1 6i let Gorenjski časnik od leta 1947 PKVI PREDHODNIK TEDNIK GO!ÎEN|EC LETA IOOO PETEK, 8. AVGUSTA 2008 Uto LXI, §1. 63, cena 1.25 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Mariia Volćtak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 2.2.000 izvodov WVW.GOAENISKIGIAS.SI duh Med tisoči olimpijcev iz več kot dvesto držav sveta bo na 29. olimpijskih igrah moderne dobe nastopilo tudi 17 gorenjskih športnikov. Vilma Stanovnik športne kariere, drugi so svo- In čeprav so tudi olimpij OMEJENO ....................................... je zadovoljstvo presegli že z ske igre postale biznis, če- Kranj • 2 uvodno slovesnost- uvrstitvijo v nacionalno olim- prav • željni uspehov, zmag jo, na kateri naj bi sodelovalo pijsko ekipo. Tudi z gorenj- in denarja • že pred njihovim kar 160 tisoč nastopajočih, skdmi športniki je podobno, začetkom odpovedujejo nana razprodanih tribunah pa Medtem ko ima veslač Iztok stope Športniki, ki so si do naj bi bilo tudi med 80 in 90 Čop, ki ga te diu čaka že peli remitatov pomagali z nedo- tujih predsednikov držav, se nastop na olimpijskih igrah, voljenimi poživili, se bomo bodo danes v Pekingu začele v svoji zbirki odličij tako zla- te dni, ko bomo spremljali olimpijske igre. Večina to kot srebrno in bronasto olimpijske nastope, zagoto- športnikov je že na Kitaj- medaljo, pa večina mlajših vo vsaj kdaj spomnili na ges- skem, nekateri olimpijskega upajo in si želijo, da bi jim lo ustanovitelja olimpijskih duha okušajo prvič, nekateri olimpijski nastop ostal v le- iger barona Pierra de Cuber- morajo nastope na največji pem spominu. 2elijo si po- tina, da je pomembno tudi športni prireditvi na svetu kazati največ» kar znajo, želi- sodelovati ne le zmagati. Naj šteti Že na prste obeh rok. Za jo si dosegati osebne rekor- ta olimpijski duh spremlja nekatere so olimpijske igre de, želijo biti delček velike tudi naše oUmpijce in vse Naš junak dirke po Franciji, BesniČan Tadej Valjavec, ki je Še včeraj na Brniku pomahal zgolj eden od vrhuncev družine olimpijcev, nas, M bomo navijali zanje. navijačemi bo kot prvi gorenjski športnik nastopilTa jutrišnji cestni kolesarski dirki. Predor so spet zaprli Šentviški predor je do nadaljnjega spet zaprt. Družba za avtoceste je SCT-ju naložila odstranitev vsega protipožarnega ometa v stari galeriji. Simon Šubic Ljubljana - "Šentviškega predora ne uporabljam, odkar je odpadel prvi protipožarni omet, in ga ne bom, dokler ne odstranijo vsega ometa," je po včerajšnjem vnovičnem zaprtju predora dejal arhitekt Andrej Čufer iz Zgoše, ki je ministra vana vega odpada protipožarnega ometa opozoril že 2. julija v odprtem pismu. Zanj je protipožarni omet tudi povsem neprimerna rešitev v predo-m, ki so ga prvii zaprli že 1. ňilib. To ^r&Aci fth a. uri riii. znova odstopil velik a in zgrmel na avto- mškega voznika. ► stran predvidoma trajale tedna Gorenjska Gremo gor. i I POLETNI MENJALNIŠKI TEČAJI i ZA HRVAŠKE KUNE SO v^ I ik r» Gorenjska^ Banka EUROSUPER Akcilske («n* * (Uríto popust v vredr>o^ti sodv« zd 1 s.OOO km. P/odoml tiMOtm KxTípoB 8 iasHm) BOČnlml blQzLnomí, ABS sistemom, didktro pCK9tom. oudlo $l3terr>om z upicMor^ern no voiCTj m klimofstó tyjaa^,... te2Qll.7Û4eUR ____ A)rtm(:T.OOOEuaj+ IS.OOOjfi EdMfeorrpQtOs 7>Wno gaorc^o In moMmarJh & NC^ tt Yonecr* Dûonnft iiev^ noMtnowđr> pflg^. Ne voiot D»tyni fftofcartri iTvedbcmJ hbocn EUROAKCHA i9 2a 13,141 Dot;et) coreme.*»* + 15.00 bporf g wdQon Kofi>Gn5«a iMdCo rroddto CMtlz ncvooQto gowc^ iri oojs^^jvn V t^iiMu pf»fl$roviio Hoono cyunU) ai ptttovno euroakciw www.kia.si [KIA14ubljaft>.Lestoi(covag,gubljanag>01S8'49'333,01S8'43'416j MEDVODE: CREŠNIK KAMU: Nž)£MEH 0V23S-l7?7.Bt£D: MtBROŽĆ » as Aofe ôffva «ka ««M Sli, cvnipKaBBeakAi&f^bptfeoy««itU*lOííriBaam^aE^^ ^ , , (M lOM • iiArna WN ecoM 9M m M Ml nm WawcurtwBtBiBa» 63 cà AKTUALNO Začetek del na Pokljuki Ministrstvo za Šolstvo in iport je za gradnjo §portno r«kr«dcijsk«ga centra Pokljuka odobrilo 6.$ milijona ev-rov. za ureditev veslaškega centra na Bledu pa 3,s milijona evrov. Na Po* kljuki naj bi že v kratkem jaCeli podi* rati montažni objekt in graditi nov biatlon ski center. COREN)SKA Gradnja po gorjansko v zadetku naslednjega tedna bodo v Gorjah za^li graditi težko priča kova« no kolesarsko stezo in pot za peSce, zaradi nasprotovanj dveh lastnikov zemljiSČ pa zaenkrat ne bodo poveza* h Spodnjih in Zgornjih Gonj. Vred* nost celotne n aložb« je nekaj več milnona evrov. RAZGLEDI Naložbe v banke so temeljni posel Save 'Naložbene finance v Gorenjsko banko in Abanko so postale temeljni posel Save in njenih naložb. To sta dve od najboljših slovenskih bank, ki se po svojih zna^tnostlh zelo dopolnju* jeta," pravi janež Bohorič, predsednik uprave Save, 10,11 KMETIJSTVO Lubadar uničuje gozdove |ozdovih na Zgornjem Gorenjskem je letos celo več Ijbadarja, kot gd je bilo po katastrofalnem viharju letd Že dd kor^ca julijd so odiTi- ii 40 tisoč kubičnih metrov 'luba* dark", koll6na pa se bo fetos povzpela na rekordrkih 60 tisoč. VREME Danes se bo že ik>pokbie pooblačib, začde se bodo pojavipti krajevne plohe. Jutri dopoldne se bo delno gasnilo. V neddio ho prtcájasno. 14/24 /uiri: deino jasno I « 19747629 2 POLITIK) íhnica.2avrl ^g-glcs .si GORENJSKI GLAS petek, 8. avgusta 2008 V Domžalah kandidata Habe in Rebolj i as na paiadzn Čil, dá kandidiram in posku- ....................................... šam s svojim znanjem vpli- Območna organizacija So- vati na področjih visokega dalnih demokratov Domžale Šolstva, znanosti in razvojne je v sredo predstavila svoja strategije, kmetijstva, varova- dva kandidata za poslanca na nja narave in sodalne vamo- jesenskih drlavnozborskih sti/' je svojo odločitev za volitvah. V 10. in 11. volilnem skok v visoko politiko uteme- okraju, torej v občinah Dom- Ijil Habe. Žale, Mengeš, Trzin, Lukovi- Podobne razloge je nave- ca in Moravče, se bo$ta za del tudi Martin Rebolj, ki je mesto v parlamentu borila član stranke S D od !eta upokojeni profesor biotehniške in veterinarske fakultete 200Z. "Preprosto se ne strinjam, da se stvari v sloven- Franc Habe in moravški žu- skem prostoru ne dajo nare- pan Martin Rebolj. "S sta- ditit»ije.To,dajeposlanecv njem v slovenski politiki ni- isti osebi tudi župan, vidim kakor nisem zadovoljen, ko kot veliko prednost, saj sem pa me je Z mislijo, da politika v teh letih dobro spoznal potrebuje strokovnjake» na- tako delovanje državne upra- govoril §e predsednik stian- ve» kot občin," je povedal moke Borut Pahor, sem se odlo- ravški župan. LJU8L|ANA Na volitve tudi KDS Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo odločbo, da se v register političnih strank vpiše Krščansko demokratska stranka (KOS), ki $e pod tem imenom vpiše tudi v poslovni register Slovenije. Od sedaj naprej KDS nastopa v pravnem prometu. Enakopravno 2 drugimi strankami bo prijavila svoje kandidatne liste za nastop na letošnjih volitvah v Državni zbof ter sodeiovaia v volilni kampanji, je sporočil glavni taj- nik najmlajše strankêlilark'o Sfibvs. D. 2. ir S—srs Odbori SDS Kranj, CcrkJje, f^zenko, Nftklo, Preddvor, ^nču/ Vabimo vse ljudi dobre volje na srečanje Pod Jenkovo Lipo v Cerkljah na Gorenjskem, na katerem bo za mlade vseh starosti igral an5ambel STAJERSKIH V petek, 8. 2008, ob 20. uri. Poseben gost: Janez Janša, predsednik vlade RS in SDS sla razpolago bo Žotor - srečanje bo v vsakem vremenu Vstopnine NI! « j Vljudno vabljeni! arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme JOŽE ŠILC iz Zgornjih Bitenj. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Kadio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4.4220 Škofjd Loka. tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: info^radio-sara.ai Več Žensk politiki / več strpnosti Kandidatka tržiške SDS za poslanko Vida Raztresen meni, da je v državnem zboru premalo žensk. Moti jo metanje polen pod noge v politiki» zlasti med moškimi. Stojan Safe Bistrica pri Tržiču - Po poklicu je medicínská sestrd s 54- letnim stažem v zdravstvu. Več kot dve desetletji dela v Zdravstvenem domu Tržii. Aktivna ie v vodstvu Društva medicinskih sester Gorenjske. sindikalni organizaciji in svetih veČ zavodov. Sodeluje v Rdečem križu in pri delu z odvisniki. Drugo leto je predsednica KS Bistrica in tretji mandat članica ob- izvršnega odbora SDS Tržič, lim, da bi morali poenostavila je bil doslej zelo uspešen ti postopke pri sprejemu za« pri uresničevanju sprejetega konodaje in spremeniti zla- programa^ Predsednik Ru- sti obnašanje poslancev. Leti bi morali manj komentirati zadeve in več delati. Moti par je iz osebnih razlogov odstopil od ponovne kandi- dature za poslanca. Dogovo» me tudi metanje polen pod rili smo se. da se za mesto noge med politiki. Gotovo poslanca poteguje kdo -drug. bom precej drugačna od Mene poznajo in podpirajo prejšnjega tižiškega poslan-mnogi domačini, zato upam ca SDS. Menim, da je přena uspeh ob volitvah v držav- malo žensk v politiki, zato je ni zbor. Program naše stran- tudi več nesoglasij v poslanke je zelo lirok; sama si bom skih klopeh. 2enske bolj prizadevala za dva temeljna sprejemamo razlike ter rav- činskega sveta v Tržiču. Vida Raztresen, kandidatka cilja. Zdijo se mi pomembna namo vvečini primerov bolj Vseeno najde čas tudi za za poslanko družino - moža, dva sinova in dva vnuka. vlaganja v ljudi na področjih strpno in umirjeno od mo- zdravstva, šolstva in social- ških. Verjamem, da bom ob kalni politiki moti. Občinski nega skrbstva- Bolje bo tieba morebitni izvolitvi lahko to "Moje dosedanje politične svet se včasih zdi kot otroški skrbeti tudi za zdravo okolje, dokazala," je povedala Vida izkušnje so razliûie. Vajena vrtec. Večkrat so v ospredju Ne bojim se proučevanja ku- istresen, ki je kandidatka sem resnega pristopa pri razprav povsem nepomemb- pov gradiv, voženj v Ljublja- tržiške SDS za poslanko v deJu, zato me marsikaj v )o- ne stvari. Sama sem članica no in dolgih sej. Vseeno mis- državnem zboru. Erjavec ne kandidira na Gorenjskem Danica Zavtu, Žlebi r jasnil Karl Erjavec. "Sicer pa ....................................... imamo na Gorenjskem vr» Kram - Predsednik stranke sto odličnih kandidatov, DeSUS in sedanji obrambni minister Kari Enavec bo kan- tako da ni potrebe, da bi jaz kandidiral. Če omenim le didiral tudi na letošnjih lo- nekaj najbolj znanih imen: kalnih volitvah, vendar ne na v Kamniku je naš kandidat Gorenjskem. Zakaj: župan Anton Smolnikar, v "Kot vam je znano, je na Bohinju podžupan Anton prejšnjih parlamentarnih Urh, v Škofji Loki Dušan volitvah v Žalcu za stranko Krajnik, županski kandidat DeSUS kandidiral in bil iz- na zadnjih lokalnih volitvah, voljen poslanec Ivan Jelen, ki je za majhno razliko izgu- Odiočil se je, da na letošnjih bil oster bo]. Kandidata sta volitvah ne bo znova kandi- tudi Ljubo JasniČ in Dušan dirai in me zaprosil, naj Rebolj {predsednik sindika» bom jaz kandidat v njego- ta Pergam kandidira v Kra- vem volilnem okraju," je po- nju), med kandidatkami pa Kari Erjavec naj omenim nekdanjo direktorico Brda Metko Ben- čič. Sicer pa bomo vsa imena naših kandidatov v kratkem predstavili tudi Gorenjski." Erjavec od znanih kandidatov stranke DeSUS, ki kandidirajo drugje po Sloveniji. omenja tudi uglednega novinarja Mitjo Meršola, župana Slovenj Gradca in Kostanjevice Matjaža Zano- Škarja in Mirana MarušiČa ter sindikalista Dora Hvalico. "Sindikalisti se nam pri-drtiiujejo, ker imamo prepričljiv socialni program," Še dodaja Kar! Eriavec. kcija SuperDružba v Skofji Loki Dakica Zavri Žlebir Skof/a Loka - V sredo je v §kofji Lold gostovala ulična akcija, ki jo Mladi forum SD organizira po slovenskih krajih. Namen je mlade vklju6ti v politiko in jih spodbuditi, da povedo svoje mnenje. Tudi v Škofji Loki so imeli to priložnost izpolnjevali so talno anketo, svoje mnenje so lahko zapisali na steber sredi Mestnega trga. Kaj potrebuje Skofja Loka, so jih spraševali organizatorji akcije. In dobili naslednje odgovore: kopališče, bazen, knjižnico, diskoteko, park, obvoznico, hotel, mlečno restavracijo, mladinski hotel, manj semaforjev... zasledili pa smo tudi zapis Ulična akcija Mladega foruma SD v Ško^i Loki "drugega župana ". Dosedanji dc^odki v okviru akcije so bili jem pomjejo po Sloveniji, ki bo na letošnjih državno- janje projekta SuperDružba dobro obiskani, smo slišali Vidna osebnost škofjeloškega zborskih volitvah kandidirala bo 12. avgusta ob svetovnem od organizatorjev, ki s kombi- dc^odka je bila Lidija Goljat, za poslanko SD, Sklepno de- dnevu mladih v Ljubljani. i é GORENJSKI GLAS petek^ 8. avgusta 2008 KTUALNO irt/b@g-gía5. si 3 Začetek del na Za projekt gradnje Športno-rekreacijskega centra Pokljuka odobreno sofinanciranje v višini 6,5 milijona evrov. V teh dneh bodo na Rudnem polju začeli s podiranjem montažnega objekta. Odprtje centra predvideno poleti 2009. Mai a Bertoncelí Kranj • Ministrstvo za šolstvo m šport je v sredo objavilo rezultate javnega razpisa za sofinanciranje investicij v javno Sportno-rekreacijsko in- frastmkturo- Na [avru razpis je prispelo kar 39 vlog, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa bodo prejeli îe trije. Največ, dobrih 6,5 milijona evrov bo namenjenih za gradnjo Športno- rekreacijskega centra Pokljuka. Projekt je prijavila Smu-iarska zveza Slovenije. Takole bo videti športno-rekreacij ski center Pokljuka z novim osrednjim objektom Na razpisu Ministrstva slovesno odprtje naj bi bilo poleti prihodnje leto. za šolstvo in šport je bila uspešna tudi Občina Peter Zupan, predsednik tudi zmogljivosti za treninge Vrednost celotnega projek-Bled« ki je za Veslaški Zbora za biatlon pri Smučar- biatloncev, tekačev in drugih ta gradnje Športno-rekreadj- center Bled dobila dobrih ^^ Slovenije, ter nada- športnikov ter obenem tudi skega centra Pokljuka je 10 3,5 milijona evrov. Ijeval: "Ta pozitivna odločitev za obiskovalce Pokljuke." milijonov evrov. Poleg odo- _ pomeni, da bomo takoj zače- Pridobiti pa morajo še grad- brenega denarja na razpisu li s podiranjem sedanjega beno dovoljenje za zimanjo ministrstva so pol milijona "EvforiČni smo, ne ^ezado- montažnega objekta in nato ureditev. "Smo optimistični evrov dobili iz Fundadje za voljni. Ni bilo namreč nobe- nadaljevali z gradnjo novega, in zunanja ureditev naj bi šport, preostale tri milijone ne garancije, da bomo na Gradbeno dovoljenje zanj bila v večjem deiu končana evrov pa bodo zagotovili z razpisu uspeli, A smo v pro- smo pridobiii konec lanske- do tekem svetovnega poka]a najetjem posojila in denar- jekt ureditve Športne in re- ga leta. Nov center bo omo- v biatlonu, ki jih bo-Pokljuka jem SD Pokljuka. "Slovesno kreacijske infrastrukture na gočil, da bomo še naprej lah- gostila decembra. Osrednji odprtje objekta in celotnega Rudnem polju, za kar se pri- ko gostili tekme svetovnega objekt pa naj bi bil do takrat centra naj bi bilo poleti prizadevamo že več let, vseskozi pokala v biatlonu, seveda pa zgrajen do tretje gradbene hodnje leto," je Še povedal verjeli," je bil novice vesel bomo z objektom pridobili faze," o načrtih pove Zupan. Zupan. na Starem gradu Pri odpravi škode na Starem gradu, nastale ob nedavnem neurju, je znova prišlo do nesoglasij med občino in najemnikom. (asnaPaudin Kamnik • Najemnika Starega gradu nad Kamnikom, Vesna in Marko RuČman, ki sta 20-Ietno najemno pogodbo podpirala pred šestimi leti, in Občina Kamnik, lastnica objekta, nikakor ne najdejo skupnega jezika in ta priljubljena kamniška izletniška točka je vse prej to, kar bi si domačini želeli. Do nesoglasij, ki že nekaj let zavirajo razvoj turizma na Starem gradu, naj bi, po besedah Ručmana prišlo pred Stari grad nad Kamnikom ne kaže podobe, kakršne bi si dvema letoma, ko je, skladno želeli Kamničani. s pogodbo, zgradil vodovod pokliče kadarkoli. Pravzaprav se je izkazalo, da so na občini povsem neusklajeni, saj sem moral tako cesto kot prvo zasilno kritje strehe, da ne bi prihajalo do škode» opraviti sam s svojimi prijatelji." Objekt je zdaj prekrit tako, da se škoda ne dela več, za vse nadaljnje posege bo odgovorna občina, ki bo sodiš-» ču prepustila preverjanje še enega dejstva. Objekt namreč ni bil zavarovan. S sedanjim stanjem ni zadovoljen nihče, še najmanj Kamničani, ki so Stari grad od nekdaj imeli za svojo iz- na vrh hriba, občina pa je v "Prvenstveno se je težava po- jemnikom imeli nekaj težav letniSko točko. Tudi Ručman zameno uredila asfaltirano kazala v tem, da je bila druž- tudi ob nedavnem neurju, priznava, da se v takšnih počesto. "Vodovod je zgrajen, ba Swim Telekom, s katero saj naj krovd ne bi imeli do- gojih ne da delati in da bi po-vendar ga občina do danes ni je občina sklenila najemno stopa do objekta, prav tako godbo z veseljem prekinil. Če priklopila na javni vodovod, pc^odbo, po uradni dolžno- naj bi najemnik, ki je v teh bi mu izplačali ustrezno od-zato moramo vodo v gostišče sti izbrisana iz sodnega regis- dneh na dopustu, za občin- škodnino. O tem razmišljajo še vedno voziti," pravi Marko tra in pred sodiščem teče ske delavce nedosegljiv-Ruč- tudi na občini, saj so priprav-Ručman. občinska pravnica postopek, ali sta zakonca man zgornje navedbe ostro Ijeni vrniti sredstva, vložena Maja Hauptman pa je sporo- Ručman sploh pravna na- zavrača kot provokacije: "V v obnovo, ki še niso bila počila, da bo vprašanje, ali bi slednika," so sporočili z obči- samo stavbo in okolico sem račuriana v najemnim, ^'ni-morai vodovod po pogodbi ne, kjer so • kot je dejal vodja vložil že ogromno sredstev, kakor pa to ni odškodnina, priidopit) najemnik sam in oddelka za družbene dejav- vedno sem na razpolago, kakršno ima v mislih gospod ne oWina, rešilo sodišče, nosti Anton Kamnik - z na* kdorkoli iz občine me lahko Ručman," soše sporočili. Predor so spet zaprli i 1. stran spet primeren za promet, "Od izvajalca, ki je še vedno K sreči poškodovanih ni edini odgovoren za to, kar se bilo. Tunelsko cev proti Pri- je zgodilo, zahtevam, da vsaj morski so takoj zaprli, nekaj do ponedeljka da jasne odgo-ur kasneje pa Še cev v smeri vore, kako naprej. Če jih ne Gorenjske. Šentviški predor, bo, bomo iskali druge izvajalki je stal 132 milijonov evrov, ce in projektante/' je v sredo je tako znova zaprt do na- po ogledu zaprtega predora daljnjega oziroma vsaj vse povedal prometni minister, dotlej, ko bodo odstranili ves Andrej Čiďer ugotavlja, da omet v stari galeriji pod že- bi bila v šentviškem predoru najboljša rešitev namestitev lezniško progo. Minister Žerjav in pred- protipožarnih plošč, tó so jih sednik uprave Darsa Tomi- prvotno tudi nameravali vgraditi, a so se kasneje raje odločili za omet Med možne slav Nemec menita, da je odgovornost za vnovično zaprtje predora na strani izvajalca vzroke za odpadanje ometa SCT, v ljubljanskem gradbe- - Čufer omenja problematičen nem podjetju pa krivdo pripi- stik s starim betonom, ki ga sujejo angleškemu podizva- najbrž niso predhodno pe- jalcu Ceramicoat član upra- skáli ali kemično ustrezno ve Darsa Boštjan Ri^er pa je pripravili na nanaSanje proti- pojasnil, da ob prvem odstra- požarnega ometa. "Kasetiran njevanju niso zahtevali od* strop deluje tudi kot akustič- stranitve vsega ometa zato, na skrinjica in verjetno se ker so jim sporočili, da so ojačajo vibracije, ki nastajajo omet odstranili na vseh ne- zaradi mimo vozečih vozil," varnih mestih in je predor še razmišlja Čufer. Minister Radovan Žerjav In predsednik prede KrAii Gorenjski Glas ODGOVORNA U REDNI ON Mdfija Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Joi^ KoŠnjek, Cveto Zapbtnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boš^an Bogata), Alenka Bnan. Igor Kavčič. |ože KoSn)ek, Suzana P. Kovačič, Urša Petemd, Mateja Rant, Stojan S^, Vilma Stanovnik. Zapbtnik DanHia ZavH Žte^r, Šte^n Ža^; stalni sodelavci: Maja Bertoncelj. MstjaŽ Or^Dríč, Ana Hartman, Mtiena Mildav6č, Miha NagliČ, jasna Paladin, Marjeta Smolniiar, Simon šubic. Ana Vol^ak OBU KOVNA ZASf^OVA lemej Stritar, Tndkel TEHNIČNI UREDNIK Cr^ga Ftajnik F0T0GRAR)A Tina Ddd, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik LfKTORICA MarjRa Vozlič VOD)A OCUNSNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI CLAS j« registrirani blagovna in storitvena znamka pod it. pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovlteij In izdajate!