo, delijo dohodek in sprejemajo odločitve v njegovem imenu!« * * * »Vaši ženi bi morali operirati mandeljne. To bi morala storiti že kot otrok...« »Imate prav, račun pošljite kar njenemu očetu!« Rešite za zabavo NARODUI PARC X 3E2E.RI »M MRVA Žk6I^ NAMEN- SKO ON MSN PAOSTOf gumeni SKOKA IGRALEC NA klavir DAlMAr ŽENSKO IME OSEBA NAWA*i-HARATi PUKJ ZA KutnAvo NfeOb-P£LA N *vKT .• - zioovsq DRŽAVA . AU4L0IÚ MEVTU VRsTA - V CATO V IT/UIJI LEMA KONOPCC RIMSKA ŠTIRI POŽIREK GNITJE PSE Pfl — BIVŠI PREDaiD ZDA GRŠIČA ČUKU MOSTftR ITHMJA# denar EMO • SLAVK UMIV- 4U|«# PQÍWÜ Rasti UPO RAD' UANJE VRHNJA PtAvr SADEŽA NAPRAVA cAjbou RftZŠiR. TEKOČI« nemška IGRALKA (MU AH) Po&RsT IZ. PRAVLJIC TfcOPSM MPIGA ZMIKAVT Boksar. SK/I tómeos, OGLAS NAZNA- NILO strRori inski VOJSKOVODJA <*J DR¿AVUIK. »Halo, ali imate svinjsko glavo?«, sprašuje ženski glas. »Seveda, seveda...«, je prijazen mesar. »Pa imate morda tudi svinjske parklje in rep?« »Da, tudi to imam!« »Veste, komaj čakam, da vas vidim. Prav radovedna sem, kako izgledate?« * * * »Draga, bi se poročila z menoj?« »Ne!« Toda vse življenje bom občudovala tvoj dober okus...« * * * »Veš kaj, od dela ni še nihče umrl!« reče žena Matjažu, ko ji je bilo moževega lenarjenja dovolj. »Vem, draga vem, pa vseeno nočem tvegati!« * * * »Kje imaš očeta?« vpraša miličnik mladoletnega prestopnika. »Nimam očeta!« »Kje pa je mati?« »Tudi nje nimam. In je tudi nikoli nisem imel«. »Ja, kako si pa potem prišel na svet?« »Neki nasilnež je posilil mojo teto,« hitro odgovori mladoletnik. * * * »To je enkratna papiga« se hvali prodajalec kupcu. »Če jo potegneš za desno nogo, govori angleško, če jo za levo nogo, govori nemško«. »Kaj, pa če jo potegneš za obe nogi hkrati?« vpraša kupec. »Samo poskusi, pa boš videl«, se vmeša v pogovor papiga. NEKEGA .čjHOiNO’ l>LL(MJEí¡A T>NE »No, ja, to bi pa že lahko bil eden od dokazov...« * * * »Dragi, kmalu bomo trije ...« »Oh, ali je to res?! In kdaj bo ta srečni dogodek?« »Danes zvečer, ko se z vlakom pripelje moja mama...« »Vsak četrtek pevskim vajam«. »Pa te to veseli?« »Seveda, pa še kako! Igramo karte, pijemo, si pripovedujemo vice...« »Ja, kdaj pa potem pojete?« »Ko se vračamo domov ...« * * * »Pomisli, tale trdi, da je moj brat in da lahko to tudi dokaže! Saj je popoln idiot«. »Zakaj pa si včeraj ves hodim k dan stal na bencinski črpalki? »To je edini način, da se odvadim kaditi!« »Končno sem ugotovil, kako lahko najlažje pripraviš žensko družbo k tišini!« »Res?« »Da, čisto preprosto jim rečeš: Kar razgovorite se, lepo po vrstnem redu ... Prične naj najstarejša!« — Koliko zaslužiš? — Devet starih milijonov! — To je pa dobro. — Niti ne! Zaslužim .jih res devet, dobim pa samo štiri! »Draga, sem res prvi v tvojem življenju?« »Jasno, da si, dragi... Ampak zanima me, zakaj vsi moški vedno postavljate isto vprašanje?!« JE OB PODRAŽITVI BENCIN« - Žana, lana, hura, vzali ao mi vozniiko dovoljanjal