}: Coteniski ^as, d.o.o., K/anJ / Direktonca: Marija Volčjak f Naslov: Glecweíseva ceslâ 4. 4000 Kran f Tel.! 04/201 42 00, fax; 04/20142. ij, e^maik info^g-^as.s^ mali ogla$i osmrtnic«^ le .1 o^/toi 42 47 {sp'^ jem na svtomaulrtfn odzivniku 24 ur dnevne); uradne un*r v^ak dan od S. do 19. ure / Gorenjski ^as Je poltednik, izhija ob torklit In peikih, v nakladi 22.&eo izvodov / Redne priloge. Moja Gorenjska. Letopis Gorenjska (enkrat letno) m devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: (el.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: i.zj EUR. lelna rtarofni-aA: EUft; Redni plačniki imajo 10 % popusra, pc^Helr^i 20% popusta. Icini 2) % popu-ita: v cene je vračunan ODV po &(opn|i naročnina se upoitcva a d teko£e iTcvilke fasopiu do pisn«ga pieklica. U velja od zaCrtk« obračunskega obdobja / OgKasne «torirve: pc uriku; oglasno trienje, tel.: 04/ toi 4a 48 4 I GORENJSKA inf0@g'glas.si GORENJSKI GLAS petek, 8- avgusta 2008 Športni park prihodnje leto Položili SO temeljno ploščo ob začetku gradnje športnega parka pri Osnovni šoli Staneta Žagarja v Upnici. Suzana P. Kovačič Obdna Radovljica. Izbrani ............................................................................izvajalec gradbenih del je lipnica • S položitvijo te- Gradiš Celje, projekt je pri- meljne plošče so v ponede- pravilo podjetje Protim RŽiš- îjek ločno opoldne obeležili nik Pere. začetek gradnje športnega Na slovesnosti je bil tudi parka pri Osnovni šoli Stane- nekdanji ravnatelj tamkajš-ta Žagarja v Upnid. "Položi- nje osnovne Šole Stane Ml« tev temeljne plošče je sim- helič, ki je povedal: "Že pred bolno dejanje in je hkrati ob- • dvajsetimi leti sva skupaj z veznost, saj naj bi športni Jakom Rešem (op.: nekdanji park predali svojemu name- učitelj Športne vzgoje) sanjana že junija prihodnje leto. la o športnem parku." Seda- Park bo obogatil športno de- nja ravnateljica šole Alenka javnost na Šoli in ponudil še Cuder pa je povedala: ''[zva* več možnosti za šport in re- janje Športne v^oje zunaj je kreacijo prebivalcem lipni- bila doslej libka točka, saj za Ške doline," je povedal žu- Xo nismo imeli dobrih pogo- pan Janko S. Stuáek. V par- jev. Veseli smo tega dogod* ku bo tekališče s tribuno, ka, saj je to obenem zadnje igrišče za odbojko na mivki, dejanje v jubilejnem letu rokometno-nogometno ter 2007/08; leta 1957 je bilo košarkarsko igrišče, večna- namreč prvo leto pouka na menske površine pa bodo tej šoli." Ponedeljkove slo- namenjene skoku v daljino vesnosti sta se poleg občin- ter suvanju krogle. Ob parku skega vodstva, svetnikov, bodo urejena dodatna par* učiteljev In krajanov udeleži* kima mesta in maniši servis- U tudi dr. Gorica DimČić Tá- ni objekt Župan Stušek je sič in Marija Stevanovič iz povedal, da je vrednost grad- pobratene občine Svilajnac. benih del ocenjena na 500 tí- Predam so popestrili mladi soč evrov; Fundacija za šport harmonikar Ožbej Gosnik bo prispevala 135.100 evrov. Ministrstvo za šolstvo in ter redtatorki Tjaša Mohorič in Barbara Ceferin. Priredi- šport 27.080 evrov, ostalo pa tev je vodila Jožica škofic. Naklo Gradijo zbirni center Občina Naklo bo zaradi ukinitve zbirnega centra za ločene odpadke ob nekdanji železniški postaji v Naklem zgradila sodobr^ejši center ob cestt na Okroglo. Podjetje Eiektro Gorenjska, ki ima v neposredni bližini razdelilno postajo, ]e moralo najprej prestaviti daljnovode. Sedaj se je gradnja končno začela, končali pa naj bi jo v dveh mesecih. Župan občine Naklo Janez Štuiar je povedal, da jih bo stala z opremo okrog 200 tisoč evrov. V centru bo namreč več kot 14 zabojnikov za različne odpadne surovine. Zaenkrat jih prebivalci lahko odlagajo ob Četrtkih popoldne in ob sobotah dopoldne na začasni lokaciji nasproti asfaltne baze Naklo. Ob novem centru bo zgradilo svoja skladišča tudi podjetje DINOS iz Kranja. S. S. ♦ V GG mali oglasi 04/2C^142 47, e-poitar mdkoglasi^g-^las.si www.goreni$klgl3$.$i Podelili občinska priznanja Na večer pred občinskim praznikom so na osrednji slovesnosti v Kranjski Gori podelili občinska pnznanja. Martaka AHAČIČ Kranjska Gora - Kranjska Gora občinski praznik že vse odkar je samostojna občina, to je trinajsto leto zapored, praznuje 7. avgusta, na dan, ko je leta 1895 dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil kasneje po njem imenovani stolp. Tudi letos so osrednjo slovesnost večer pred praznikom pripravili na trgu na Gorid. Kot je v nagovom številnim domačinom, gostom in turistom, ki so se v sredo zbraK v središču Kranjske Gore, poudaril župan Jure Žerjav, je eden glavnih dJjev občinske politike enakomeren razvoj vseh krajev v občini. Vsi letošnji občinski nagrajenci prihajajo iz KS Kranjska Gora. Na osrednji prireditvi so jim "To je ob turistično zelo raz* priznanja podelili ob odlomkih iz operete Planinska roža. viti Kranjski Gori težko doseči. a prav zadnji kapici ka- tva in aktiven čkn kulturne- ge na področju planinstva, številnih reševalnih akcijah žejo na pomembne spre- ga društva, kjer je med dru- "Z današnjega zomega kota in nosil težko breme klasič- mernbe. V Martuljku raste nov turistični kompleks, v gim več kot petnajst let organiziral številne etnološke so njegovi alpinistični do- nega reševanja. Aktiven re- sežki glede na čas, v kate- ševalec je tudi danes. Tudi Planinskemu dmš- Planici nordijski center, v prireditve. Pomemben delež remsosezgodili,vrhunski," Mojstrani pa smo pravkar je prispeval tudi na etnolo- je zapisano v obrazložitvi. tvu Dovje Mojstrana gre pri- začeli z gradnjo Slovenske- Sko zgodovinskem podro- "Za mojstranski alpinizem znanje za posebne dosežke ga planinskega muzeja, ki Čju, med njegovimi Številni- pa so pomenili močan zgled na področju planinstva, bo tudi pomemben impulz mi publikacijami pa gre po- mladim generacijam, ki so Pred 80 leti ustanovljeno za ponoven zagon turizma v sebno mesto zadnji knjigi z slovenski alpinizem dvigni- društvo je imelo posebno kraju. Zato ni naključje, da naslovom Mojstrana» njen le na svetovni nivo." Klavdíj pomembno vlogo pri posta- vsi letošnji občinski nagra- nastanek, razvoj in turizem, Mlekuž je skoraj sočasno z vitvi Triglavske m'uzejske jenci prihajajo prav iz kra- v kateri je zbral, uredil in do- alpinistično dejavnostjo pri- zbirke in pri prizadevanjih jevne skupnosti Do vje-Mo j s- polnil zgodovinske podatke čd delovati tudi kot zavzet za Slovenski planinski mu- trana, " je še dejal. o kraju, ga predstavil tudi s Za posebne zasluge na slikovnim gradivom in pri področju kulturne dediščine čevanji domačinov, gorski reševalec in bil dolga leta eden izmed nosilnih zej. Aktivno se vključuje ne samo v ohranjanje zgodovi- stebrov postaje Gorske reše- ne slovenskega planinstva in turizma je priznanje do- Alpinist in gorski reševa- valne službe Mojstrana. Kot pač pa tudi v prizadevanja za bil Franc Voga, predsednik lec Klavdij MlekiAŽ je prejel vrhunski alpinist in preuda- turistični razvoj krajevne domačega turističnega druš- priznanje za posebne zaslu- ren reševalec se je izkazal v skupnosti. Gradnja po gorjansko V začetku naslednjega tedna bodo v Gorjah začeli graditi kolesarsko stezo in pot za pešce, zaradi nasprotovanj dveh lastnikov zemljišč pa zaenkrat ne bodo povezali Spodnjih in Zgornjih Gorij. Vilma Stanovnik nje Gorje, predvidoma pa ....................................... tudi že ureditev poti na trasi Zgornje Gorje - "Te dni v proti PoljSici," je o predvide-Gorfah odpiramo največji ni gradnji povedal župan Go- projekt v ^odovini naše ob- rij Peter Torkar, Id pričakuje, da bi bila predvidena gradnja končana do septembra čine. Z ureditWjo kolesarskih stez in poti za pešce bomo poskrbeli za varnost udele- 2000. žencev v cestnem prometu, "Zahvaljujem se več kot predvsem za vamost pešcev, tridesetim lastnikom parcel, Vrednost celotne investicije ki so dali s<^asja za gradnjo, je nekaj več kot 1,5 milijona žal pa pločnika ne bo med evrov. Občina Gorje bo pri- Spodnjimi in Zgornjimi spevala okoli 283 tisoč evrov. Gorjami, saj je opozicijskim Na razpisu za evropska sred- svetnikom uspelo prepričati Nevaren odsek ceste med Spodnjimi in Zgornjimi Gorjami stva smo pridobili okoli 635 lastnika zemljišč na tem delu bo ostal brez pločnika in kolesarske steze» saj lastnika tisoč evrov. nekaj manj kot trase, da soglasja nista dala. zemljišč nista dala soglasja za gradnjo. 633 tisoč evrov pa bo prispe- Zato bo to še nekaj časa ostal vala republiška direkcija za nevaren odsek, mi pa smo skovni konferenci tudi pojas- tudi polovična zapora regio- ceste. Projekt je razdeljen na bili prisiljeni traso spremeni- nil župan Torkar. nalne ceste Bled-Pokljuka, pet faz. Že lêtOS pa pričakuje- ti in speljati prek Poljšice, saj Na javnem razpisu za izva- kar bo urejeno s semaforji. mo ureditev poti na trasi je bil pogoj za pridobitev ev' jalca je bilo izbrano Cestno Na trasi Podhom-S podnje Podhom-Spodnje Gorje, ure- ropskih sredstev povezati podjetje Maribor, ki bo z deli Gorje bo celotna zapora lo- ditev kolesarskih stez in poti dve varovani območji Natura začelo ta ponedeljek, n. av- kalne ceste, urejeni pa so za pešce na trasi skozi Zgor- zooo," je na priložnostni ti- gusta. Od takrat naprej bo obvozi. i GORENJSKI GLAS petek, S. avgusta 200S GORENJSKI OLIMPIJCI infb@g'^s, si 5 Med športniki» ki bodo nastopili na olimpijskih igrah, bo tudi dva in šestdeset Slovencev, med njimi sedemnajst Gorenjcev. Gorenjski olimpijci bodo nastopali v atletiki, veslanju, plavanju, kolesarstvu in gorskem kolesarstvu. Atleti Kolesar Matic Os ovni kar 19. januarja 1980 Doma v Skofji Loki, Član AD Mass Ljubljana Rožle Prežel) 26. septembra 1979 Doma v Kranju, član AK Kranj Damjan Zlatnar decembra 1977 Roman Kejžar 11. februarja 1966 Brigita Langer hole 23. julija 1976 Tadej Valj avec 13. aprila 1977 Doma v Stahovici pri Kam- Doma v Sorlci, Član AO Mass Škofjeločanka, ki zadnje leto Doma v Zgornji Besnici, Član niku, dan AD Mass Ljubljana Ljubljana živi v Kranju, članica Triglava AG2r Prévoyance Nastopil bo v teku na 100 in 200 metrov. Nastopil bo v skoku v višino. Nastopil bo v teku 110 metrov ovire. "Kljub bolezni, ki sem jo pre- Nastopil bo v maratonu. Težko je predvideti pogoje Nastopila bo v teku na âoo metrov. Nastopil bo na kolesarski cestni dirki "Za olimpijske igre sem se boleval letos spomladi, so "Imel sem nekaj smole s po- na 4i'ki]ometrski progi, že- "Pnpravljala sem se dobro in "Proga v Pekingu je težka, dobro pripravil, na pot odha- bile zadnje priprave uspešne škodbo tetive in bolečine §e lim pa si, da bi z dobrim na- upam, da se bom hitro pri- vendar pa me to ne moti, saj jam z željo, da popravim svoj in želijn si postaviti nov svoj niso povsem ponehale. Vse- stopom popravil svojo uvrsti- vadila razmeram v Pekingu, mi takšne proge ustrezajo, osebni rekord. z njim, upam, in državni rekord, ki sedaj eno sem se na nastop dobro tev iz Aten, ko sem se uvrstil Kljub močni konkurenci Po nastopu na Tour de Fran-da se mi bo v teku na 100 znaša 2,27 metra. Če bo pripravil In upam, da milx) v na 54. mesto. Pripravljal sem sem prepričana, da dosežem ce upam, da mi je uspelo metrov uspelo uvrstiti v veli- sreči, bo to dovoJj za finale." Pekingu šlo po načrtih, kar se podobno kot vsa leta. ki finale." pomeni, da bom nastopil v polfinalu. ' ' osebni rekord in posežem v ohraniti dovolj moči in da bo boj za kolajne." šlo vse po sreči." Gorska kolesarka Plavalc Blaža Klemenčič n. marca igSo Luka Turk 9, septembra 1986 Anja Klinar 3. aprila 198S Sara IsakoviČ 9, junija 19SS Anja Čarman 22. marca 1985 Teja Zupan 2. decembra 1990 Doma v Bukovščicí v Selški Doma iz Radovljice, član PK Doma z Jesenic, članica PK Doma na Bledu, članica PK Doma z Godešiča pri Škofji Doma 2 Lancovega, članica dolini, članica Giant Italia Žito Gorenjka Radovljica Žito Gorenjka Radovljica Zito Gorenjka Radovljica Loki, Članica PK Triglav PKŽito Gorenjka Radovljica Tea m a Nastopil Nastopila bo v kolesarskem 200,400 in i^oo metrov Nastopila I 200 in Aoc krosu. prosto Na zadnjih tekmah sem kai Nastopila bo v disdplinah 100 in 200 metrov delfin ter 200 metrov prosto. Nastopila bo v disdplinah 100 In 200 metrov hrtstno. Nastopila bo v plavalnem maratonu na 10 kilometrov. "Izidi zadnjih julijskih tek- "Po srebrni kolajni na mla- Na svojih prvih olimpijskih "Kljub nekaj smole s poškod- dobro plavala in v Pekingu si "Najbolj se bom osredotočila movanj mi pred nastopi dinskem evropskem prven- igrah si telim uvrstitve med bami sem se na svoje prve želim, da bom postavila na disciplino 200 metrov Pekingu vlivajo optimizma, stvu si želim, da bi mi dober najboljših deset. Dobro sem olimpijske igre dobro pripra- osebne rekorde. Najboljši re- kravi, kjer sem v zadnjem Tudi zadnje priprave so do- rezultat uspel tudi na mojih se pripravila in vem, da sem vil, želim pa si dosegati oseb- zultat načrtujem na 400 me- času dosegala vrhimske re- bro uspele m želim si, da prvih olimpijskih igrah. Žetega sposobna, saj mi je to ne rekorde. Za kakšno uvr- trov mešano, vendar je uvr- zultate. Sem v odlični formi bom ravno na igrah dosegla lim si, da bi v dlj prišla med uspelo tudi že na tekmah stitev bodo zadoščali, pa je stitev težko napovedati." svetovnega pokaJa. II težko napovedovati. II in samozavestno odhajam na svoje najboljše rezultate." svoje druge olimpij ske igre. ' ' prvo polovico nastopajočih. II 6 GORENJSKI OLIMPIJCI i nfo(S)g'glas. s i GORENJSKI GLAS petek, 8. avgusta 2008 Veslač! Iztok čop 17. junija 1972 Z družino živi v Radovljici, član VK Sled Luka Špik 9. februarja 1979 Doma iz Upnice pri Kropi, član VK Bled Rok Rozman 2. januarja 1988 Radovljičan, član VK Bled TomaŽ Ptrih 12. junija 1981 Miha Pirih 10. marca 1978 Doma Iz SmokuČa pri Žirov- Doma iz Smokuča pri Žirov- nici, član VK Bled niči, član VK Bled Nastopil bo v četvercu brez Nastopil bo v Četvercu brez Nastopil bo v četvercu brez krmarja. krmarja. Nastopil bo vdvojr>em dvo|cu. Nastopil bo v dvojnem dvc^u. krmarja. "Z letošnjimi nastopi nisem "Čeprav imam trajno po- "Prvič bom nastopil na olim- najbolj zadovoljen, vendar pa Skodbo, obrabo diskov in ob- pijskáh igrah in želim si, da "Po zadnji tekmi svetovnega "Odhajam na tretje olimpij- upam, da nama bo z Luko Časno Čutim bolečine v križu, bi na Kitajskem potrdili, da uspelo do nastopa uieti pravi to trenutno ni problematič- smo se na nastop res trdo in pokala so pričakovanja v našem čolnu narasla in želimo ske igre in tokrat imam res dober občutek. Čeprav se za- ritem in se na tekmi vmešati no. Upam, da nama bo 2 Iz* dobro pripravljali. Želim si, se vmešati tudi v boj za naj« vedam, da so razlike med v boj za najvišja mesta, kot tokom uspelo še enkrat do- da bi se nam uspelo uvrstiti višja mesta. Dobro smo pri- čolni zelo majhne, pa mis- nama je to uspevalo doslej. kazati, da sodiva med naj- med prvih šest na svetu." boljše na svetu." pravljeni, odlično se razume- lim, da smo zelo konkurenČ- mo in upamo, da nam bo ni, upam, da boljši od večine uspeb." ostalih." Nagradna igra Koliko olimpijskih medalj bodo osvojili gorenjski Športniki? Predstavljamo vam olimpijce z Gorenjskega in vas spraSujemo. koliko medalj bodo osvojil? na olimpijskih igrah v Pekingu. napoved Koliko olimpijskih medalj (zlatih, srebrnih in bronast>h) bodo osvojili gorenjski špcrtniki: Vaše ime, priimek in naslov Prftvilne odgovor« bomo nagradili z ma)icami Corçnj^kega glasa in istrebali tri, ki bodo pr«jeli priročnik Pozdravljene gore, Va$e napovedi po8lj(ie na nashv: Gorenjski elas, Blečweisova cesia 4,4cx>o Kram, zbirali jih bomo do avgusta Iztok Čop je naš najuspešnejši ollmpijec Od vseh slovenskih olimpijcev, ki se bodo (etos na Kitajskem borili za čim boijšo uvrstitev, je bil na dosedanjih nastopih na olimpijskih igrah najuspešnejši blejski veslač Iztok Čop. Iztok je namreč nastopil na štirih olimpijskih igrah, le enkrat pa se je vrnil brez odličja, saj je v Atlanti leta 1996 v enojcu osvojil 4. mesto. Zato pa je bronasto kolajno v dvojcu brez krmarja 2 Denisom Žvegljem osvojil leta 1992 v Barceloni, zlato v dvojnem dvojcu z Luko Špikom leta 2000 v Atlanti in srebrno leta 2004, znova v dvojnem dvojcu z Luko Špikom, v Ateriah. V. S. NISMO jíH PRESLIŠALI "Res je, da sta v moj» zbirki koiajn tudi dve olimpijski, ena zlata in ena srebrna. To pa ne pomeni, da bova z Iztokom letos startala na bro- nasto, Tudi če dobiva še eno zlato, ne bom imel nič protiveslač Luka $pîk. "Presenečena sem, da mi kljub napornim pripravam uspeva iz tekme v tekmo odpiavati odlične rezultate, o katerih si pred kratkih niti Sânjâti nisem upala. Zato lahko samozavestna odhajam na olimpijske igre in težko je napovedati, kaj se lahko zgodi v Pekingu plavalka Sara I sakoví Č. "Pri nas se je res težko pripravljati na razmere, ki me čakajo na olimpijskem maratonu. Največ sem treniral v Sorici ali v Železnikih, kjer je zrak zaenkrat še čist tako da me prav zanima, kako se bom privadil na povsem drugačnega v Pekingumara- tonski tekač Roman Keižar. "Je pač olimpijsko leto in na tekme so letos prihajale skoraj neznane punce. Konkurenca bo res močna, jaz pa bom seveda naredila vse, da bom osvojila kolajno, ki sem jo navijačem in sebi obljubila že pred časom atletinja KrigHa Langerhotc. "Letos, ko praznujemo 75-let- nico našega kluba, smo s praznovanji začeli že maja, jih nadaljevali z julijskim mednarodnim predolimpij» skih mitingom, računamo pa, da bo vrhunec, ko se bomo lahko z našitni olimpij-ci veselili medalje trener in vodja slovenskih plavalnih reprezentanc Ciril Clobočnlk. Mlajše selekcije in njihovi uspehi 50 LET ROKOMETA V ŠKOFJI LOKI BsaM ko CilASt Mladinci Jože Ramovš, Franci Gaber. Vedran Prgomet, Matg'Gaber, Mojjan Fajfijr, Tomaž Podnar, Maric Tomazin, Dai4d Božnar, Kûje v szoni 1964/65 v urad- 2otUar, Boris Zakotnih, Anžt Vrbinc, Dario Cin^r. nm ukma\fanj\h zaČ&a nastopa Manan JamniJc, Andrg Završ- Luka KMf, Atíaž Panjtar, Gre- ti Sanska ekipa, je kmolu pm vtíí Km, ]oie Svdjšak, ga Dclinar^ Akn Damijan. Do- tudi do ustanovitve tako imenovane "B" ekipe, kije htki v bistvu mkt mte mladinska in te začet- Edo Obérer, Rado K^Žar in Tomi Thaler. men Pogačnik, Žiga BradeŠko, Grega Jamnik, Anàra ZûvrSnik Po dovenski osamosvojitvi pa - trener. Robi Bradeâu)-pom. trc- Kadeti ke lahko im^ujemo kot zaMe so prvo mesto leta 1995 v mladin- netja, skéi za rokometm podmkidek v ^ Skogi LJcL Prvotno sta se z mla- gerteradja letnika 1 cfy6 in mkyši dimi igraki ukvaijala Marjan ^^ vodstvom trenerja Srdjana Kaktmar m Marjan Kužd. Pose- praljaka. Iz te generadje soše V začetnih obdobjih » Met- hej aktivno delo z miajšimi roko- ^^ aktivni igraid Miha Keše, sko ekipo obiáyno vodili trenerji metoŘ seji začelo po prihodu tre- ^^ ^^ mladincev. Tako je kot prvemu noja Igprja StupruŠka. Začelo se ^^ ^^n Jakac. uspelo Igprju Stupni v Ško£o je soddovarue z loScimi osruTvru- kasn^e tudi trener J ure Horvat. Posebno poglaijt v tg ířorwtní kate^riji pa je pisarto v zadnjih letih, ko so se ^pe kar deset let zapored uvričak na finalni turnir drtavT)egfi prverxstva. Trener Jani Klemenčič je trikrat osvojil naslov prvaka Slovenije. Prvič leta 200C z gmeradjo 19S5 m mkýši, rtcUo leta <2005 z generacijo 2990 in mlajfi Cn letošnje prvenstvo 2007/2008 z ^neracyo igjj in rrúajši. Državni prvaki v sezoni 2007/05 so postali (dika spodaj}: Rožk mir. Rok Podeore- V zadnji {letošnji) sezoni Loko pripeljati pokal za naslov Jam Klemenčič • prejemnik lec, Blaž Brad^, Nejc Vid mi šolami, od koder so se tudi à' 2007/2008 pa je že tre^ v mla- prvaka Slovenije leta ic^Ss z ^ srebrnega grba občine pali mladi igralci. To sodàpvanje ^^^ konkurenci Slovenije àavi- neracijo letnika ig6S in miaS. Skofia Loka kot najuspeš- zeh uspešno poteka še dan^s. la ekipa iz Skofíe Loke pod vod Leta icf^gje trener Stup- ^^^ Andi^a Završtú- mnoge genmaje uvrščale na fi- nm z mladina iz gpvracije let- ^ generacijo letnika 1987 in nalnc turnirje, a naáov prvaka nika J960 m mli^'ši pnHč osvojil nišeprMv Šh£o Loko, naslcfv prvaka takrat SR Sic^ ^^07/oS so postaU: V sezoni 2007/08je ekipo vo nije. Prvaki SR Slovenije v sezo- ni 1^78/79 ^postali: Bojan Krt, ^ ^i^anc. Ožb^ Lukanc, go mesto v Sloveniji. VertačniK Miha Koželj Slak, Jure Dolenec, Jan Pintar. Anže V kasnejšem obdobju so se «ejši trener mladih sefekcij Žontar, Žiga Pnninik, Žiga Do- linar, Domen Bajt, Klemen Brovč, Bor Pinierič. Lenart Ber- gant, Uroš Jesenko, Marko Draksler, David Sivka, Jani Klemenčič - trener in Goran De- Starejši dečki A Pristar^ših dečkih A je prve Jure Dolenec, Gašper Štrem- dil Robi HrodťsS» in osvojil dru- vidnejše rezultate v Sloveniji do- SÈgei trmcr Marjan Kakmar in belak • pom. trenerja. à GORENJSKI GIAS petek, 8. avgusta 2008 •Mé«« ««««M «••«•• •••«•« • •«« «« •« «• «• •« «i !! L^ Uma. stanovnik @ g-g^.st 7 Mladi razrezali torti Na mladinskem evropskem prvenstvu v plavanju v Beogradu sta Corenjki Nika Karlina Petrič in Neja Škufca poskrbeli za nov uspeh našega športa, ob vrnitvi domov pa sta srečni razrezali zasluženi torti. Vilma Stakûvnik Kranj- Mika Karlina PetriČ {Triglav Kranj) in Neja škuf- ca (Žito Gorenjkâ Radovljica) stâ se z ieto^njega mladinskega evropskega prvenstva v plavanju, ki se v nedeljo končalo v Be<^ra(3u, vrnili s kolajnami. Nika Karlina z zlato in bronasto. Neja z bronasto. Ob vrnitvi sta na priložnostni tiskovni konferenci v Tivoliju domov dobili "tradicionalni" torti, ki jih pri Plavalni zvezi redno podarijo uspešnim tekmovalcem. "Želela sem si, da bi na prvenstvu dosegla svoje rekordne ^e, nisem pa upala pomisliti, da bom postavila celo slovenski rekord in osvojila zlato in bronasto kolajno," je Nika Kariina Petrič in Neja Škufca sta, v družbi predsednika PK Žito Corenjka Radovljica bib zadovoljna Nika Karlina jožeta Rebca In direktorja naših plavalnih reprezentanc Cirila Clobočnika, razrezali Petrič, ki jo je ob bazenu v zasluženi torti. / rare: corwdKívůi Beogradu spodbujala trenerka in mami Karmen, seveda man, Sare Isakovič in osla- Gorenjkama, ki sta garancija, naslov evropske prvakinje v pa na prvenstvu ni manjkal lih, ki so se izkazali že v mla- da se bomo še naprej veselili disdplini 800 metrov prosto tudi oče Darjan Petrič. dinski konkurenci in so se- izvrstnih dosežkov/' je pove- in za nov državni rekord ter "Veseli smo, da naši mladi daj med najboljšim na svetu- dal direktor plavalnih repre- za tretje mesto v disciplini plavalci in piavalke nadalju- Tako smo seveda ponosni zentanc pri PZS Radovljičan 400 metrov mešano ter Be- jejo tradicijo lepih uspehov tudi na novo mlado generad- Ciril Globočnik, potem ko je gunjčanki Neji Skufca za njihovih predhodnikov od jo na čelu z Niko Karlino Pet- čestital še ne 16-letni Kranj- &etje mesto v disdplini 1500 Petra Mankoča, Anje Čar- rič in Nejo Škufca, odličnima čanki Niki Karlini Petrič za metrov prosto, Nogometni ples še v drugi in tretji ligi Nogometaše v i. ligi ta konec tedna čaka že 4. krog, na zefenicah pa se jim bodo pridružili tudi drugo- in tretieligaši. Vilma Stanovnik Kranj • Potem ko so se nogometaši Domžal minulo sredo še z enim porazom proti Dinamu v Zagrebu (3:2) poslovili od igranja v Evropi, jih ta konec tedna čaka derbi 4. kroga v prvi ligj Telekom. V Domžale namreč v nedeljo prihaja ekipa Maribora, tek* ma pa se bo začela ob 19.30. Prava tekma v novi sezoni pa v nedeljo čaka tudi edine gorenjske drugoligaše, ekipo Triglava Gorenjske. Na kranjskem Štadionu se bodo ob 17.30 pomerili z ekipo MU Šempetra. Uvod v sezono pa bo nekaj posebnega, saj še pred tekmo, ob 17.15, Mladi Kranjčan Uroš Palibrk bo v Istem klubu kot slavni Kaka! pripravljajo priložnostno slo- mnkrvťi vesnost ob slovesu svojega Članske mladega nogometaša Uroša naJdinha. "Poslovili pospremit," pravi direktor kluba Miran Šubic in doda- ambicioznih igralcev. Vsekakor lep uvod v nogometno Palibrka, ki mu je uspel veli- nogometaša, ki je Trigla ia, da bo popularni Urke ved- sezono v Kranju! ki prestop v vrste klubskega uvrstil na svetovni no ostal "otrok Triglava". Po Prav tako pa bo ta konec svetovnega prvaka AC Mi- ni zemljevid. Prvič v zgodo- uvodnem slovesu bo Brane tedna zanimivo v tretjeliga-lanl Daje 16-letni napadalec vini gorenjskega nogometa Pavlin proti novincu v drugi škikonkurenci. Vi, kroguse Triglava nadarjen, je že dolgo znano. Zanj so se zanimali tuji klubi, lahko bi že igralec v tak težko nam j e i eni njegovih ligi Šentjurju predstavil bosta jutri ob 18. uri v Ra-moštvo Triglava Gorenjske, domljah pomerili ekipi Kal-Trije igralci iz prejšnje sezo- cer Vodoterma in Kamnika, igral v Italiji ali Angliji, a ga magnet je prevelik, Urošu se ne zdaj nastopajo za prvoli- Sava Kranj bo istočasno v je v svoje vrste privabil res odpira pot v svet, v najbolj gaške klube, a v Kranju bo še Stražišču gostila Roltek Dob, odličen klub iz ene najbolj- zahtevno nekaj časa navduševal Dani- Kranj v nedeljo gostuje v Vi- ših lig na svetu. Uroš je za- Prepričani smo, da mu bo jel Marčeta, 19-letni repre- polžah pri Brdih, Tinex Šen- dovoiiil visoke kriterije Itali- vabimo zentant, tu pa je še nekaj no- čur pa pri Krki v Novem me- hokej janov, ki so ietos kupili za telje nogometa, da ga pridejo vincev in kopica mladih in stu. VABIIA PRIREDITVE Tek štirih srčnih moi okoli Bohinjskega jezera • V organ iza- ciji ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina bo jutri, 9. avgusta, potekal enajsti Tek štirih srčnih mož okoii Bohinjskega jezera. Start teka bo ob 10. uri na prireditvenem prostoru Pod Skaico. Poleg teka na 12 km bo potekal tudi tek za otroke. In* formacije; Urška Cesar (05V323 805) ali Edl Arh (041/672 774)- M. B. Nogometni tumir na asfaltu za pokal Lancova - Športno društvo lancovo bo jutri, 9, avgusta, pripravilo dnevro-nočni nogometni turnir na asfaltu. Potekal bo na igrišču na Lancovem. Več o razporedu zveste na www.sd-lancovo.com. V. S. Kropa open in balinci • V okviru prireditve Kropa open 200S bo to nedeljo, lo. avgusta, potekal veliki turnir v tekmovanju s ploščatimi balinci. V dveh disciplinah (posamezno in tarča) bodo nastopali tako mošM kot ženske, prijave za tekmovanje (prijavijo se lahko vsi nad 10 let starosti) pa sprejemajo še danes po elektronski pošti dornik.igor@siol.net ali po telefonu 041/644 986. V. S. Kranj Kranjske hokejistke v avstrijski ligi - Po treh letih nastopanja v ligi EWHL bodo to sezono državne podprvaktnje, hokejistke kranjskega Triglava, nastopile v najmočnejši avstrijski ligi. Kot je povedal Cveto Hdft>er, zadnja leta "ata In mama" gorenjskega ženskega hokeja, so že v aprilu zaprosili za nastopanje avstrijsko Hokejsko zvezo, ta pa jih je sprejela medse. "Po ugodnem odgovoru smo zače-I lov za denar, saj hokejistke nimajo generalnega sponzorja," pravi neumorni Cveto Hafner, pri tem pa mu pomaga tudi tehnični vodja Pavle Hafner. Prav tako za dekleti stoji vodstvo kranjskega Triiglava na Čelu s predsednikom Emiljanom Pavlinom in trenerjem Corazdom Drinovcem. Vodstvo In dekleta so si namreč zadali visoke cilje - uvrstitev med štiri najboljše in nadaljevati končnico v avstrijskem državnem prvenstvu. Hkrati vabijo tudi vsa dekleta z Gorenjskega, ki jih zanima hokej, naj se jim pridružijo na treningih. V. S. tenis krak) Naši mladinci ekipni prvaki Naša teniška reprezentanca v postavi Blaž Rola, Tomislav Ternar in Tom Kočevar De$man {kapetan Borut Urh, rezer-va Domen Korek) je osvojila naslov evropskega ekipnega prvaka do 18 let. Po gladki četrtfinaini zmagi nad Poljaki s 3/0 so v polfinalu premagali reprezentanco Srbije z 2/1, nato pa v finalu še reprezentanco Nemčije z 2/0. Po igri posameznikov sta Blaž Rola in Tomislav Ternar slovensíco reprezentanco že popeljala do zmage, tako da dvoboj parov ni bil niti potreben. Ta zmaga je največji uspeh slovenskega tenisa v konkurenci mladincev do sedaj. Vsi igralci bodo dobili priložnost zaigrati tudi na ATP Challenger turnirju Ljubljana Open 2008, ki se začne 8. septembra. V. S. Naši mladinci do 18 let so se po borbenih obračunih veselili naslova evropskih ekipnih prvakov. y i 8 simon. subie @g-glas, si GORENJSKI GIAS petek, S. avgusta 200S NeSREČC Jesenice jadralni padalec pristal na smreki v sredo ob 18:15 2i-l«tni jeseničan z jadralnim padalom poletel s pašnika na Zabreškl planini pod pobočjem Stola. Pri letenju je zaradi nenadnega sunka vetra nad pobočjem Smolnika izgubil višino in padel na smreko, s katere je nepoikodovan splezal sam. Ker Jeseničan nima ličen Zâ letenje, ga bodo policisti prijavili pristojnemu prekrškov^ nemu organu. S. S. KRIMINAL Kran}&kaCora odnesli cigarete v noči r^a sredo je neznani storilec vlomil v skladišče poslov* nega prostora v naselju Slavka Černeta v Kranjski Gori. Iz njega je odnesel večjo količino cigaret in druge artikle. Vlomiti je skušal tudi v zidni trezor, a se je na koncu premislil. Lastnika je vlomilec oškodoval za približno 4400 evrov. Kran) Našel denar in bančno kartico Neznani storilec je v noči na sredo vlomil v stanovanjsko hišo na Firžgarjevi ulici v Kranju. Pregledal je vse prostore in pri tem našel nekaj gotovine ter bančno kartico. Lastnika le oškodoval za okoli tristo evrov. Kranj Z ukradeno kartico na bankomat Kranjski policisti so obravnavali vloma v stanovanjski hiši, ki so ju lopovi izvedli v noči na ponedeljek. Iz hIŠe na OpreŠnikovi ulici je vzel denar, mobihe telefone in bančne kartice, s katerimi je kmalu zatem tudi dvignil gotovino na več bankomatih. Skupna materialna Škoda znaša približno 2.500 evrov. V stanovanjski hiši na ReŠevi ulici pa ]e neznani vlomilec to noč ukradel daljnogled, mobilrti telefon in gotovino. Povzročil je za približno 350 evrov škode. Naslednjo noč pa je nekdo poskusil vlomiti v stanovanjsko hišo na Tro-iarjevi ulici v Kranju, vendar so ga lastniki prepodili. S. S. I Gortnjski glas vabi suoje naročnike na nov izlet. Ker nam je Že pošteno vroče, smo sii Va-ral. taVCna K-inVa mu nftiKnliíP " ntvi tOplamC V Banja Luld» praVÍli lahko piepreČimO tlC- * O je poleg ekonomskih kazal- takšna večja banka uresniče- mu želim vse najboljše, cev na borzi zelo pomemben vala, da sem prepričan, da ne kar bo zelo velik projekt. dejavnik- bo nihče odveč. Vsak, ki do- V severovzhodni Sloveniji «želenepojave ven^spr^ ncnačcbe, Ker biomase TU rauonalno mmianie pravil lahko tudi tili 145 milijonov evrov. Pove- mesto, čail ste lastniški delež v Go- bro obvlada svoj posel, bo v ste zelo veliko investirali v prevažati na daljSe razdalje, ustavi razvoj, to pa je velika nCStTOkOVUC pozablja se, Lani ste na kapitalski trg vlo- novem sistemu našel svoje turizem. Poslovanje Panon* sem prepričan, da bo do po- odgovornost. Najlažje je veli skih Term v lanskem letu dobnega objekta za njeno ko govoriti, pa za nič odgo ste ocenili kol mani uspeš» plemenitenje tudi v Sloveniji variati." Tudi lastninknie PS Sava še da smo se renjski banki na 45,9 odstot- V medijih fe biJo veliko ugi- no. Znane $0 kadrovske kmalu prišlo." ka in za Čez 100 milijonov ev- banj o tem, kaj pomenijo spremembe. Kaj pričakuje« rov pridobili 23,^-odstotni de- zadnje spremembe v nadzor- te> da se bo premaknilo? Ko sle pred dobrim lelom ni dokončano, konsolidira- T^yPStllO lež v, kot poudarjate v poroČJ- nem svetu, zlasti na mestu "Panonske Terme, kot c>od prodaiali dejavnost trgovine no, sai ima država preko lu, komplementarni Abanki. predsednika. Lahko to ko- skupno blagovno znamko Merkurju, vam je ostala veri* SOD^a (11,1 odstotka) in 0(ÍloČÍlÍ Že tedaj ste rujavili združeva- mentitate? imenujemo naše objekte od ga OBI. Kako je s tem? KAD-a (18,7 odstotka) po- nje teh dveh bank. Kaj se do gaja v tej smeri? Kdaj? Spremembe v nadzor- Lendave, Moravskih Toplic, nem svetu kot predsednik Radencev, Ptuja, Ljutomera no. Naše lastništvo smo pro- ga bo prej ali slej prodala. "Res je» da so naložbe v uprave težko komentiram, do Banovcev, imajo po na- dali OBI-ju. Pri vsakem pro- Kakšni so načrti? obe omenjeni banki postale Tudi nov nadzorni svet, kot šem prepričanju zelo lepo jektu, ki se ga lotimo, imamo •To ^rašanja je razreše- memben lastmški deltí. ki ^a kapitaliZCm I Nacp lacrnictvrv cmn nrn« o^ hn nr^i ali cl^i nrrwlald 1 S pravili lahko Nimamo posebnih načr- "core business", torej temelj- stari, bo upravo nadzoroval prihodnost. Postavljene so na za primer, da nam ne ttspe tov. Menedžerskega prevze- nrpnrp^îrno ni pose! Save in njenih na- in ji svetoval. Pravzaprav ni termalni vodi, kar pomeni za po pričakovanjih, pripravljen tna ne planiramo iz prepro- -t r ložb. To sta dveod najboijših prišlo do veliidh sprememb: jutrišnjo energetsko situacijo tudi izhod. Projekti v podjet- stega razloga, ker ne vidimo TlPZaŽdcÍ16 slovenskih bank, ki se po od devetih Članov so Štirje izjemno veliko prednost. V ju nosijo tudi tveganja, zato iti* žnosti, ob laki vrednosti svojih značilnostih zelo do- novi (eden na delavski, trije turizmu je poraba energije je dobro pravi čas pripraviti Save, o kateri smo prej govo- poiSVC Vdiclar polnjuieta. Gorenjska banka na kapitalsld strani), doseda- velika postavka - med 5 in 8 tudi izhod. uuvr^ ^Krais r ) ' rili, da bi lahko zbrah 400, je kapitalsko močnejša, Abanka je trlno orientirana nji namestnik predsednika odstotki vseh stroškov, Druga Ko smo sklenili opustiti 500 milijonov evrov. Prepri- 1JiV.d LiLL^ C CSl(LLCVa 'OVil OU « »NV «V VJ U pWV i«UUJ ViéV< C • IV* • 1 IC^IJ 1 1 O 1 nadzornega sveta, ki je to prednost je velika raznolikost dejavnost trgovine, ki nas ni čani pa smo, da se bodo, ko ^ ' f in pri tem uspešnejša. Od funkcijo opravljal že dva vod v teh tennah, zato si ne osrečila, smo vse, kar je na- se bo država odločila prodati nravll lahlcO analize teh prednosti do za- mandata, je postal predsed- konkurirajo, paČ pa privlačijo stalo iz nekdanje Astre, Che- svoj delež, našli investitorji, * kijučka, da bi bilo pametno nik. Naj poudarim, da pred- različne ciljne skupine go- mo in grosupeljske Gume, ki bodo to z veseljem kupili UStaVl te prednosti združiti in po- sednika izvolijo Člani nadzor- stov. Opremljamo jih z do- prodali Mericurju, s tem ne- in si pridobili naložbo, v ka- iskati iz tega še slnergije. ni nega sveta sami." daleč. Z zdmžitvijo bi nasta- brim servisom, pripadajoči- kaj zaslužili in pridobili de- teri se bo njihov kapital ple-mi dejavnostmi, centri dobre- lež v Merkurju. Tega name- menitil. Kdo to bo, se bo od- razvoj, to pa je la mnc^o večja banka, druga Ali utegnejo spremembe ga počutja, kar je vse bolj ravamo, kot je dogovorjeno, ločalo po borznih pravilih, vclilca največja v Sloveniji. vplivati na uresničevanje iskano. Vsekakor napreduje- prodati Mernnu." Ta ideja, moram reči, se strategife, na vaše načrte? rao, ocenili pa smo, da je tudi vsekakor pa bomo za investitorje z našo strukturo • ban je kar prijela. V dosedanjih "Ne. Nadzorni svet je veri- s kadrovskimi sprememba- Merkur, čigar pomembni kami, gumarstvom, ki je se raziskovanjih, razgovorih, fidral našo razvojno strategi- mi potrebno dati pospešek." lastnik ste še, se danes ozna iskanju mnenj in podpore še jo. Pet od tistih, ki so jo veri- čuje v aktualni polldki kot tivnim turizmom, visoko odgovornost glo v svetovni vrh, perspek- TvJaila7nP i A •Kxmîrvi htri-TTVirtm ine<*iLr/^ ) ) / nismo naleteli na nikogar, ki ficirali, je Še vedno tukaj. Ra- Pred dvema tednoma ste v eden od najhujših primerov strokovno skupino za nepre- vclilco SOVOriti Ki hamii Ip r.Q caua. i^îinam Ao Vwln Haíalí íť» na. RiT4 rvinriî Invamn Ta nrM^f». taÍLime, da aktualna vitalnem delu starosti, ki se politična oblast razvoj druž- je podaljšal za tri, celo štiri benih odnosov v posamez- desetletja. To je pomembno nih delih sveta lahko pospeši družbeno in osebno vpraša-ali upočasni, ne more pa ga nje in dr. Kranjčeva meni, da prepreâti. Tako tudi kapitalizem zahteva ne le ekonom- je rešitev v dejavni starosti. Vendar politiki in socialno ske spremembe, temveč tudi okolje pri nas Še ne razmiŠ-prilagoditev instrumentov Ijajo tako. Govorijo le o oskr- socialne politike. bi v terminalnem delu življenja. Govorijo, da bi morali Staranje prebivalstva je zna- rojevati več otrok, da bodo Upokoj CnCC, dlnoza svet in za Slovenijo, ustvarjali blaginjo. Hkrati za- Kaj kot izkušena psihologi' nemanajo v družbi že obliko- / ^ ki 0.613 iz Tija. ki tudi sami preživljate vani in razviti kapital, ki ga v Stanka Baloh, univerzitetna diplomirana psihologinja, specialistka in psihoterapevtka tako imenovano tretje živ- sebi nosimo starejši. To pa je Ijenjsko obdobje, pravite o danes, ko gospodarska in zanimanja; motiviran, da "Glede na Število upokoje- Upokojenec, ki dela iz zani- na organizacijskem. Mlajšim družbena vitalnost temeljita nih, ima večina zelo nizke manja, je motiviran, da delo lahko pokažejo "bližnjico" do na Človeškem kapitalu, skraj- prejemke, nekateri celo no- opravi dobro in vanj daje tudi rezultatov. Res pa je, da ne- benih. Raziskovalno delo pa sebe. Tako lahko starejši kateri starejši paČ niso uspo- si lahko privoščijo le tisti, ki mladim dajo tudi svoje po- sobljeni za takšno delo, ker predsednice mreže sloven- Le malo upokojencev se, če* imajo znanje in s pokojnino globljeno znanje in izkušnje» so "obsedeli" in je njihovo dobro in vanj Skih univerz za tretje živ- prav imajo končno za to do^ zagotovljeno preživetje. 2a- nabrane z leti, ne le na viso- znanje zastarelo. Tisti, ki sle- položaju in vlc^ starejših v svetu in pri nas^ "Zanimivo se mi zdi raz- no nerazumno. delo Opravi miSljanje dr. Ane Kranjc, Ijenjsko obdobje, ki je na daje tudi sebe» korďerena z naslovom Med volj časa, ukvarja 2 raziskovalnim ddom. Zakaj? posleni pa so vse preveč ko mtelektualnem razisko- dijo razvoju, pa so dragoce-obremenjeni s storilnostjo, valnera nivoju, ampak tudi ni. Google 107 RAČUNALNIK IN JAZ Robert GuSttn Ko ielimo na internatu "About CoogU" oit slovensko "Googfehot", kije spktni isica- lom raČuncdnikou išče spletne prifcaz. Pm so prikazane stra' nekaj poiskati, se nas skoraj "Vse o Googlu", kjer nato izbe- lec, ki samodejno iŠČe nove veČina odpra\H na spletno stran rete "Google Services and To- spletne tirani, modula "Inde- GcHJgie. Nô spletni strani ols". siownsfco "Goo^ve Sto- xer", ki shrani vsako besedo na prt^edwe tudi več tisoč strani. strani vdiko ^utr^e kakor naš in-temetni iskalnik. Hkrati lahko ni, H imajo riajvii^o Mskanost ter jik razvrsti po stmni od naj bolj podobnih do manj podo hUp://www.googlt.com oli ntvt in Orodja'\ vsaki sirani, kar posledično na- Goo^bot preda Indekseiju bnih. Goo^ si nak vpise zap htip://wmv.goo^.si najdemo Goo^je začel s swjim delo- redi ogromno podatkovno bazo popolna besedila ter naslove stra- suje in s tem iwdgrajuje svoj si poleg iskalnika še mto dru^h varyem že leta ig^G kot projekt in modula "Query processor", ni, jih je našd. Ta besedila stem. Tako nam lahko ponm zelo uporabnih pripomočkov. Med najbolj uporabne seveda sodijo GMail za delo z elektor-sleo poŠto, pa Picasa za urejanje sUfe in (btografij, G00^ http://goo^.stanfbrd.edu, leta podobne izraze. spletriegfi iMnika, ki sta razvijala stanfordska Študenta Liny Pi2ge m Sergey Brin. Iskalnik je deloval na na^vu ki primerja rtaše želeno iska- Indekser shrani v podatkovno rezultate, kakršne so iskali tui nje s svojo podatkovno bazo in bazo. Ta ind^ je razt^tičen po ljudje pred nam i, ki so vnes izpiše zadetke dokumentov, v abecedi. Za izboljšanje tkanja enako ali podobno besedo. In katerih je naŠel omenjene ali Goo^ ne upo&eva pogostih be- temetni strežnik po^je naš vpis sed ali angfeâco "stop words",kot "Index serverju", kije drugi del Kako sploh deluje Goo^? so "the", "is", "on", "or", "of, Query proc^rja. Vsebina v Earth, ki omcgoča interaktiv- 1997 pa je bila re^strirana dono popotovanje po svetu. in. pa mena google.com. Leto kasn^e Googlebotje i^Aalnî robot, ki po- "how", ^Wiy " kot tudi ne eno- Index sserve?ju je podobna ka-Google Maps, ki nudi iskanje pa je bih ustanovljeno istoimen- išče strani na svetovnem spletu mestnih številk ali znakov. Jnde- zalu na koncu knjige, saj pove. lókaáj na zemljevidu, kjerkoli sko podjetíe. in jih preda Gooàe lndexer-ju. na svetu. Poles lesi pa je na iz Google iskalnik vsebuje tri Po navadi si Goc^ebotpredstav- xertudi iffioHra odvečne presledke ter velike in male Črice zaradi biro še mncgo drugih koristnih dde, vsak del posebej je del dis- ljamo kot majhn^a pajka^ ki hitr^ieffj delovanja. programov od jinančnih pripo- tribuc^ske mreže tisočih poceni pleza po mreži sveiovnegp spleta. katera stran vsebuje določene besede. Uaš vpis potuje do strežnika dokumentov, ^ dejansko Query processor irm veČ raz- vrne shranjene dokumente. Ge- rrwČkav, preko pripomočkov za račur\alnikov, ki sočasno opra- ampak v resnid Googfehot delu- ličnih delov. Vključuje uporab- nerira se kratek povzetek, ki opi- urejanje zdravstvenih poda- vljajo vzporedno procesiranje, je podobno kot naš spletni brskal- niški vmesnik ali iskalnik, kjer suje vsako iskanje, tkov, pa vse do orodij za pisa- kar pomeni metodo, v kateri je nik, se pravi poS^a pakete z za- sistem preveri naš vpis in vpise Z Goo^mje naše življenje nje blogov in iM)denje koledaija. mnogo izračunavanj opravlje- htevami strežniku, na katerem v podatkovni bazi. Googie vse- na internetu lažje. Poleg Goo- Do vseh teh dodatkov prideU nih vzporedno, kar omogoča je spletna stran, shrani celotno buje več kot sto faktorjev, ska- ^ so na voljo še drugi iskalni- tako, da na Googlovi spletni hitrejše procesiranje. Google stran ter jo preda Goo^ Index- terimi ugotavlja, kateri doku- ki, a nobenemu še ni uspelo strani izberete povezavo iskalnik je sestavljen iz modula er-ju. Goo^ebct z vdikim števi- menti so najbolj primerni za prema^ti Goosfa. à M é GORENJSKI GLAS petek, 8. avgusta 2008 POGOVOR Razgledi Mnogokial se odrinjene po je vpraianje, ki se vse pogo- sti. Ûovek si mora upati pre-čutijo tudi mladi, ki jih skrbi šteje pojavlja prí vseh gene- dati svojo energijo v sodelo- sti, egocentriini pa tega sploh nočejo. Starši lahko 2 primer skandinavskih d^v. TradiClOnalnO m mogoče prenašati bolj so- prihodnost... "Lahko rečem, da je danes racijah... "Res je in posledica tega je, vanje in s tem primerjanje s sodelavci fer tako uvideti svo- ustrezno vzgojo spodbujajo dalno naravnanih načinov fi-otrokovo željo biti samosto- nandranjaupokojevanja. Po- mladost diskriminacija po letih večja da so se začele pojavljati sta- je zmožnosti. Samo tako lah- jen in odgovoren ali pa ne. trebno bo najprq spremeniti d.OŽÍVÍÍO lÍlldÍ6 kot pred sto, dvesto» tristo re metode vplivanja na ko socialno in strokovno do- RazSirjen je življenjski slog družbeno in politično vzduš- ' ' ' ' leti. Zdaj so odrinjeni tako zdravje. Začeli so se pojavlja- zorm. mladi kot starejši. Mladi kar ti različni čudeži kot v Župa- Ik samskosti po tridesetem letu je^ ki ne bo produciralo tona račun staršev ob razmero- likSnega Števila obubožanih ki po niso in niso dovolj dobri, da bi njih Njivah, delovati fe začel Kakšna Je vloga družine? ma visoki stopnji avtonomi- revežev, za katere ni izhoda v VoilČanCITl dobili delo za nedoločen čas, Tunjiški zdravilni gaj in dru Spremembe na trgu dela )e. Pravočasen prehod iz mladosti v odraslost ni veČ boljši jutn. Teh več sto tisoč ker da nimajo izkušenj in èe gi alternativni zdravila, bio- najbolj prizadenejo mlade, niso čustveno in socialno zre- energetiki, prerokovalci in Čedalje težji je vstop v eko- pravilo." le osebnosti, delo pa zahteva drugi. Kljub temu da se kre- nomsko sfero, ki ga mora odgovornost Zorenje je na- pi slovensko gospodarstvo, vsak posameznik izbojevati Srednja generacija se ob jo. Nimajo denarja za dodat- mreČ proces, za katerega je zdaj preveč državljanom do- Zdi se. da so vrstniki postali vsem tem pogosto čuti pre- no invalidsko-poko j ninsko ie "nevidnih", k« jim je po- šoknjU đobljo Stal le ponos na dosežke mi- f ' treba eksperimentirati. Nato hodld ne omogočajo niti konkurenti za dobrine» kot obremenjeno nulega deia in zato ne prosi- Tonrvclifpv in. Ntmaio d^naria w dodat- ^«p^^oUtCV, postanejo zavarovanje, za zdravljenje, so delovno mesto, ugled, kariera. Tudi če mladostniki To generacijo je nujno za šolanje otrok. Začeti bo gtaTSi ill SC treba razbremeniti, kar bo treba iistvarjati državni sklad preživljajo prosti Čas s prija- m<^oČe z ohranjanjem zapos- pri SPiZ. Toda najprej mora telji, ti zanje niso podporna Ijivosti tako mlajših kot sta- delovati pravna država. Spre- je človek laatek čas dober, a je zdravljenja v javnem zdrav- že po 45. letu prestar, da bi stvu. Ljudem je ostalo le upa- menjal službo. To pa je pogoj nje in verovanje v čudeže." za spopadanje z novimi izzivi in s tem možnostmi za oseb- Tudi bolezni današnjega skupina pri odločanju in sve- rejših. Srednja generacija po- meniti bo treba zakonodajo no in strokovno zorenje. Stal- časa se precej razlikujejo od tovanju. Opora so jim druži- gosto že pri 40. letu starosti tako, da bo prijaznejša za vse niča informacijske družbe je tistih pred leti... namreč stalna sprememba. ločijo od izvorne ne. Če pa osebna stiska stai- nima več možnosti zamenja- državljane. Vse dokazano taj- drUŽinC "Pojavlja se predvsem več Šev v materialnem, social- ve službe, ker so že prestari, kunstvo je državni denar in ' Visoko šolstvo tako v 21. sto- bolezni, ki imajo svojo osno- nem in čustvenem smislu To omahovanje glede starej- država naj ga nakaže temu letju postaja le osnovna šola v vo v imunski oslabelosti po- traja predolgo, so otroci pri- ših je čutiti na delovnih trgih skladu- Težko bo, izkoreni- procesu permanentnega izo- sameznika. Na mentalnem krajšani ter lopJino in var- tako pri nas kot po vsej Evro- njali ga bomo le počasi. Taj- braževanja. Iz močne tekmo- področju se kažejo bolezen* nost iščejo v klapah. Veliko- pi, zato je treba ustvariti po- kunstvo ima v Sloveniji že valnosti in zaposlenosti za do- ske formadje, ki izhajajo iz krat ne razvijejo čustvene in- goje za uspešno enakoprav- stoletno tradidjo. V vsem 20. ločen Čas, ko ima delodajalec ekoloških problemov, iz sod- teligentnosti, niso sposobni nejše kandidiranje za delo- stoletju se je kazalo v obliki veliko moč, izvirajo tudi med- alnih stisk prebivalstva in iz- sočustvovanja. Ta del aove- vna mesta, Možnost dela je ''kraljev na Betajnovi"." sebojni odnosi pri delu. Po- gubi orientacije v moralruh kove duše zamre in v odrasli treba dati tudi vitalnim, spomen družine v tekmi za âm vrednotah. Stoletne moralne dobi tega ni mogoče norma- sobnim in izkušenim upoko- Kaj vas torej najbolj skrbi? več delodajalca pogosto pre- in sodalne vrednote, kot so lizirati. Generadja novega ti- jencem. Srednja generadja, Prav malo je tistega, kar malo zanima. Ti odnosi pri marljivost, varčevanje in dru- sočletja podaljšuje mlados» ki nosi odgovornost za vzgo- ostaja slovensko, ali bomo delu pa tudi bistveno.pogoju- ge, ki so v wéMh težavah re- toiški slog živijenja daleč v jo in razvoj otrok, za napre- zmogli v boju za profit? Pre- jejo varnost pri dèlu. zdravstveno stanje zapo^efiii, nji- ' ^ševaJe Slovence, v global iza- tridesetaile^ in čez. Označe- dek družbe, za bome, je pre- nos spoznanj v dobrobit vseh djskih procesih postajajo ne- na je za apatično in izgubljè- obremenjena. Ne le, da se iz- državljanov ovirajo razni hovo ustvarjalnost in jemljejo smiselne. Denar postaja no. Ti mladi niso akterji d vil- Črpava, tudi svoje družbene gospodarsko-politični lobiji, moč za njihovo samorealiza- Bog. Za veliko večino prebi- no-družbenih gibanj, niso vloge ne more odigrati dovol j Nevarno je, če se politična djo. Družbena klima pa pozi- valcev Slovenije to ni spre- veČ glasni in ničesar ne za- učinkovito." tivnega komunidranja ne jemljtvo. Ogroža jih, V situa- htevajo, Tradidonaino mla- spodbuja dovolj. Ljudje pogo djah materialnih, socialnih dost doživijo ljudje, ki po Torej je stari vzorec upokoje- za spreminjanje zakonodaje moč brani s kapitalom. Aktualna poUdka mora najti moč sto ne najdejo potrebnega in čustvenih stisk veliko po- končanem šolanju dobijo za- vanja preživel? tako, da bo onemogočala bo- miru pri delu, nujnega za sameznikov zdaj ne najde posUtev, postanejo starši in strpnost in zdravje." "Dejstvo je, da se bc^asfvo gatenje le najbogatejših. To ustreznega izhoda in nima se ločijo od izvorne družine, držav veča. Svetovni problem je osnova socialne države, za možnosti samouresničeva- Za prelomno starost štejemo in problem pri nas je le di- spoštovanje človekovih pra- Ravno zdravje in to, kako nja in občutka vamosti, kar med 25, in 30. letom, Razva- stribudja tega bogastva. Ven- vic, za spodbudnejše ekolo- ob vseh stresih ostati zdrav» ie osnova čustvene stabilno- jenim mladim je težko odra- dar se zdi, da k nam, iz na §ke pogoje bivanja." Jaz f Barbara IZ STARIH ČASOV Miha Naguč /z zakonsk^ življenja Barbare Sitar in Primoža Trubarja je ohmnjenû tudi nadvse zanimivo pooblastilo, spisano v (ker mije daleč, zato iz ženske bojeóxosti, tudi zavoljo mojih treh malih otročičev ni mogoče, da bi to sama v lastni osehi nemikem mestu Kempien, zB. opravila) dala in izročila svoje aprila 2554. Z njim poobk^čata pdnomo^e in cdotno oblast z nekega go^oda na Kranjskem, vso veijavnos^o za vsa sodišča da v njunem imenu uredi za- in običaje častitemu Heliju puščinsko zadevo po umrlem Stotzingerju, proviantnemu Barbarinem hraiu Juriju Sitar- mojstru na Kranjskem, imetni- ju, kaplanu v ŠetiČurju pri Kra- ku te^ pisma, in sicer tako, v nju. PoohlastUo, ki je težavno mojem imenu in namesto mene ie za go2o branje, priča o ta- rt^nega gospoda Jurija Sitarja, kratrwm pravniškem jeziku in kaplana v Šenčurju pri Krar^u, Vinjeta iz slovenskega protestantskega tiska razmerah nasploh. Clasi se, moje& pokojn^a brata neprt- z mojim mwrtom, vednostjo in voljo. Zato tudi dam besedo in oHjub im kot varuh, da bom pri tem vztrajal in da ne bom nasprotoval po nobeni poti, tudi ne Z zvyačo in s skparstvom. " Na koncu pa še njun sh^pni odstavek: "In da bi to resnično dokazala. sva jaz, zgoraj omenjena Barbara Si^arica. in z njo jaz. omenjeni njen gospodar, oba lepo naprosila odličnega, časti-tega in modrega Gt^pejja Zellerja. kemptenskega župana, daje 5Poj lo^fni pečai za kot sledi. "Jaz. Barbara, rajne- mičn ine in prem ičnine in kjer sploh z vserrù provn im i sred^ meri vseffi dola zdaj kakor po- naju in najine dediče, toda za ga Matije Sitarja, meščana v koli se te skupaj z njegovimi in pomoÔd opravi ter na sploh sl^ in po^ kakor zdaj. zmeraj ne m kvar sebi, gospodu Kranju, in Svetke, njegove za- pravicami in zahtevki dožene- in poseh^' stori in pusti vse, kar vse za dobiM, izgubo in vsahš- peča tajju in svojim dedičem koňsko žene. njih obeh zakon- jo, zlepa ali sodno zahteva, iz* bi jaz zdaj mogii ali hotela, no pravo brez nezaupanja in javno le-íw pritisnil, /n sta priči skapotomka in hà. zdajgospo- terja, zato odreši, premičnine, Obljubim in i^avljam tudi pri da Primoža Trubaria. prid i - Če jih je kaj, proda, prenese, za svoji ženski časti m dobrem poš- ^roSva." Barbarini sledi Primoževa najine prošnje za pečatenje častita Junj Gôrine in Hans ga rja in župn ika v Kemptenu, poro^vo obljubi, zato pisma se- tenju zase in za vse sv^e dediče, izjava. "In jaz, zgoraj imeruyva- ger, kemptenska meščana, zakonska žerta, javno priznam stavi in za pečatenje prosi, a če da se bom resnično, trdno in ni Primož Trubar kot njen. Dano v petek, osemindvajseti s tem pismom, da sem z nasve- ga kdo motil, mu ugovarjal zmeraj à ržaia vseh njegovih Barbare Sitarice, zakonski mož dan meseca aprila po ro/stvu tom. vednostjo in vol/o omenje- ali ga oviral, my bo to na kakr- ukrepov, in če bi pri tem potre- in varuh, Í2^avljam le-tu pose- Kristusa, našeffi Ijube^ Gospo- nega svo jega lju bega gospoda Šen koli noči n, da to tož bo, z boval Še več polnomo^a, velja/, bg, da se je opravil prenos pol- da in edinegft zvdi&irja. v pet' zakonskega moia in varuha ugovorom in zagovorom in da sem mu ga s tem v polni nomo^a. kakor kaže to pismo, ncysto m štiriinpetdesetem letu." À GORENJSKI GLAS petek, 8. avgusta 2008 USODE Razgledi Zgodba o Olgi, ki je še zmeraj tujka v lastnem domu Proti utrišn emu dnevu Milena MiklavČič da s pogovori rešujemo ve- nad tistimi, ki niso bili nič črno problemov. Pa še prav krivi. Noben fant, ki jo je Ded se je še bolj zaprl je imela." prišel prosit za roko, ni bil vase, nepremično je sedel v Olga mi pokaže cel sve- dovolj dober zanjo. Po svoje kamji, v temi, in za nikogar ženj zvezkov, popisanih z jo razumem, saj so bili preveč se ni zmeni]. Babica je drobno pisavo, zelo lično in prosti in nešolani. Nekoč pa jokala in ga prosila, naj ji po- enakomerno. Njena mama pridejo dedku na ušesa go- maga pri deb. a on je le za- je zapisovala vse» od tega» vorice, da se srečuje z ne- mahnil z roko, da se tako ali kdaj so posejali žito, posadili kim mestnim, ki je bil ne- tako ne splača. VeČino živine krompir, do tega. kdaj je kakšen pesnik, pa Še v časo- so tako morali oddati vojaš- imela menstruacijo. pise je pisal. Menda je v hiši čini, pa ni važno» katera je "Zvezke je skrbno hranila nastal vik in krik, saj je bil potrkala na vrata. Vsak od in jih varovala pred drugimi. Pavle ideološko za mamine-njih je samo jemal, tako je Spominjam se, da sem bila ga očeta popolnoma nespre- bilo. še otrok, ko sem jo včasih jemljiv. Vendar sem takrat "Moja mama, ki je sanjala, opazovala, kako je potegnila bila že jaz na poti in nič več da bo nekoč zdravnica, se je iz žepa ključ in odprla oma- se ni moglo spremeniti. Pr-morala vdati v usodo. Kljub • ro, ki je bila vzidana v steno, vič, kar stoji naš rod, je bila temu da ji je bilo takrat ko- me je pomir)â' pri hiši le civilna poroka m maj šestnajst let, je garala od la in prej, preden je napisala to je deda dokončno strlo. á jutra do večera, da je lahko nekaj vrstic, sem že spala." Svoje je naredila še skleroza ? preživljala sebe in starša. Na V povojnem Času je bila in še jaz se spominjam, da I srečo se ni nalezla dedkove- "ponudba" za ženitev god- je mami velikokrat očital, da ga sfrahu, tako da se ni tres- nih fantov zdesetkana, De- ima tudi ona krvave roke in o rožah, o tem, kako prepo- nesli h krstu, k prvemu obhajilu, k birmi. Bogi^ruj, da bi on izvedel za to! In iako se la kot Šiba na vodi, ko so sre- kleta so zelo težko našla sebi da se bo živa cvrla v "več- znati kakšen veter po tem, di noči prihajali vojaki, da se primernega. Ampak, da je nem ognju". Ni bilo lahko, kako piha ..." Vse, Kâr ob peči malo pogrejejo," je bilo temu tako, nisem sli5ala saj ata niti ni bil slab Človek. Medtem ko poskiišava sok je dc^ajalo, da sva z mamo Olga nizala spomine na do- le od Olge, tudi druge sogo- Razen, seveda, ko se ga je iz lanskih malin, mi Olga zvečer, preden sem zaspala, vornice, s katerimi sem se napi]. Takrat pa je razgrajal pripoveduje tudi o tem, da jo molili angfl, zjutraj pa Zanimalo me je, kako to, srečevala v zadnjih dvajsetih in vsakič je v hiši razbil vse je, maio za šalo, malo za res. sem očetu sedela na kolenih bilo povezano s godke. • • • , —— - •• • • • » - .—... . —, ...... • —— — — ' — — ; -- — — • ——«J— • • • - - — • ^ • , — » -- ----— - . - < • < — - —• ' — - •• - — — — • ~ CerlCVlIO m da pozna toliko podrobnosti, letih, so mi pripovedovale križe in bohkove kote. Kot naučil mnogih zelo "mo- in ko me je vprašal, kdo je bogom, smo no," se je nasmehnila. pri naši hiši "O, to pa je zelo enostav- podobne zgodbe. otrok sem se skrivala pod ških" kletvic, s katerimi se največji, sem izstrelila kot iz "Čeprav moja mama ni imela možnosti za študij, je "Moja mama je bila iz- pečjo, ko je s kakšnim ko- je, potem ko je začela obis- topa, da Stalin, a kdo je naj-iemno razgledana in zelo in- lom klestil okoli sebe vse, kovati osnovno šolo, postav- pogumnejši, pa Tito. Če se teligentna ženska. Žal se ji kar ie dosegel. A ko se ie Ijala pred sošolci nisem obotavljala, je vzel iz bila zelo razgledana ženska, želja po zdravniškem pokli- streznil, je bil spet pohleven Vse, kar je bilo povezano žepa kakšen cukcr (bonbon) počeli na Zlasti so jo zanimali med- cu nI uresničila, v njej pa je kot ovčka, jemal me je v na- s cerkvijo iu bogom, smo pri in me z njim kupil. Potem , . ^^ človeški odnosi, psihologija zato ostala neka jeza, ki jo je ročje, mecrk(/'ûJinvodilsse- naši hiši počeli na skrivaj, pa se je hvalil pred mamo, SKnVai- torej. Zmeraj mi je govorila, stresala nad vsemi, zlasti boj v naravo, kjer me je učil Brez očetove vednosti so me da on že ve, kako z otroki." Med sosedi 102 SLOVENCI v ZAMEJSTVU Jože Košnjek Peter Krištof iz Pliberka v skupen," je na srečanju v Na moje vprašanje, ali je Podjuni na avstrijskem Koro- Višji šoli za gospodarske po- na boljšem koroški ali slo klice v St Petni, ki deluje že vensid kmet, je Peter Krištof sto let, pripovedoval Peter odgovoril, da imamo tako na škem je pri Kmetijski in gozdarski zbornici Koroške v Celovcu odgovoren za sodelova- Krištof. "Zadnje čase smo Koroškem kot v Sloveniji nje s kmetijskimi in gozdar- zelo uspešno sodelovali pri kmete, Id se odlično znajdejo skimi zbornicami in dmgimi projektih za razvoj turistič- v danih razmerah, v pravem kmetijskimi in gozdarskimi nih kmetij, pri spodbujanju času naredijo prave korake ustanovami v Sloveniji in v ekološkega kmetovanja in in imajo prirojen trçovskà ta- italijanski deželi Furlaniji in pri trženju kmetijskih pridel- lent, in zato dobro shajajo, julijski krajini. Sodeloval je kov ter njihove neposredne Zato po njegovem splošni tudi pri oi^anizadji "Kmeč- prodaje. Moja glavna naloga odgovor, kateri kmet je na kega praznika", ki ga je zad- je spremljanje projektov, ki boljšem, ni mogoč. Za slo- njo julijsko nedeljo v Št Petru jih v okvini programa Inter- vensko in koroško kmetij- V Rožni dolini priredila Skup- egg razpisuje Evropska uni* stvo je značilno manjše šte- nost južnokoroških kmetov ja, in priprava dokumentaci- vilo zelo velikih kmetij in ve- Peter Krištof na koroški kmetijski in gozdarski zbornici skrbi in na katerem so se srečali je, ki je potrebna za prijavo liko n:kajhnih kmetij. Mno- za sodelovanje s sorodnima zbornicama v Sloveniji in v kmetje treh sosednjih dežel. na razpise. Običajno pojas- žičnega opuščanja kmetova- Furianiji in julijski krajini. /p«o.jo2eKo4r»j«k f. V II Osnova za sodelovanje je njujem projekte sam, če pa nja oa Koroškem še ni, če- rodne zavesti, poudarja Peter Krištof. Številni koroški projekt Agrarkontakt, ki pove- tega ne zmorem, si poma- prav se reja govedi in praši- roškem zadnje leto še pose- zuje kmetijske in gozdarske gam z zunanjimi strokovnja- čev zmanjšuje. Polja so ob- bej pestijo rejce prašičev, so zbornice na Koroškem, v Slo- ki. Organiziramo številne delana tudi zato, ker jih na težave v obmejnih delih Av- Slovenci, ki so se šolali na veniji in v Furlaniji in fulijski strokovne ebkurzije, na ka- manjših kmetijah, na kate- serije, Italije in Slovenije po- slovenskih osnovnih in sred- krajini ter vse druge ustanove terih spoznavamo in pojas- rih prihaja do menjave gene- dobne. Polegtegapajepode- njih šolah, so šli po znanje in dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu. Razvijamo in n)uiemo primere dobre radj, jemljejo v najem in ob- želje s sorazmerno neodvis- na Dunaj ali v Gradec in tam prakse. Na leto se jih udeleži delujejo večji kmetje, Zaradi nim kmetom pomemben tudi osuli. Koroško gospo- uresnjčujemo tiste čezmejne nad tisoč ljudi s Koroškega, omefenih možnosti kmeto- dejavnik ohranjanja sloven- dar stvo je šibko in ne zago- projekte, za katere je interes iz Italije in iz Slovenije." vanja m nizkih cen, ki na Ko- skega jezika, kulture in na- tavlja dovolj delovnih mest. i k lUaJLU . CDF=fírniJBK I CLHB . 5 I Gorenjski Glas *7 Zđ MU f< 60 ^ béktimo £ûi II Isa Poletne prireditve v âkofji Loki I.KOIO PATRIA NONTRi% Gorenjski Glas « H v Cena 26 evrov, zâ naročnike 20% popusta ^pcLitain^ po telefonu 04/201 42-41 afi po el. pošti: naročnin« l^glas.si Sdi «MVI llAt AVTOHiSAVRTAĆ d.0.0. KRANJ , PE Ptimskovo, fiu^igajeva ccsm lOa« 4000 Tel.: Cd/ 23 899. fax: 04/ 23 44 890.E-mdfl: vrtač.sea(0)«iol.det Ko vam zaigra domišljija ... iT. i • è « rr^r ... In bi radi oživili skiite sanje, vam Pogina banka Slovenije do koncâ avgusta ponuja ugoden potrosnisld kredit: • platate samo polovico stroškov odobriive kredi la. » brezplačno lehkc pristopite k uporabi elekiionske banke, « £e zaprosile za plačilno kanico. prvo leto ne plahte ćUnaiine. Nepckzabno poletje aa] se zaint na vaiH wdiil in/omurije: • ww si •wl.02 22SW72.0l 243 1^72 * U] cu vsaki po^ ros. POGINA BMVKA SLOVCML <14. www.lidi.si Stojalo za popravila kolesa • icfeslno u manjia In večja popravila koles • Z 2 nogdma in praktičnim držalnim roCdjem • Enostavna uporaba in sestava * Stabilna, v i$okokakovo$tn a lehlena konstrukciia • Pfihtani prostor, Vet |e zložliivo • Primerno za večirvj trgovsko običajnih koles kos Dvojna torba za na prtljažnik kolesa * 2 roDustr^r stranski torbici za na kolo z veliko prostora < Torbici sta speti s pomočjo praktičnega nosilnega spri{emalneg3 pasu * Glavni predal z dvosmerno zadrge, notranji de) 2 mrežnim predalom •Sprednji predal 2 dvosmerno zadrgo, notranji del z držalom za oisaia * S pasovi za pritrditev k05 €22: Cofa, Limonada, Oranžada 2 Ogljik, dioksidom 6*0,51 ... — C 0,33/1 i ¥ J» •f i 7. 8. . 9. 8. 2008 začinjene 1700 mf/J550-g € 0.65'ke i>^S2B3 . 20Û8 SO dotuvi]ivi ^aiTTO v oineieiiili kolibi rrnli rtKf3iđsaniov n Yfiiinířiij úá Hjinisiv.^ Slik') so Simbolične Vse cviic vêlidio aniki/.tlvgpdiieiftit^Visvado velikci^iii |nv|»4§sviiii|ii K prvi Oon razprodani. ccn|(;tic kij^^c prosimo za trre? ďckorauvnili elefiiťiilovfioja^pr^dajQ/alM Vsvci'tii'sovEUHspNpdJdiocunDUV uskaiste iidp^ke ne Udi d.o.û. k.ej ï- i6 GOREN)SKi GIAS petek, S. avgusta 200S REPORTAŽA Razgledi Bosna in Hercegovina je država raznolikosti - zanimiva s turističnega, a še vedno pereča s političnega stališča. Država treh narodov Vsi napisi se v hipu spremeni j o Ia^ka Paiadin jagnjetina, bosanska kahva in Pot po območju Republike jo skupaj» tako kot pred vojno, Čeprav je nedavno prijetje .................................... druge poslastice, lepih planin, srbske na severu in v osred- in prijetno vzduSje, ki ga kot nekdanjega političnega vodi- Bosna bo letos slovenska, nârodnih parkov in rek ter njem delu države že prinese , obiskovalci lahko dandanes telja Bosanskih Srbov Rado- je bilo pogosto slišati od celo ddčka jadranske obale. presenečenje, saj se ob navi- občutimo v BiH, ne daje pre- vana Karadžiča v prvih dneh znancev pred letošnjim pole- V okolici BihaČa, glavnega dežni, sicer neuradni meji, več slutiti, da je območje pod v tujini odmevalo celo veliko tjem in res se je izkazalo, da mesta Unsko-sanslcega kan- kar presenetljivo očitno po- nenehnim političnim priti- boîj kot v sami BiH, niti dr-ta nekdanja jugoslovanska tona, pa tudi drugod, ga sko- javljajo table • Dobrodo^ v skom. là je zadnji lovav vrhu- žavljani sami» sploh mladi» republika, kljub številnim rajda ni Bosanca ali vsaj diu- Republiki srbski, ki dajejo nec doživelo v letih od 1992 ki o vojni in politični situad- predsodkom in strahu, ki so žine, ki • kakor radi pravijo slutiti na oblikovanje države v do 1995. ji ne želijo govoriti, nekako se napletli ob zadnji vojni, sami - ne bi bil nekako pove- državi. Vsi napisi se v hipu Številni spomini in oporni- ne verjamejo, da ima njihova postaja tudi med Slovenci vse zan s Slovenijo. Starejši so pri spremenijo v cirilico, ki ne- ni zadnje vojne - zdaj že slovi- država prihodnost V ra^o- boli priljubljena počitniška nas služili vojsko ali delali, vešče te pisave pošteno zme- ti sarajevski tunel pod letali- voru z njimi se namreč izka- destinadja. nekateri so tudi po osamosvo- dejo, na tu živeče večinsko Ško stezo, med vojno poruše- Že, da imajo mnogi velike te- čudovita narava, izredno jitvi v Sloveniji našli delo, srbsko prebivalstvo na vsa- ni. pred štirimi leti pa znova žave z zaposlitvijo in posle- prijaznj ljudje in ni^e cene • vse to privablja v raziskovanje mnogi mladi se po vojni, ki jih je pregnala v tujino, niso kem večjem križišču opozarfa- postavljeni Stari most v Mo- dično tudi apatičnostfo. K jo tudi srbske zastave. starju, prestreljene stavbe in očitnemu pomanjkanju pa- sGrih mest Bosne In Hercego- vrnili nazaj domov, se pa v Muslimani Bošnjaki, Bo- podobno ironično že postaja- triotizma pripomore tudi vine, s Sarajevom» Mostaijem, domaČe kraje vračajo na do- sanskiSrbiinBosanskiHrva- jo turistične zanimivosti vse spediična politična ureditev Jajcem in Travnikom na čelu, muslimanske kulture s skriv- pust. Slovenske registracije so tako na bosanskih cestah ti predvsem v federadji BÍH, bolj številnih turistov, ki jih v po daytonskem sporazumu, ki jo sestavljata Bosna in Her- BiH navdušuje žal-kot se ob- po kateri imajo enakoprav- V cirilico džamijami, pravo- tega področja skupaj z nem- cegovina, ki državo, kakor jo časno pokaže tudi v zadnjem nega predstavnika v pred- ' slavnih in katoliških samosta- Šldmi, avstrijskimi, tudi Šved- priznava mednarodna skup- obdobju - le navidezno sožitje sedstvu BiH vsi trije narodi, ki n ^V^ir^ odlične kulinarike, kjer skimi in seveda bosanskimi nost, sesta\djata šde skupaj z muslimanske, pravoslavne in A dokler imamo mir, naj bo kraljujejo čevapčiči, bureki, nekaj povsem običajnega. te pisave pošteno zmedejo, na tu živeče vednsko srbsko prebivalstvo na vsakem večjem križišču opozarjajo tudi , stari most v Mostarjuje bil v2: srbske zastave. pa po sUrih načrtih obnovljen. -J» Republiko srbsko, znova živi- katoliške tradidje. tako, pravijo. leta 2004 Republika srbska se zdi država v državi. Na neuradnih mejah nas namreč na to opomnijo take pozdravne table. Zverinske klofute SEDMICA Marieta Smolnikar V primenavi z druâmi drža- kffv narc^ča, zmodjivosti pa Ali so se pazniki na Dobu v so si posiljcvaki, pcdofii, plača- čakalnih vrst. V primeru, da si vami je v naši dezdid zaprtih so- ostaj(^'o na isti rtnmi, Poveči^e 5C resn id (sadistično ) izživljali s ni morilci in morila kar tako, pacient, i prestaja zaporno ka • razmemo malo prestopnikov m ki/e^emu šteinlo zasilnih ležišč, drugih lopovov, da kriminakev jedilnega pribora m vsegfi druge- klojutar^m zapornikov oti ne, ne vem ins^^io dilemo niti ne zvodniki, trgovci z drogami, z zen, na primer, v Kopru, zaželi oro^em in z belim blagom, iz- z(^ozdravstvem usluge v Uuh- niti ne omenjam. Po drugi strani ffi. kar spada v popoitio zaporni- ukvarjam. Moram pa priznati, terjei^alci dolgov in vsa druga so- Ijani, mu uprava zapora omo- stene »c^wkih zaporov tako re- Sco ponudbo oziroma oskrho. da si težko predstavljam zapo- drga, ki živi zunaj zakonskih gpči tudi to kaprico. Na stroške koč pokajo po íivíří, sc^je "pav- Po nekaterih trditvah do- mika, z močnejšim zapešćem okvirov, zaslužili nadpovprečni davkoplačevalcev, kajpada. Ra- praševanje" po prmoč^čih za rt- rrwevah stojijo stvari tako. dado- od mojtgfi stegM, ki hi bU pri- življenjski standard, značilen zen t^a naj se ve, da im^o vsi šeikami prtcej ve^e od ponudbe, venski zaporniki ne "trpijo" zgolj pravljen ponižno prenašati felo- za slovenske zapore. Vsaj v pri- slovenski zaporniki plačano do- Vzemimo konec lanskegp leta. zaradi pomanjkanja zaporni- Jute nekega državnega usluž- merjavi z domovi za upokojen- datno zdravstveno zavarovanje, Po podatkih uprave za izvrievo' Ških apartmajev, pač pa naj bi benca. je pa res. da so na Dobu u (za navadne smrtnike) in, se razume, spet na konto držav- nje kazenskih sankcij je bHo v poleg regularne (sodniško dcdoče- zaprti tudi pedofili, ki za svoja denimo, z ljubljansko it^ekcij- n^ proračuna. Tudi zaporni- tem času v vseh slovenskih zapo- ne) kazni trpdi Še sadistična iz- neáoveŠka dejanja mišic sploh sko kliniko, so slovenske zapo- Ška hrana je boljša kot bolniš- rih zasedenih tisoč tristo devetin- življanja uslužbencev, se pravi ne potrebuj^o. fVi čemer, da se miške razmere brez pretirava- nična in še hi lahko ni^tevali. trideset posteij od skupaj tisoč šti- paznikov. Vsaj v zaporu na razumemo, ne pravim, da sme- riindevetdeset poste^. Ne, ni po- Dobu pri Mirni naj hi bilo tako, jo pazniki pedoJUe polivati z nja primerijive s hotelskimi standardi. Rtcimo. Vsi sloven- Tore/, če seštejemo vse pozitivne in vse negativne strani slo- mota. Konec lanskeg/i leta je bilo kjer seje eric^st paznikov bojda v davenskih zaporih dvesio pitin- (zverinsko) izživljalo nad (do-štirideset zapornikov veČ od mtwno nehotenimi in neddi- mrzlo vodo ali se nad njimi kakor koli znašati. Naj mi ho oproščeno, ampak vidljivi ravni, z zobozdrav-zmo^ivosti ali, z dru^mi bese- nimi) zaporniki. Pri čemer kate- bolj kot z domnevno problema- stvom in vsemi terapijami vred. ski zapori ima/o zdravniško vensk^a zaporniškega življe-oskrbo ru3 najvî^'î ali vsaj na za- nja, je pri nas živ^enje za rešetkami na neprimerno vi^'i ravni kot v marsikateri slovenski dru- dami, dovensL-i zapori so prtna- gonja "zvmnsfeo" med dmgim tičnimi pazniki se v misiih pri čemtrje treba upoStevati d^- žini. Da upokojencev, ki brska-trpani. Da bi bila pogojno rečeno vključi^ pdivanje z mrzlo vodo ukvarjam z zaporniško udo- da v zaporniških ambu- jo za hrano po smetnjakih, v to nesreča Se večja, števib zaporni- in klohOanje. bnos^o jn z vprašanjem, s čim lantah oziroma ordinacijah ni zgpdbo niti n« vpletam. Marjeta Smolnikar bo na državnozborskih volitvah kandidirala za poslanko na listi SLS. k i GORENJSKI CIAS petek, 8. avgusta 2008 EKONOMIJ; stefa n.zargi @g'glas.si 17 Na Gorenjskem še velik zalogaj Prenova nekdarije hitre ceste med Podtaborom in Brezjami v drugi pas avtoceste bo izredno 2aht€vna in bo trajala dve leti. Štefan ŽAAGI Kranj • V leh dopustniških dneh, ko se prod morju in nazaj valijo kolone turistov, praktično ni dneva/ko 12 prometnih informacij ne bi slišali opozorila na zastoje na gorenjski avtocesd. V veliki meri je seveda temu kriva gradnja avtoceste na odseku Vrba-Brezje, ki se k sreči bliža koncu, vse, tó se vozimo po tej cesti, pa bode v oči zaprti del nekdanje hitre ceste od Podtabora do Brezij, kjer bo čez dober mesec ali dva že Bojan Cerkovnik lahko stekel promet po novi Štiripasovnid. Čas za projektiranje rili še za širino odstavnega pasu. Skupna širina vseh Navprašanie.zakaizasto) ^reh pasov v predoru bo pn prenovi stare hitre ceste ^^^ggla 11.2 metra. To pa na odseku Podtabor-Brezje, p^^eni praktično gradnjo ie direktor Cerkovnik k že ^^^^^^ predora, le da bo izgovorom potrebnega izkopa nekoliko omen enim DARS-a dodal še dejstvo, da ^0 namieč so na tem. nekaj manj kot potrebno sedanji obok nad trikilometrskem odselcu iz- voziščem, zgradili bodo redno zahtevni objekti: tnje ^^^ ^^^ ^^ ^ ^^^^ viadukti m predor, kar jeza- plavili znane neravnine v htevalo pomembne odlodt- p^^j^^ ve o tem, kako jih sanirati in nato projektiranje. To je po njegovih besedah oprav- Potrebovali t>odo dve leti Ijeno. Pričakuje, da bc ob koncu tega meseca oblav Vsa našteta obsežna dela in Brezjami. saj je v teh '«P^s za izbiro izvajal- bodo zaht^ala svoj čas. Če dneh bUo v medijih kar ne- ca. ki naj bi ga izbrali do pn razpisih za izbiro ,zva- kaj besed ter ugibanj, ali Določena jalcev ne bo zapletov (kot )e morda že niso odsek na tiho sicer začeli že v znano, pa se v Slovem^i v Ko smo na Dnižbi za avt> brez slovesnega odprtja pre- Prihodnjih dveh tednih (po- "dn)em času pošteno zati- ceste Republike Slovenije dali namenu. Cerkovnik daljšek podvoza pred Ušni- ka ui lahko razpisni postop- co, zgornji ustroj, proti- ki trajajo tuda leto m več). Izgovori DARS-a (DARS) želeli izvedeti, zakaj kar enoletno mrtvilo, so nam nam je pojasnil, da gre na odseku Vrba-Š mid o v ovinek hrupni nasip). gradbiščno preusmeritev p^g^^lčno novi viadukti prometa, ki )o zahtevajo ^^^ naj bi gradnjo opravili v dveh letih, kar pomeni, da bi odsek Podtabor-Brezje predali namenu poletí povedali dva, lahko rečemo, pri Radovljici le za začasno izgovora. Prvi je ta, da so ob morebitni zimi • ob novoza- padlem snegu, potrebovali dela na stari magistralki možnost za izločanje tovor- gradnjo dveh krožiSČ in dru- Za najzahtevnejše objek- ^^^^ ^^ P^^" nih vozil, drugi pa. da je bil gih prilagoditev, M jih med te - viadukte LeSnica, Ljub- pogodbe z izvajalci, 2010. Prava vrednost del bo zaprti odsek nekdanje hitre ceste rezervna pot v primeru prometom ni mogoče izve« sti. Na odseku šmidov no. Peračica, so rešitve raz- dosedanje ocene za preno- lične. Viadukt Ljubno naj bi ^^ celotnega odseka z vse- zastojev za ugledneže v času ovinek-Brezje normalno iz- bil popolnoma nov v beton- ^^ objekti pa se gibljejo slovenskega predsedovanja vajajo zaključna dela: pola- ski izvedbi, preostala dva pa mihjona evrov. Evropski uniji. Sicer pa so gajo zadnje asfaltne plasti, naj bi na starih, toda pre- Dve led bomo torej še po- nas na DARS-u za podro- postavljajo opremo in signa- novljenih in ojačanih teme- slušali opozorila na zastoje bnosti o predvideni prenovi lizacijo. Prvotno predvidena Ijih in stebrih dobila novo gorenjski avlocesti. In- stare hitre ceste napotili k di- cestninska postaja ni izgra- zgornjo jekleno konstrukci- ženir Bojan Cerkovnik ob rektorju projekta gorenjske jena, po odločitvi za spre- jo. Čisto dokončne rešitve ^^^ opozarja, da se ceste avtoceste inž. Bojanu Cer- membo cestninjenja so ta so odvisne tudi od rešitev in P^^ nikdar ne projektirajo kovniku. pri DDC, družbi za del preprojektirali. Poudaril ponudb izvajalcev, saj ima ' ^a prometne konice, in do- svetovanje in inženiring. je, da so z deli znotraj rokov, cena svojo vlogo. daja, da jim je profesor na Odsek Vrbd-Brezje jeseni predpisanih v pogodbi, in da bo celotni odsek Vrba- Kar zadeva predor, so si gradbeni fakulteti dejal: zastavili nalogo, da ga pre- "Ceste so kot cerkev: ob de- Brezje predan prometu je- novijo v enakem profilu, lavnikih je prevelika, ob ne- Seveda smo želeli najprej seni. Kdaj bo to, bolj kon- kot ga ima novi predor. To deljah ravno pravšnja, ob izvedeti, kdaj bo dokončan kretno ni želel povedati, ker pomeni, da ne bo ie dvopa- praznikih pa mnogo pre- odsek avtoceste med Vrbo da to še ni odločeno. sovni. pač pa ga bodo razši- majhnal" Obeta se odlična turistična sezona Če bo dober obisk tudi v avgustu, se nam po ocenah Slovenske turistične organizacije znova obeta odlična turistična sezona. Štefan Í«Cí za 3.9 odstotka več gostov in bneje obravnavajo gibanja v vseh nočitev gostov iz 2DA ..............................................................................za 10 odstotkov več nočitev nekaterih turističnih središ- in Belgije. Rast Števila turi- Ljubljana - Iz Turistične kot Uni. Glede na lanski ju* čih. Tako ugotavljajo, da so stov beležijo tudi z lapon- organizacije Slovenije so lij so v Ljubljani zabeležili na Bledu v juliju zabeležiU ske. Danske in iz Španije, sporočili, da se napovedan trend rasti števila turistov in za 15 odstotkov veČ prenoči- 82.500 prenočitev, kar po- Glede na izkušnje preteklih tev in za 22 odstotkov večji meni 4 odstotke veČ kot v let v avgustu prenočitvene njihovih nočitev v najpo- obisk v turistično informa- lanskem letu. Zelo dobra je kapacitete v zadnjem tre- membnejših slovenskih tu- cijskih centrih, v občini Pi- bila zasedenost Kampa nulku napolnijo s strani ita- rističnih destinacijah nada- ran za 3 odstotke večjo zase- Bled, kjer je kar 12 odstot- lijanskih gostov, ki pridejo Ijuje tudi v glavni poletni tu- denost portoroških hotelov, kov več nočitev kot julija na Bled brez predhodne re- ristični sezoni. Ob nadalje- na Bledu pa za 4 odstotke lani. Tudi za avgust pričaku- zervadje. Kako zeîo je Bled vanju trenda rasti števila tu- več prenočitev kot v enakem jejo polno zasedenost kam- "internacionalen", po bese- ristov v obdobju med ma- obdobju lani. Ob dobrih sta- pa. Večino prenočitev so . dah Eve Stravs, direktorice jem in julijem tudi v avgu- tističnih podatkih sloven- ustvarili tuji gostje (96 od- Turizma Bled, pove tudi postu, bo slovenski turizem skega turizma v juliju in ob stotkov). Glede na to, od kod datek, da so v juliju na Ble-poletno turistično sezono in uspeSnem avgustu tako pri- prihajajo gostje, ugotavljajo du bivali gostje iz 76 držav, letošnje turistično leto za- čakuJeio rekordno turistič- veliko rast števila turistov iz Dobro zasedenost beležijo ključil več kot pozitivno. V no leto 2008. Velike Britanije, z Nizozem- tudi turistične kmetije, ki K slovenskih naravnih zdia- V sporočilu Slovenske tu- ske. iz Nemčije in Italije, imajo v blejski občini nekaj viliščili so v juliju zabeležili ristične organizacije podro- Zabeležili so pet odstotkov več kot sto postelj. Škop)a Loka V jelovlci so razvili pasivno okno iz Lesne industrije jelovica, ki sodi med največje proizvaja lesenih oken v Sloveniji, saj na leto izdelajo več kot 55 tisoč oken za 35 svetovnih trgov, so sporočili, da so razvili tako imenovano pasivno okno, ki ga odlikuje visoka energijska varčnost. Ker so okna kritični element objektov glede toplotne in zvočne izolativnosti ter varnosti, se zahteve kupcev glede funkcijske sposobnosti oken stalno povečujejo. Notranjost pasivnega okna je iz smrekovega lesa, obdelanega po barvni karti Jelovice. Na zunanji strani je dodan termodeljiv aluminij, polnjen z izolacijsko peno. Standardno je vgrajeno steklo Ug 0,6 W/mzK, sestavljeno iz treh specialnih stekel, dveh vmesnih prostorov, polnjenih s plinom in distančnikom 5 toplim robom, ki zmanjšuje prehod toplote na robovih izolacijskega stekla. V leseni del okna sta standardno vgrajeni dve tesnili, dve pa sta Še na aluminijastem delu. Ž. ljubljana Telekom svari pred nevihtami Zaradi pogostih neurij in neviht v zadnjem Času v Telekomu Slovenije beležijo povečano število okvar na telekomunikacijskem omrežju in napravah. Zaradi velikega števila hkratnih okvar nâ različnih območjih so se ponekod podaljšali tudi Časi za odpravo teh napak. Nestanovitno vreme in atmosferske motnje vremenoslovci napovedujejo tudi za prihodnje dni. V Telekomu Slovenije opozarjajo, da je možnost okvar naprav, ziasti tistih, ki omogočajo širokopasovne storitve SiOLa (modem, komunikátor, osebni računalnik), veliko večja kot sicer. Hkrati poudarjajo, da lahko možnosti okvar s pravilnim ravnanjem bistveno zmanjšajo že uporabniki telekomunikacijskih storitev sami. Uporabnikom telekomunikacijskih storitev svetujejo, da med nevihtami izklopijo vse naprave iz električnega omrežja in telefonskega omrežja oziroma uporabljajo dobro prenapetostno zaščito. Poskrbijo naj za varnost nsprdw tudi takrat, ko jih ni doma, in če je vremenska napoved slâba. je najbolje, da naprave že vnaprej preventivno Izključijo. Š. Ž. Kram; Iskratelova multimedijska rešitev v domžalskem hotelu Ambient Nov tematski hotel s 67 sobami, odprt julija v Domžalah, med vsemi ugodnostmi, ki jih nudi svojim gostom, uporablja tudi Iskratelovo multimedijsko rešitev, so sporočil; iz Iskratela. Z njeno pomočjo bodo lastniki hotela svojim gostom zagotovili predstavitev lepot In znamenitosti Slovenije v živo - preko televizije. Gostje bodo med standardnimi mul-timedijskimi storitvami podjetja Iskratel deležni pozdravnega sporočila, uporabljali bodo lahko večjezični portal, žive IPTV kanale, video na zahtevo, dostopali do interneta ali elektronske pošte preko televizije, preverjali svoj hotelski račun, pregledovali hotelske info strani, poslušali glasbo na za* htevo ali se prepustili igram na zahtevo. Iskratel je za hotel Ambient izvedel tudi dostop do interneta. Š. Ž. OPAL j'iičiMKi(niski in/cnirinL^ /t' /y /eî fiiťiJ riu/hi/ljsimi Dodalne »nto.: www.opal.si Ra^lsujomo prosto dolovno mosto ekonomskega tehnika (m/i) Nudili boste pomoč uporabnikom (S OpPtS na področju računovodstva Če imate ekonomsko računovodsko i znanje, sle komunikativni, željni dodatnega znanja, vas veseli delo s strankami, potem ste pravi za nas. Nudimo stimulativno nagrajevaujc, možnosti dodatnega izobraževanja in odlične delovne pogoje. Vas ie zanima? Zaposlitev z« določen cas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Pisne oiiiave oošliite na: Opal d.0.0. Sreti Doh 274, 4220 Škofia Uka ali llU<®opaJ.$i t v V 4 i8 KMETIJSTVO cífctc.zap lotnik (S>g-^as, si GORENJSKI GLAS petek, S. avgusta 2008 Pot do denarja za naložbe je dolga Agencija za kmetijske trge poziva kmete k ustrezni pripravi zahtevkov za izplačilo denarja in k izpolnjevanju pogojev. Cveto Zaplotn i k pa niso izpobijevali pogojev. ..............................................................................Nekateri zahtevku zâ izplači- Kranj • Agencija za kmetijske lo niso predložili originalne- trge In razvoj podeželja je ga dokazUa ali iz računa ni sredi marca začela izdajati bilo razvidno, kaj so plačali. kmetijskim gospodarstvom Drugi niso toliko povečali odločbe o dodelitvi denarja mlečne kvote in staleža živi- za ukrepe i2 programa razvo- ne, kot so se zavezali v poja podeželja, na podlagi teh slovném načrtu 02. v prijav-odločb pa je 2 vsakim tudi nem obrazcu, tretji niso v ce-podpisala pogodbo, ki dolo- loti izvedli naložbe, niso čaje pogoje, obveznosti ter roke za začetek in dokonča- predložili doka2il o že prejetem denarju za isto naJožbo nje naložbe in za izplačilo iz drugih virov ali še niso 2a- denarja, Agencija je doslej čeli voditi knjigovodstva na prejela že okrc« 750 zahtev- kmetiji... kov za izplačilo denarja, od Vlagatelji, ki jim je agend- tega čez petsto za posodab- ja zavrnila izplačilo denarja, janje kmetijskih gospodar« lahko znova oddajo zahte-stev. Več kot polovico jih je vek. vendar se s tem tudi po-zamiila. ker jih vlagatelji daljšuje rok za izplačilo déni s o ustie2no pripravili ali nana. Izbor za mlado kmetico leta Na današnji prireditvi se bodo za mlado kmetico eta 2008 potegovale tudi tri Gorenjke. Cvrro Zaplotkik Meri Razinger iz Javomíáke- ..............................................................................ga Rovta in Marija Grilc z Kranj - Sedemnajst kandl- Ambroža pod Krvavcem. Ire- dade iz vse Slovenije se bo da- na je mati Štirih otrok in izha- nes na prireditvi v Šempetru ja s kmetije, na kateri se v Savinjsld dolini potegovalo ukvarjajo s pitanjem, z rejo za naziv mlade kmetice leta krav dojilj ter s predelavo sad- 200S in poleg tega še za lx)- ja. Meri, ki je tudi mati štirih gate nagrado - tisoč evrov in otrok, se je iz blokovskega na- "vikend paket" za dve osebi v selja v Kranjski Gori omožiia Termah Ptuj. Na izboru» ki na kmetijo v JavomiŠki Rovt, ga prireja tednik Kmečki glas kjer se ukvarjajo z ekološkim skupaj z Občino Žalec, Druš- kmetovanjem. Marija, mati tvom podeželskih žena Ža- dveh hčera, živi na gorsko vi- lec, žalsko izpostavo Kmetij- šinski ekološki kmetiji, na sko gozdarskega zavoda Ce- Kriški planini pa imajo plan- Ije in Zveze kmetic Slovenije, Šarijo ViženČar. kjer gostom bodo sodelovale tudi tri mla- ponujajo prenočišče, dobro de kmetice z Gorenjskega: hrano in različne športno re- Irena lezeršek s Hotavelj, kreativne dejavnosti. KRATKE NOVICE Lahovče Gorenjsko tekmovanje oračev Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj bosta tudi letos pripravila go-rerkjsko tekmovanje v oranju. Tekmovanje bo v soboto, 23. avgusta, na KŽK-jevih njivah v Lahovčah, orači pa se bodo z dvobrazdnimi plugi krajniki in obračalnimi plugi pomerili v oranju na strnišču. Društvo sprejema prijave do iS. avgusta na naslov DKIT, Iva Slavca 1, Kranj ali po telefonu na Št. 04/280-4631. Najboljša orača se bosta uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 12. septembra v RakiČanu. C. Z. corenja vas Dedek Jaka in Babica )erca spet na tržnici Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, dopoldne pripravila pri poslovnem centru v Gorenji vasi tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, na kateri bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka tn Babica Jerca in druge kakovostne izdelke. V ponudbi bodo kruh in pecivo iz krušne peči, mlečni izdelki, domači jušni rezanci, med. Čipke ter ročno pleteni koši in košare. C. Z. Lubadar uničuje v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem je letos celo več lubadarja, kot ga je bilo po katastrofalnem viharju leta 1984. Cvrro Zaplotn i k je tudi ujm. Veter je pred ..............................................................................dvema letoma na )elovid po- Bled • Na Zgornjem Gorenj- škodoval 85 tisoč kubičnih skera so po podatidh blqske metrov drevja, lani ga je pod območne enote zavoda za težo snega padlo okoli 150 ti- gozdove letos do začetka av- soč "kubikov". Medtem koso gusta odkrili 40 tisoč kubič- lastniki v vetru poškodovano nih metrov "lubadark", največ _ v gozdovih v okoLci Gorij, v "lubadark Radovni, Zgomjesavski doli- ^^ kranjskem gozdnogo- ni, v spodnji bohinjski dolini spodarskem območju so in v širši okolici Radovljice, letos do konca julija odkri- "Ocenjujemo, da se bo koliâ- li 8.040 kubičnih metrov na letos povzpela na rekordnih 6c tisoč kubičnih metrov, _ kar predstavlja tretjino poseka na blejskem območju»" pravi drevje že pospravili, jih za vodja blejske območne enote pospravilo podrtije po snego- zavoda Andrej Avsendic in do- lomu čaka Še okrog 30 tisoč daja: "Zdaj je lubadar pred- kubičnih metrov. vsem na nižinskih območjih Za drevesa, ki jih napade in pobočjih, nevarnost pa je, lubadar, ni pomoči, začenja- da bi se ob morebitni topli je- jo se sušiti. V takšnih razme- Lubadar napada predvsem ekonomsko najvrednejši les. seni razširil tudi na gozdni rah je edini ukrep posek "lu- planoti jelovica in Pokljuka. V badark", ureditev sečišča in upajo za to usposobljenim in ko\dti, se zavzemajo za spre- tem primeru bi bila količina odvoz lesa iz gozda, pravijo v opremljenim izvajalcem. Za membo predpisov, ki bi ob lahko še večja od 60 tisoč ku- blejskem zavodu za gozdove, spravilo lesa iz zaprtih ob- naravnih ujmah in pretirani bičnih metrov." kjer pozivajo lastnike, da pre- močij bo treba zgraditi nove razmnožitvi lubadarja v goz- Kot je povedala Vida Pa» gledajo svoje gozdove, takoj vlake, zavod pa pri tem opo- dovih omogočili oblikovanje pler-Lampe, vodja odseka za začnejo s spravilom napade- zarja lastnike, naj seneodlo- "ekip" za hitio spravilo lesa. gojenje in varstvo gozdov, je nega drevja in o tem obvesti- Čajo za "solistične akcije". Od lubadarja napadeno drev- na blejskem območju že v jorevimega gozdarja. Izjema V blejskem zavodu so letos je je tudi manj vredno. Ce ga normalnih letih zaradi luba- so skalne, strme l^e oz. va- izdali lastnikom že okrog lastnik pospravi takoj, je darja treba posekati do 10 ti- rovalni gozdovi, tam lahko i.ioo odločb z zelo kratkim vrednost hlodovine približno soč kubičnih metrov drevja, gozd zaradi (ne)vaxnosti pri rokom spravila in izvedbe za četrtino nižja od običajne v zadnjih letih pa so bile raz- delu prepustijo naravnemu varstvenih del, v 27 primerih in znaša okrog 50 evrov za mere za razmnoževanje pod- razvoju. Spravilo "lubadark" so posegli po izvršbi, ukrepal "kubik", hlod že močno na- iubnikov še posebej ugodne, naj ima prednost pred redno pa je tudi gozdarski inšpek- padenega drevja pa je vreden Pomladi so bile tople, poletja sečnjo. Če lastniki niso vešči tor. Ker ugotavljajo, da seda- enako kot celulozni les, to je vroča in zime mile. Vse več gozdnih del, naj jih raje za- nji ukrepi niso dovolj učin- okrog 20 evrov za "kubik". ¥ ¥ # y f GORENJSKI GLAS petek, 8. avgusta 2008 GORENJSKA 19 občina Tržič, podjetnik In borci iz Križev se dogovarjajo o prestavitvi spomenika zaradi gradnje poslovne stavbe. Podjetnik bo poskrbel tudi za obnovo spomenika. Stoîak Saje Križe - Spomenik padlim borcem v Križah je nekdaj sui sredi vasi. Zaradi Širitve ceste so ga prestavili na travnik v bližini osnovne šole» kjer je poleg Kmetijske za- druge več drugih poslovnih objektov. Lastnik podjetja UÛla namerava graditi novo stavbo, zato je predlagal umik spomenika drugam. "Občina Tržič je lastnik malega zemljišča ob cesti, kjer stoji spomenik v Križah. Le-ta se nahaja sredi parcele v zasebni lasti, zato do njega ni poti. I2 podjetja Učila je prišla pobuda, da bi zaradi širitve poslovne dejavnosti prestavili spomenik na drugo Spomenik v Križah bodo prestavili na drugo stran ceste proti osnovni šoli. občinsko zemljišče. Podjetnik je pripravljen pokriti jejo tej zamisli. Pričakujejo "Na začetku smo imeii le bolj sodi v bližnjo okolico stroške prestavitve in obnove pa upoštevanje vseh zahtev, pripombe, da je treba presta- šole," je menil Trne Toma- spomerika, možen pa je tudi ki jih bo določi] Zavod za var- viti spomenik pod strokov- zin, predsednik krajevnega odkup občinske zemlje. Gre stvo kulturne dediščine v nim nadzorom. Zadovoljni odbora ZZB NOB Križe. le za spominsko obeležje, Kranju. Naš predle^ je, da bi smo s pogoji, ki jih je določil Tajnik Janez Ribnikar je do- kjer ni nihče pokopan, zato spomenik stal nedaleč stxaiï kranjski zavod. Ker nihče dal, da je obnova spomenika občina podpira dano pobu- v šolskem parku. Od kom» drog nima denarja za obno- res potrebna, sprejemljivost do. Z njo smo seznanili bor- pleksa šol« bo ločen 2 c^- vo spomenika, je predlog nove lokadje pa mora preso- čevsko organizacijo v Tržiču jo/' je povedal Borut Sajovic, podjetnika za vse sprejem- diti predvsem vodstvo in Križah, kjer ne nasprotu- župan občine Tržič. Ijiv. Spomenik najbrž res osnovne Šole. Svit rešuje življenja S testiranjem na prikrito krvavitev v blatu je mogoče odkriti predrakave spremembe na črevesni sluznici, raka pa v zgodnji fazi, ko je še ozdravljiv. Suzana P. Kovačič programu. To je malo mani ..............................................................................kot 39 odstotkov, kar je čisto Ljubljana • V prizadevanjih, na začetku izvajanja progra- da bi zmanjšali obolevnost ma, pa še sredi počicnic, za rakom na debelem Čreve- spodbudno," je povedala su in danki, predvsem pa vodja prc^rama Jožica Mau* zmanjšali Število ljudi, ki v čec Zakotnik, dr. med. spec.. Sloveniji vsako leto umrejo "Naš olj je vsaj 75odstcrtna zaradi te bolezni, je bil uve- odsvnost, kar naj bi dosegli den preoram Svit Ta državni že jeseni, ko bo program ste- program presejanja in zgod- kel na državni ravni. S pro- njega odkrivanja predrakavih gramom Svit naj bi približno sprememb in raka na debe- dvesto ljudem na leto rešili lem črevesu in danki je na- življenje, tristo manj pa jih menjen moškim in ženskam bo zbolelo za to boleznijo, med 50. in 69. ietom staro- ker v programu odkrivamo sti. S testiranjem na prikrito in odstranjujemo že predra- krvavitev v blatu je m<^oČe v kave spremembe (polipe), okviru programa odkriti že Pomemben je tudi íínančni predrakave spremembe na prihranek, saj se tako izogne- črevesni sluznici, raka pa v mo dragemu zdravljenju," je zgodnji fazi, ko je še ozdrav- povedala Zakotnikova. Prvi udeleženci programa Svit so na dom dobili testne Ijiv. Izvajanje programa Svit se je začelo 18. junija. V za- četni fazi izvajanja, ki bo tia- komplete in v laboratoriju že jala do jeseni, pošiljajo vabila analizirajo prve vzorce. Prve v program v treh zdravstve- specialistične preglede debe- nih regijah: celjski, ljubljan- lega črevesa bodo pri ljudeh, ski in kranjski. "V prvem pri katerih bodo odkrili pri« mesecu smo odposlali 3001 krito krvavitev v blatu, v pro- vabilo in dobili 1162 izjav o gramu Svit opravili konec av- prostovoljnem sodelovanju v gusta. Jezersko |ez€r$ko začasno reâujejo pred vodo Na jezerskem že potekajo defa, s katerimi bodo začasno obvarovali naselje pred vodo, ki priteče izpod porušenega slapa Čedca. Naredili so muldo in izkopali jarek ter vodo speljali v strugo hudournika izpod Malega vrha, tako da naselje Punkelgasa in regionalna cesta nista več ogrožena. Gre za začasno rešitev, saj v primerih večjih neurij še vedno lahko pride do vdora vode> je dejal župan Milan Kocjan. Delavci pa bodo do konca prihodnjega tedna dokončali dela pri vzpostavitvi in čiščenju zadrževalnega prostora in postavili dodatne pregrade za zadrževanje vode. Dolgoročnejše rešitve Še pripravljajo v skladu z ugotovitvami strokovnjakov, kakor je ob svojem obisku na Jezerskem pred dvema tednoma obljubil minister za okolje in prostor Janez Podobnik. D. Ž. Davča Gradbeni stroji spet na cesti v Davčo Z avgustom so ra regionalni cesti v Davčo, ki so jo močno poškodovale lanske poplave, začeli z vzpostavljanjem začasne prevoznosti, ki bo omogočila, da bodo cesto lahko uradno odprli za promet. "Popravili in zgradili bodo oporne zidove, namestili varovalne ograje in asfaltirali odseke, kjer je po poplavah makadam. Investicija bo stala okoli 400 tisoč evrov," je povedal župan Železnikov Mihael Prevc. Kot so zagotovili na direkciji za ceste, bo Cestno podjetje Kranj z deli predvidoma končalo do 29. avgusta. Dodali so, da so se v teh dneh pričela tudi pripravljalna dela za rekonstrukcijo spodnjega dela ceste od davškega mostu v dolžini 1>2 kilometra. Obnova, ki jo prav tako izvaja Cestno podjetje Kranj, bo stala 1,3 miiijona evrov in bo predvidoma zaključena do konca oktobra. A. H. RAOOvgiCA V garaži hranil minometalec Iz druge vojne Radovljiški policisti so v torek pri 36-letnem občanu v garaži njegove hlŠe naŠli italijansko bombeto za ročni minometalec 40 mm, ročno bombo - jajček in prazno i20-milimetrsko topovsko granato nemške izdelave, dve mini za minomet (82 mm), vžigalnika za granate in glavo granate. Vsi predmeti izvirajo iz druge svetovne vojne. Zasežena ubojna sredstva so policisti predali v strokovno uničenje. S. S. rojstni dan Mercator Centra Jesenice sobota, avgusta, od 10. do 17» uro Vikend n^lboUsega soseda SpocfiQimo slovenski Kras! V soboto vam bo kraško kulinariko predstavil Okus, zavod za gastronomijo, ki bo pripravil kraško panceto na grisinih, teranov toč s popečeno polento in seveda Mercatorjev šmom s čežano. Ne bo manjkal tudi kraški teran. Uživali boste lahko tudi v kraški folklori, pesmih, običajih. torej pravemu kraškemu ugodju. Nismo pa pozabili na slastno torto velikanko - v čast našemu rojstnemu dnevu, naj pogostimo tudi vas, dragi obiskovalci. nedelja, 10« cnrgusta od 10. do 13« ure # v nedeljo pridejo Pika Nogavička, Anica, Tomaž in pravi Pikin konj, ki ga boste otroci lahko tudi jahali!!! Seveda bo Pika prikazala, kako je močna in bo dvignila konja visoko, visoko v zrak. z vami se bo igrala in uganjala norčije, kakor samo Pika Nogavička zna. Vabaeni! Dvojne pike k Mercator Center Jesenice Spodnji plavž 5. Jeseolce I I f Pridite veliki in mali. saj bo veselo, pa še dvojne pike dobite v soboto in nedetjo. # w 20 GORENJSKA GORENISKl GLAS petek, 8. avgusta 2008 Preddvor Gradijo kanalizacijo v Novi vasi Delavci Cestnega podjetja Kranj, kî je bilo med Šestimi ponudniki izbrano za gradnjo kanalizacije v Novf vasi In Preddvoru, $0 že začeli z deli. Kanalizacijo bodo v Preddvoru dobile 5e Novljar^ska cesta, Črnavska pot in dei Fran- carije, že prihodnji teden bodo začeli z izkopi tudi v Ulici josipine Turnograjske In na Francariji. S kanalizacijo odplake ne bodo več speljane v jezero Črnava. Projekt je vreden prek 800 tisoč evrov, 80 odstotkov denarja so dobili iz evropskih skladov. Kot pravi župan Miran Zadnikar, morajo zaradi zahtev EU pri razpisu večji del dokumentacije za investicijo dati v potrditev do konca septembra siužbi vlade za lokalno samoupravo. Ob gradnji kanalizacije za ta del občine obstaja tudi možnost priključitve gospodinjstev na omrežje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. D. Ž. Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki gouori o življenju "vikamika", kisa je iivljenje premetavalo in utrdilo. Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogfija prai^ v no^'^ krajih. Prvi Slovenec, kije hil dvakrat zaprt na GoUm otoku. ■Af>OVAN KSAST VIHARNIK NA BAZfOTJni Novi vodniki po naravi 296 do 320 •tfani, 1800do22CM fotoMfIl Cena za posamezni vodnik: 19f90 € {2d naročnike Gorenjskega glâ&â 20% popust) Cena za komptet: 79,80 € 1 iza naroônKU a)i mřbno nâ Bi«(W(îsûvj í^a do COu^lCmíOQl^oviitponiitíbvivbr^l Uredno goctf.i^ JANEZ ROZMAN $.P. • ROZMAN BUS, UNCOVO 91, 4240 RADOVLJICA. TEL: 04/53 FAX: 04/B 04 iy> MADŽARSKETOPUCE: 7.8. - iO. 8., 21.8. • 24.8., i. 9. • 7.9.; PEyEŠAC 15.9.. 22.9-, 22. 9- - 29. 9.; KOPAtNI IZLET IZOLA ii.8.;GOUOTOK: 26.8. Obvestila o dogodkih o8)avljamo v rubrui glasov Kažipot srezplaČko samo enkrat. izleti Družabno srečanje tržiákih invalidov Trtii - Društvo Invalidov Tržič vabi svoje Člane na že tradicionalno družabno srečanje Invalidov občine Tržič, ki bo v soboto^ 23. avgusta, v domu (dvorani) Krajevne skupnosti Lom pod Storžičem. Srečanje se bo začelo ob 11. uri. Za prijave in pojasnila pokličite najkasneje do 14. avgusta od 10. do 20. ure po tel.: 031/243 $45 ali 031/429 929. Srečanje krajanov Podmežakla • Krajevna skupnost Podmežakla skupaj s KO 26 NOV Podmežakla organizira v počastitev krajevnega praznika tradicionalno srečanje krajanov na Zakopu na Mežakli. Srečanje bo v soboto, 9. avgusta, z začetkom ob 10.30. Avtobusi bodo odpeljali ob 9. uri izpred Hermanove-ga mostu, pohodniki pa bodo na pot krenili ob 8. uri s podvoza pod avtocesti na Cesti heroja Verdnika. Inline poletna liga Koroška Bda • 4. turnir Inline poltne lige bo potekal v četrtek, 14. avgusta, od 10. ure dalje na igrišču OŠ Koroška Bela. Prireditev ob 450. obletnici zvonov Kupljenik • V nedeljo, 10. avgusta, bo pri cerkvi na Kupljeniku prireditev ob 450. obletnici zvonov v zvoníku cerkve sv. Štefana. Program: 9.00 • pohod na Babji zob; 12.00 • predstavitev vasi in ogled vasi z njeno zgodovino; 13.00 - predstavitev pritrkovalnlh skupin; 1400-maša v počastitev sv. Lovrenca In 450 let zvonov; 15.00 • kulturni program z nastopom gorjansklh fantov; 16.00 • dnjžabno popoldne z vaškimi godci z Bohinjske Bele. Tržnica in čebelja urica Bled - Iz Triglavskega narodnega parka vabijo na Triglavsko tržnico in ustvarjalno Čebeljo urico v soboto, 16. avgusta, med 10. in 12. uro, pred info središčem Triglavska roža na Bledu. O mladinski problematiki Kranj-V ponedeljek, 11. avgusta, med 10. in 14 uro v Preddvoru, Šenčurju, Naklem bo Super Družba 00 S D Kranj spodbujala mlade, da se aktivno vključijo v družbo In tvorno sooblikujejo prihodnost. Od 17. do 20. ure se jim lahko pridružite na Slovenskem trgu v Kranju In izrazite svoje mnenje glede mladinske problematike ter ga tudi zapišete na steber, sodelujete pri Izpolnjevanju talne ankete, zavrtite kolo sreče in s tem pridobite praktične nagrade ali pa samo pokramljate v prijetni družbi. izleti Na Mali Javornik Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 14. avgusta, na pohod na Mali javornik. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri Izpred Creine. Zmerno hoje bo za približno 3 ure. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka^ 11. avgusta. Kopalni izlet v Strunjan Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni Iziet v Strunjan, ki bo v sredo, 27. avgusta, Odhod posebnega avtobusa izpred Grelne bo ob 7. uri. Prijave z vplačili sprejemajo od srede, 6. avgusta, dalje do zasedbe mest v avtobusu. V Idrijo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi člane v torek, ^9. avgusta, na turistični Izlet v Idrijo. Odhod avtobusa bo ob 7. uri Izpred hotela Grelna. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 18. avgusta, oz. do zasedbe mest v avtobusu. Gorenjska 96 MHz RAD O Z A RADOVEDN Na Prisojnik Jesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v nedeljo, 17. avgusta, planinski Izlet na 2547 m visoki Prisojnik. Odhod bo ob 6. uri zjutraj izpred trgovine na Koroški Beli. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 14. avgusta, do 12. ure. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Na Bavški Crintovec Jesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v nedeljo, 24. avgusta, planinsko turo na 2347 m visoki Bavški Crintovec. Pot spada med zelo zahtevne in je zanjo potrebna dobra telesna pripravljenost, obvezna uporaba čelade in samovarovalnega kompleta, oz. pomožne vrvice in dveh vponk. Odhod bo ob 5. uri zjutraj izpred trgovine na Koroški Beli. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do petka, 22. avgusta, do 12. ure. V slučaju slabega vremena tura odpade. NaBašeljski vrh Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi v soboto, 9. avgusta, na BaŠeljskI vrh na Kallščem. Ob 8. url se bomo zbrali pred Domom krajanov na Kokrlci In se odpeljali do Mač. Hoje bo za 5 do 6 ur, zato opozarjamo na ustrezno kondici« jo In primerno opremo. Tolminske Ravne-planina KaUplanIna Razor Bled - Triglavski narodni park vabi v soboto, 16. avgusta, na brezplačen voden izlet Tolminske Ravne-pianina Kal-planina Razor. Zborno mesto je na giavnem parkirišču pri knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu ob 8. urL Prijave sprejemajo na mojca.smolej@)tnp.gov.sl oziroma po telefonu 04/5780 226. Ponudba velja Od 30. 7. do 13. 8. 2008 JESENICE Ulica Maršala Tita 63, pon.-pet.: 8.00 - 20.00, sob.: 8.00 - 15.00 RAD0VL3ICA Goreniska cesta 33, pon.-pet.: 8.00-20.00, sob.: 8.00-15.00 iimoiiMatan ÉM^te Energijski razred B« kapacfteta zamrzovalnesa dela: 20S I, hl(ro In globoko tamrzovanje, mehanska nftstavitev temperature ( do - 18*C], CFC frw, nizka poraba energije, tiho delovanj, 2ur>anle mer« v cm: 82.3x94,7x56 cm Namizni mesalnik Sfr EdtiMc pahirtno, cena za ko mučan motor maz. 550 W, 7 tn^tefi)^» stikalp drob^let ledu, l.S iiUa od&tranljiva oosdda ? merilom, pokov posode X odprtino i9 polnjeni» m varovalnim taplralon, nnf i* ifr^tmhHj» )»klii, re)o srab »n Kamkorder AIPTEK D n 72» DOM« nilAk pMrwo, ceia za ka UMIM «»to NI Slana ptéttt <00 0 S'. v • u I CENE3E 1.2S Pivo KJittr pločevinka n.S litra a u da ni 961, CK, telefon, kabeL lelev,^ balkona nI, cena 114755,00 EUR (27.5 mîoSIT), TrbL mestno jedro. 3 dvosobna stanovanja v trinadstropni hiii, vef^kosti od 61 mz • 83,00 m2, leto izgr. 1957, v celoti prenovljena leta 2000 (tlaki, instalacije, kopalnica, CK, telefon« dvigafo) balkona ni, cena iz90 EUR/m2 SiT/mz) za manjie stanov, in 1230 EUR (J94,757,î0 $IT} za veije stanov., vpisana v 2K, vseljiva takoj. HISE-PRODAMO Kranj, Sp* 8c$nica, visokopritOćna, tlorisa 120 ma na parceli velikosti 549 mZj CK na olje, tel. garaža, dve parkirni me$t^ sončna lega. hiia je tepe vrdrževana. izgrad* 198% cena ^0.000,00 EUR. Knie, Corenjskdi enonadstropna • dvostanovanjska^ tlorisa 75 mz v vsa* ki etaii na parcdi velikosti aza mz, L izgr, 193&P j>opolnoma prenovljen« od L 2004*2006, CK na plin, tel., vse instalacije v vsak^ etaži [oćene, tn pari(iriiCa, cena 194000,00 EUR POSLOVNI nOCT^OR • oddamo v najem Kranji SMiščCi prctlićje v izmeri 110 m2, primerno za pisarne ali podobr>o mirno dejavno^, samostojni vhod, viiji $tropovi, zagotovljena tn paririrna mesta, L izgr* 1937, delno obnovljeno 2004, cena ^0,00 EUR mesečno ^ stroiki. pla6k) po možnosti za tn mesece naprej, možrwst uporabe takoj* NaJcb^ I. nadstr* v Izmeri 30 mz. pri* memo za pisame, izgr 1970^ pre* novljeno L 2004, C K, internet, tele* fon, samostojni vhod, parkirna me* Sta zsgotovfjens, cena 400,00 EUR/mese£no*h stroSkI cca* 120,00 EUR skupaj z ogrevanjem. Indistr^aka cona ienčur» novogradnja. 400 ma v prith^u, viibna stropa4,20 m, cena 9,00 EUR/ma mœàno 4 stroSU In 300 nvv II nadstro^y, vîSina stropa 3.80 m, cena 3,00 EUR/mz meseCno ^ srro^kj - tobiomo dvigalo, primemo za skJadiSče ali proizvodno halo. GARAŽA « PRODAMO Knnji Planina II, v novem objektu na UL Tuga Vidmarja v podzemni gara* Ži parkirno mesto, I izgr« 2007, cena 8.000,00 EUR* PARCELA^PRODAMO [avomiiki Rovt nad jesenicaml v iz* meri 739 mz, na parceli elektrika in telefon, sončna, dostop z glav/^ ce* ste, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva, 6 km od avtocestei cena 45.540,00 EUR. Srednja vaa v Brinju v izmeri 929 m2^ sončna lega, a/3 parcele je bolj strme, od Bohinja je oddaijeno s km, cena 230,00 £UR/m2» KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12, 4COO Krsnj Tel. 04/202 13 202 25 65 GSM 051/320 700, Email: in^i9k3'kern*si POSLOVNI PROSTORI: PnxUnw KRANj: v tovarniškem objektu pr^ damo skiadlljr>e prostore v izmeri 6}o mz v pritlidjUj obnova pred 13 leti, cena » 750 EUR/ma* Oddamo; KRANj: v novem ^)|ektu vi* nadstropju oddajo posiovni prostor v izmeri 612 m2, z lastnim vhodom, tovorno dviga* le, lastna partdriiâs. primemo ludi za teřke stroje, cena je 6 £UR/m2. XRAN|: prostor v izmeri 78 mz in 230 mz v 1. nadstropju za pisarn«, servisno dejavnost obnova 94, cena Jen »HI$E: Prodamo: |RAD0VL)ICA> LANGOVO: NOVa CRADNjA - na mimi lokaciji 7 stan* ^Hf od tega 2 dvojčka in 1 trojek v podaljšani gradbeni fazi« stan. povr* irne 191 mz^ na zemljiSču od 180 * 332 m2> cena j« od 224.000 do 238.000 EUR, last K 3 KERN, d*o.o., možnost menjave t drugo nepremif* nino z doplačilom. CORENJA VAS (3 km s Hotavelj|: večja kmed(a hUa, povrSfnejoo m2| iz 1890^ obnovljena ^n primerna tudi za bivanje, v okolici večje zem* IjiSče. od tega: 8085 mz zazidljivo, 141*000 m2 kmetijsko in 645.00O mz gozda* Posebnost je termalrti vrelec, ki se nahaja na tem zemljišču, prodaja se za 1*300.000 EUR. JAVORjE v Poljanski dolini: začeta gradnja «tan* hiSe predvidene povrSU ne 280 m2e kkt fn prva ploiča, zenv Ijilde je S56 ma, prodaja vtem stanju za 85.000 EUR. KRANJ; v bližini centra, poslovno ^ stan. hi Sa iz L 40, skupne po vri ine 648 mz, od tega v prHličju in rtad* stropju 2S0 nu, kasneje prenovljeno za poslovne prostore (trgovina vobr» tovanju), v gornjem nadstropju namenjeno za stanovanja^ po številu 7 skupaj 368 m2e cena« 430.000 EUR. 8ELA pri PREDDVORU: na mimem predelu s pogledom na Hribe lahko dobite stanovanjsko hiio cca* 100 m2 v etaži (klet, pritličje in mansar« da}, parcela 1.116 mz, letnik 1979, cena v 230 ooo.oe EUR. BESNICA: stanovanjska hi$a, povrSi* ne 250 ms, klet. pritličje, nadstropj« jn mansarda, zgrajena 1970, obnovj 94, parcela $00 m2> lahko tudi dvo* družinska, cena • 215*000 EUR. TR2IĆ, ob c«rttru; vrstna stanovanj* ska hîia z garažo, stara 50 let, eca. m2, garaža mz in drvarnica, zem* jiSČe na uporabo, cena »105.000,00 EUR, takoj na voljo, ZEMgišČA: Prodamo: Ambrož pod Krvavcem: več stavb, parcela od 422*677 rna po 70 Apno pod Krvavcem: parcela 8S6 m2 v bližini zazidljivega, pogled na doli* no po6oEUR/m2^ Poljubd^ stavb* parcela €3) mzpo^ EUR/ma v nlžir)skem ddu. Zalog pri Cerl^h: stavb, parcela 4S2 mz ali 509 mz po 120 EUR/mz. STANOVA N) A; Prodamo: jesenica: enosobno^ 42180 mz v 3* nad« od 12, letnik 1989, cena = 70.000 EUR. jeaenicc dvosobno, 49.00 mz v 7. nad. od 12, letnik 1981, cena » Ř3.000 EUR. Kw\f Zlato polje: dvosobno, 50,63 ma v z. nad^ od 4^ obnova 2002, cena «99.000 EUR, Kfanjf Vodovodni stolp: dvosobno, 54,00 m2 v 4. nad. od 4, obnova 2001, cena = 89.000 EuR. Krvyj, Planina I: trisobno, 8o mz v 7. nad., letnik 1974, cena • 1)5.000 EUR* Kranj (centar): en osobno^ 48^20 mz v 2. nad. od 3. Ietriki989, letnik 2004, staromeščanski stil, vsa oprema, cena w 91.900 EUR. Bitá {Ríbfto): ttirisobno 91,38 mz du* hiii v 1. nad* plei v večstanova z dnevno sobo in iz* hodom na ba kon, z sobl^ kopalnica, garderoba) In mansardi (soba in gale* rija),dodairtoparkjrfÍíe^ vpisana eta2* na lastnina v ZK, cana« 198.000 EUR. dvosobno, 70 mz s teraso, v 1 * rud. Se od 3, i* 19^^ obnova 2000 (okna^ bat konska vTaia)^ etažna CK, nadstreiek za avto, ceria • 140^000 EUR. Kamna Corka: trisobnoi T64 mz, v pritli^u hiSe in 1* nadstropju, L1952, obnova 2001, etažna CK, cena » 98.000 £UR. WW w.kt*kern.si Mali oglasi s tel: 201 42 47 faxr201 42 13 POSLOVNI PROSTOR Kranj, Tavčaf-le^ ut. 7. 35 m2. v ontlidju. 04-/201-20.74. 041/205-192 GARAŽE PRODAM e-ma i I : mal i og i -g I a Mdle ogldse sprejemamo: la objavo v petrt ' v sredo do 13 JO in za objavo v torek do petka do 14*001 Delovni ćas: od ponedeljka do MOTORNA GARAŽO ob bloku. K9t«T0va 20. tr 051 /302^49 petka neoíekinjeno Od 8,-19. ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAV BL£D>ZASIP, Ob vodi v tnstanov^iskJ hiši, 55 m2 stânovanj«. s 400 cn2 lenice» drvanica» klet, sončno, vsêijw takoj, cena: 75.X0,00 EUR. 9 BCÛS4&1 DVOSOBNO Stanovanje v Šorlíjevem naselju, n 051/301-725 NAJAHEH DVO ALI TRISOBNO Stanovanj» nâ Kokrici pn Kranju, 9 040/698-086 STANOVANJE PRODAMO Kran^ Tunáčsva 38, Oisobi» novogradnja. 4H POPUST ob takcifsnjen irlaiSu 2DH akontac^. Cena: 185.331,42 aiR. tnv^or Gtkko ůcm. do.o. tih 03 i/$47 577 HliE PRODAM CERKLJE. 145 m2, dvo)ček, zgr. 08. 250 m2 zemljtdča, V. gr. fazâ. zel&rto okolie ob potočku v bitsni gon. oogl«d rta Krv9v«c. cena 229.000 EUR, Slovenk h^. « 051/371-112 HIŠO Z zemljiščem In gradbeno parc^ to v Pofaču. « 041/626-1S4 aoouso POLOVICO stare^e hiàe z drvarnico In pripadajočim zemDláčem, okolica Kra-rUa,«031/622-364 V NASELJU Gozd nad KamniKora, na lepi, rnimi lokaciji ob gozdu, prodarT>o hiâo-3. 6F v tlorisni izmeri 10Sm2na parceli 800 m2, z možnos^o dokupa zerrljisča, cena 95.000 EUR, 9 041/751-266 d0054» ODDAM NA OEŽELI r^a Qorer^jskem oddam , tP 031/381-751 V STRAŽiSČU v stanovantski hlži oddam v najsm opremljeno sarsonjero. vseljivo 1. 9.. tr 031/461-i85 0OOS4«0 VIKENDI, APARTWAJI PRODAM VIKEND na Orlovih çlavah nadTrstenk kom. « 041/714-754 uossia POSESTI PRDD/UI PARCELO - Travnik fr^ sado\mjak 1542 m2 ob potoku řn gozdu, ob asfaltni ce- ^ V Virm&ââh ob noverri na&eiju, cena 6S EUR/m2. tr 041/366-903 V NASEUU Gozd nad Kamnikom, na lepi, miml k^caciji ob gozdu, prodam 2 zazidljivi parceN. Oostop je uiejen, vsa Infrastruktura je v biizJnl, cene 65 EUR/m2> tr 041/7 Si-2 B6 POSLOVNI PROSTORI ODDAM DNEVNO NOČNI 6AR v oKolicI Kranja, na odlični loKadil, zelo dobns vpe-ban z velikim letnim vrlem, popolnoma opremljen in vzdrževan, 9 040/321» 001 880534^ gekkoprojekt nepremičnine Bf\\9f 7$A, 4000 Kranj 04 2341 999 031 67 40 33 VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRO DAJA. PREPIS rabljeniti vozil, goto^nsko plačilo. A^ Kranj, d. o, o,, Kranj, Savska 34, Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-368 sccf'tsi AX Câbân, I. 93 regi&tríran, tr SQû&afiB CrrROÊN XsarB 1.6 reg. do 3/09 In telička Sim. starega 21 dni, tr 04 /572-34-27 HYUNDAI Accent 1.3, I. 04 kJImâ. 5 vrai. zelerta bâA«a. 2x air bag, servo. cena 5.700 EUR. Avtomenanika Lusir», Sk. LoKa, t» 04/50-22-000, 041/830-754 «00Sd82 HYUNDAI Coupe 2.0 CWT, I. C7 čmo baive, z vePko dodalne ooreme. cena 16.700 EUR, Abvtorr>ehanika Luslna, tt 04/50-22-000,041/630-754 0006401 KIA pnOe, 9 04/59&-10-1S dooss^e OOKUP - PRODAJA rabljenih vozil. urddimo prepis, konkurer^čne cene, Meoax. d.o.O., Planirra 5, Kranl, tr 041/773-772 oo«S40 PEUOEOT 206 1.6 X5, L 110.000km 1. lastnice, Svrsta,cena: 4,500,00 EUR, « 040/352-095 B005A80 RENAULTSfcvBl.4. i. 12/95.74.000 kn rdeč. 1. lastnica, othranjen, cena: 350.00 EUR. tr 01/36-13-653 VWSharan 1.9TDI. L 02, 127.000 kni 65 KW, 6 oreetâv, klima, cenar 11.200,00 EUR. tr 040/684-092 MûfiM« DRUÛA VOZILA pnODAM v KAMPU Terme Ć^slez pnsdam zelo epo kamp pn Kol le o z lesenim pred- orostorom, ima veliko sence, tt 040/673-909_ MOTORNA KOLESA PRODAM NOV; Kitajski skater BAOTIAN BT 49QT-903 s čelado, cena 700 EUR, tr 04Û/683-904. Igor H0SS30 MOTOR CAOlVA. Canyon, 500 c.e. I. 07, 7.700 km , 29 KW, srebrn, serviel- rari, z opremo, cena 3.800 EUR 031/666-463 KUPIM MOPED Apn 6, 030/415^97 dO 180 EUR, GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SUHE t>raslove in sfnr^ove plot)e ter debeiei§i hrastov les za (zdel^ vrtnih qar.,tr 040/233-642 KUPIM RA6LJCNE gradbone elemer^te dolanje, tr 040/68«^0e KURIVO PRODAM DRVA metrska aH rssagana, možna dostava, fP 041 /71&-019 SCOSd'4 DRVA, bukova, 20 m2. 9 040/372- 096 SUHA bukova drve. možen razrez In dostava, 9 031/376-946 SUHA buKova djva, 15 m3. cena 40 EUR/m3, tr 041/830-580 S006WI SUH A meiana drva, tr 041/641-632 6ClO&6lfi SUROVINE KUPIM HLODOVINO, smreke. jeih,e In SLiiice. 9 041/442-151 aoouii STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO podarim ŠIPADOVO pohištvo za dnevno s^o, 2 Kavča, 2 omari in 2 stola, ff 041/582-166 au»6iB GOSPODINJSKI APARATI_ PRODAM DVE 5 kg ciUnsKi bombi, vgr. Kuhalno DkšĎo 2*2, pečico z omaro Trr drojnc Dom. korito, «031/246-43S ZAMRZOVALNO ormiro Gorenje 170 cm, 3 polled, 4 predali, dvojna vrata In man^ 6 predalov, 9 041/294-388 800647? VRTNA OPREMA PRODAM VRTNO gamiliiro. masivni les. cena 200 EUR. tr 041/369-014 a»»» OSTALO PRODAM KOTNO tud kabino, ée zapakirano dim. 76x76x180, stekto, tr 040/257- 501 BCD443e SPORT, REKREACIJA PRODAM OUSER Bayelner 1851 BR, 1.90. zelo lepo ohranjen, pnkolicd, cerade in oprema, cena 76 00 EUR. 9 041 /736^73 TURIZEM NA KRKU oddam apartma 0590/12-905. 041/390-422 o MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM MALO RABLJENO negovalno posteljo Vôlker, dim. 200x90 cm na avtomatsko upravljanje lezéča. vzmetnico za to posteljo in r>očno omarico, cena po dogovoru, 9 04/59-64-1d9. 041/ 214*164 ňoo%i9i ŽIVALI IN RASTLINE prodam VSAK DAN sveze rezano cvetje gladp oi, prodam tudi svežo peso, Smolej, Luže 22a, 9 365-533 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM HIDRAVLIČNI ceptinik. 201, traktor^ pogon, tr 04/204-13-22, 031/202- 639 800&6tQ PUHALNIK za senc Grič z noži in cevmi, elektromotorja 7,5 kW In 11 kW, 1400 obr., ^nogami, tr 041/722-625 KUPIM DVOREDNO onevmatsko sejalko za koruzo, skobelni stroj (debellnko) do 50 cm Šír,, 9 04/23-11-964 scc54u IZKOPALNI K zadnii naklatiač. 9 ia In traktorski TRAKTOR Ur^us. tr 051 /639-777 6006E»« TRAKTOR fMT 041 /660^64 ali 539, 9 SOO&5ÍS PRIDELKI prodam DROBNI krompir, 9 031/400-166 JABOLKA r^ova, zgodnja sorta oiros, Dor^aije 32. tr 041/918-611 JEČMEN za křmo, ^ 041/347-507 KROMPIR Jedilni in drobni za krmo, pndelan brez t>erblcklov, tr 041/72-60-92 PŠENIČNO slamo nanjM lha v celoti ali posamezno ^n pšenico 0.20 EUR/kfl, « 040/363-733 GOREN|SKI GLAS petek, 8. avgusta 2008 MALI OGLASI, ZAHVALE info(S>g-^s. si 23 SILAZNE bfile in suhe bale< 9 041/695-261 VZREJNE ŽIVALI_ PRODAM 11 ZAJČKOV starih dva mas«». 9 031/339-514 6IKCA 8lmental&a, 04/250-1 ^76 14 dni. O aOQ64f4 BIKCA krUartc«. Starega 14 dni. osna 4 EUR/ko, 9 041/214-500 doobfio? BIKCA slment^ca« 04/572-41-60 atć^eoa 4 dni, 9 BIKCA simentalca. starega 2.5 mes^ ca, tř BIKCA simentaJca, 04/25-31-241 ;n------- aoO^n 3ÍKCA simentaica za rejo. težkega 160 Kg In teličko slTientalko težko 3fiO « BIKCAsim^ntai&a, težkega 200 kg. O 04l/$S0-37i eiKCA dim^UI 04/51-32-293 Starega tO dni. 9 BR&K> l^ico. simentalko, 9 04/25-21-538 ĆB BJKCA. starega en mesec. Ć8 te- IćKo staro 3 tedne In teličko sim^ntal- ko staro 10 dni. O 031 /863-490 ČB BIKCA, starega en mesec. H 041 /50.98-64 ĆB BIKCA starega 5 dni, 9 041 /341-420 ĆRNO^ELEGA bikca. 9 031/235- 118 60Ct4l7 OVA kozlićke za zakol ali nedaljnjo fçîo.ir 031/263-716 DVA BIKCA knžanca. simentaJcd. stara 7 in 14 dni, 9 031/417-221 «Cfr4»» JARKICE rieve. grahaste. črrve. itajer- ke. peteline in přičance za doDnâjije, Mraše 5, Smlednik, «01/38-27-029 eooft&oo OĆISĆENE Du^ne aN purar« po k^ sih. 9 04/51-33-266, 031/607-624 PRAŠIČE. težK« od 50 do 60 kg. 9 041/335^16 sMMei P1UŠIĆE različno težke, možna do-aava, «041/724-144 PURANE za nadaljnjo rejo m jaičKa la-DonsKih prepeik:, 9 041/203-564 TEUCO »rnentalko v 9. t. pašno. 9 meseou bre- TELICO simentalko. br«)o 8 meese- cev. 9 04/25-51-674 doœead TELIČKE simentalke. stare od 1-d mesecev. Britof 314. 9 04/20-41. TELIČKO simenrsiko, slan? 10 dni. ir 041 /348-226_ TEUČKO Simemalko, slan) 10 dni, 9 041/52-27-64 TELIČKO simentalKo. staro 10 dni. 9 040/52^34 SC06A70 TEUÔKO Staro 3 mesece, tr 04/53- TELIČKOsimentaiKo. 3t8ro 10 dni. s 8CagS2l TELIČKO LS^K težkega 100 kg In dva Oikca krizartca težka 90 in 130 kg. 9 17 kupim BIKCA simerrtarca, beig^ca ah ĆB. starega do 15 dni. 9 030/921-944 aoosiu OSTALO PRODAM GNEZDA za kokoši r>esnlce v prosti reji, Rajgell Anton. Kropa 2a, tT SĎ0Í6ÍÍ 041/642-164 ZAPOSLITVE (m/ž) nudim DNEVNI bar v okolici Kranja honorarno zaposli osebo 2a 4x tedensto ii^ čenie loKâla, AJdera, d.o.o.. Partizan- ska u, 34. Šenčur. 9 040/321-001 DNEVNI BAR Kerri. Trg Davot1r\a Jenka 9. Cerklje iâàe âiudenfko ali mlaišo osebo za strežbo v baru. za 4 dni v lednu. vikeodi prosti. 9 04/252-13-21 •Cl06&S< UniveGstetno izobražen »nielekr bidiec. trerii/tno 2 zdravsb^niml težavami, iâca mla^ upokc^en- ko bœz otTveznosb, za vcidenje gospodin)stvd v luksuzni vili v Retećah prí Škofli Loki. Stanovanj» in prehrana preskrbljeni. Tel.:041/58&077 Isces delo? www.ms-kranj.si DOBRO w>6lj9n dnevni bar v okolici Kr^ja redno zaposli osebo za deto v ianku. Aidera, d.o.o.. Partizanska u. 34, âenéur. 9 040/321-001 IŠČEM osebo za občasno nadome^ ôar>ie v laosku - prodaja časopisov řn oigar^t, po možnosti z izkušnjami. J^ kelj in ostali d.n.o., Benedikova 1. Kranj. 9 031/764-399 eooubt léČEMO dekid za ponK>ć v sanku (3- 4x tedensko), začetek septernbra 08. zazřen lasten prevoz. Panter Dar Mar- feta 2anko s.p.. Hr^etje 52. Kranj. V 040/244-335, Meta NATAKARJA/ICO, žensko za pomoć v kuhinj], zaposlimo v novi piceriji v Tržiču, Boéljan Trampuž s.^., C. Janeza Finžgarja 9. Jesenice, 9 040/661- 984 S00S43I OKREPČEVALNICA Pri Joža. Vele-sovsKa 63. ^nčur. zaposli dekle za delovslrežl^. V 041/503-22? OSEBO za delo - občasno pomoč v strežbi zaposlimo takoj. Pizzeriia Sre-ka, Mošnje 41. Radovljica. 031 /302-221 POMOČNIKA ali kuharja/Ico tako) zaposlimo. GosUlna Prt Bizjaku, Zg. Bela 20. Preddvor. 9 031/640-930 ecoMA REDNO ali honorarno zaposlim dekle ali natakarja/ico lar kuhaila v drvevnem lokalu, Okrepčevalnica Kiar>c. Klanec 38. Komenda. 9 041/570-937 ZAPOSLIM nalakarja-ico In kuhana-Ico. zaželene izkiisnje. vozniški izpit, Gostišče Češnar. Slovenska c. 38, Cerklje rta Gorenjskem. 9 051/655- 505 ZAPOSLIM Oiijazno in komunikativno dekle za delo v recepclll v Wallnesa centruj na Bledu. Pro§nJe pošljite na naslov UneaAlDe. d.o.o.. Betonová 2, ZAPOSLIM riataksr)a/ico v Restavr?- ciii Mona Lisa. J. Raíiáe 17, Kraj^*. nedelje in prazniki prosio, zelo dobro plačilo, 9 031/33«d-48 60CA4U ZAPOSLIM prodaialca/ko v malopn^ dajl. Kamm. d.o.o.. Poslovna cona A19, Šenčur. « 041/312-300 ZAPOSUM dekle v strežb^ redno al začasno. Sirena pub. Kidričeva 67, škotja Loka. 9 041/719-018 SOOSSM ZAPOSLIMO dekle v šanku. Bar Pr'Grmač, Podbrezje 127. Naklo, 9 031/641-722 Bec»?4 VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim. C In £ kaL - pfev> zi v EU, Zaje Transport, d.o.o.. Valbur- ga 15. Smlednik, tr 041/62^529 ZAPOSLIM voznika C in E kalegorije. Tadej Fraks) s.p.. $tucier>o 24, Ze rïiki. « 041/767-355 BCOSâSl ZAPOSUM voznika C kat., v domačem prometu. Bemik Anton s.p., Sp. Luša 13. Selca 9 031 /62&^55 aavu&9 ZAPOSLIM voznika C kal, 2â vožnje po Sloveniji, Mohorič Darko s.p.. Ra-covnik 4a. Železniki, tr 041/650-894 KOVIMARJA ^sdrzev&lca takO) redno zaposlimo, delo je Kranju, samo dopoldan. Beaco. d.o.o.. Nova va» 12. Besnica, 9 04/2S^6-147 ecos-« ZAPOSLIM el^rolnstalaterja, Branko Korošec s.p,, Breg ob Savi 27. MavcK 041 /626-954 soo&soa ZAPOSLIMO inátalsteria vodovodnih In ogrevalnih in^lacii. Inétalalerstvo Pogačnik. Spicarfeva 11. Radovljica. 9 KOZfiHETlČNl salon studio Sonce v Krarrjij išče dekle s končano SŠ-smer Kozm^etičnl tehnik za Celo v reeepetj kozmetičnega salona, pisne prošnje na Tag trade, d.o.o., Hotemaže 55. 4205 Preddvor ali na e-poáto. sor^ce^dstudiûsorice. com bcúuio léČBM IŠČEM DELO kot domu. imam vrt tn 041/918-282 na mojem solo. 9 STROJNI irôenir Išče Službo rta vašem domu - Inil. matematike, fizike. 9 04/202^5-32. 031/SSi-061 »»atí POSLOVNI STIKI KR EDITI D010 LET ZA VSE ZAP., TUDI ZA DOLOČEN ČASJN UPOKOJENCE do 30 % obremenitve, stare obveznosb niso ovira. Krediti nd osnovi vozila in leasing!. Možnost odplačila na položni-ce: Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovee s. p., Mlinska ul. 21, Manbor, telefon: 02/252-48-26,041/750-560. STORITVE nudim ADAPTACIJE, novogradnje oti temelj do strehe. Notranjo omete, fasade. kamnite àkarpe, are)anie in tlakovanje dvorišč, z r>aéjm ali vašim materialom. SGP 6ytyqi d.no.. Struzevo da. Kranj.« 041/222-741 6004681 ADAPTACUE, vsa gradbena dela. rt> tranie omete, íasade, adaptacije, tia-kovanje dvorišča, ogr^e, kamr^ite ékarpe in dimnike, kvalttelr>o, hitro in poceni, SGP 6cni. Struževo 7. Kranj. 9 041/661-838 eccs20fl Boštjan ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkir^. poiag. robndcov. pralnih plošč, izd. betonskih in kamnitih skarp. Adrovic &Co, d.n.o., Jeiov-škova 10, Kamr)tk, 9 0V63d-46-U. 041/880-761 B0047t3 ASTER IKS SENČILA Rozman Peter, S. p.. Senično 7. Križe, tel.: 69-65-170.041/733-709: žaltizíje, reloil, rcK lete. lamelne zavese, plise zavese, ko-manilkl. mar>ikov. vrtanje. 2(dava, montaža novih, popravila 9ts- rih. nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak £ Co. d.n.o,. Ljubljanska 89, Domžale, tr 031/422-800 búomi? 0B2AÛ0VANJE ki stoprHh dreves nie Ve&T>o 9. Križe. podiranje težje do-s.p., Spod-051/225-590 aoun? SLONOM zaključna dela: knauN amv strong, spuščeni stropi, predel, stene, okrta. vrata, sireš. okna velir^, pleskarska in druga vzdrževalna dela, Slavko Markotič s.p.. Suška c. 28. Skotjd Loka, tr 041/806-751 eoo&an IZOBRAŽEVANJE nudi« UČINKOVITE inštnikcile dngIHčin«, francoščine, nemščine, slovert^čmd za vse stopnje šoian>a; tudi poslovna smer; priprave na izpile; slovenščine za tujce; prevajanje. Mentor. Mirjana Trbič s.p.. Žanova ul. 34, Kranj, tr 041 /6S6-053 ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 poznanstev v preteklem letu )e karskteri- stikâ ženitne posredovalnic« Zaupanie za vse generacije, ki posreduje po vsel Sto. tr 03/57-26-319, 031/605- Sd-L£TNI, izobražen, postaven poslovnež zefi spoznati ^skrervo žlvljen^ko sopotnico, 9 041/229-649 8005419 DEKLETA, brezplačno laj*iko spoznate tante za tskrerve. resne, trajne zveze iz vse države, tr 031/636-379 aoooooe MLAD, uspešen, preprost moški z otrokom hreper>l po Iskreni zvesti pan-i, 9041/959-192 doo54i7 RAZNO PRODAM mu^prakllK Bosch In itu- đeritkJ oddam sobo z vssmi prHiMin^ ml. 9 041 /259-793 BOMBIC naročnine 1)4/20142 41 e-po§td: nsrocnine^g-glas.sl www.Qoren]skiglds.si 'tv ZAHVALA Z velikim spošcovanjem do Vsulega sprejemamo Božjo odločitev, d^ je njegov zvěstí sltižabnik Valentin Jakše odslej pri Njem Lepa hvala župnikoma g. Zidarju In g. Godcu za Čudovite besede tolažbe, zaradi katerih smemo upati; hvaJa pevcem, ki so z lepim petjem pospremili dušo našega očka v večnost. Vnuka Simona in Boštjan z družinama Kianj, 2. avgusta aooS ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila naša mama Marija Bavec iz Kranja Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjetie sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo negovalkam, medicinskim sestram, nadzorni sestri Mojci in dr. Vrečkovi v Domu upokojencev Kranj, Id so mami lajšale zadnje tedne v življenju. Milan z dmžinanu Solza na licu pustila je áed, srce 2 bolečino ranilo, misel le ena tolaži nas vse, med zvezdami tam nas Čakaš nekje. v « ^ ZAHVALA V nedeljo, 3. avgusta 200S, smo se poslovili od na^e drage mame, babice, prababice, tašče, sestre, lete in botre ožefe štular p. d. Lebnove mame z Jezerskega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo imeli radi in jo pospremili na zadnjo poL Hvala vsem za besede tolažbe in sožalja. darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala snahi Zdenki za skrb in nego 1er sosedi Jožici za pomoč v vsakem trenutku. Hvala dr, Mariji Kiiialt Gašper-lin, PSK, IPP. BPD osebju za hipertenzijo ter DSO Preddvor. Hvala g. Hamu, ki jo je ob Času njene bolezni duhovno spremljal in ji vlival upanje Vanj, ki ne razočara. Hvala za lcp)0 opravljen pogrebni obred in sv. maŠo, ministrantom ter nosačem. HvaJa pogrebni slulbi Navček in pevcem za ganljivo zapete pesmi ter trobentaču. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerke Majda, Mihaela, Benjamina, snaha Zdenka ter sestra Anica z dnižinami Jezersko. Kranj» Celie, Švica Kogar imaš rad, nikdar ne umre, k zelo dakC je,, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta, partnerja in prijatelja Gojka Bogataja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem. Id sle ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za vse tolažilne besede. Hvala pogrebni službi Novak, pevcem za zapete pesmi ter g, Branku Žibemi za izrečene poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi niegovi 24 info@g'gla$.5Í GORENJSKI GLAS petek, 8. avgusta 2008 Anketa V lokalih je sedaj prijetneje SI MO K ŠUBIC Leto dni je minilo od uvedbe kadilskega zakona, ki med drugim prepoveduje kajenje v vseh javnih notranjih prostorih, tudi v gostinskih lokalih. Ste se na novi zakon Že navadili? ^Mo: Corazd KjvCié Vili Kne«: "Kot nekadilcu ml je zaradi novega zakona bolj prijetno sedeti v gostinskem lokalu, saj je v vseh prostorih čist zrak. Pred uvedbo zakona me je v bkalih motil predvsem gost cigaretni dim." Pavel Buta lič: "S prepovedjo kajenja v notranjih prostorih se strinjam, saj je sedaj v lokalih veliko prijetneje sedeti. Včasih si že po nekaj minutah sedenja v lokalu smrdel po cigaretah, sedaj nič več." Miloš Rooss: "Na novi zakon se še nisem povsem privadil, Čeprav ga tako kot drugI upoštevam. Pozimi smo kadilci pošteno zmrzovall, če smo si želeli ob kavici privoščiti tudi cigareto'' Boris Urbane: "Novega zakona sploh ne bi potrebovali, če bi gostinci prejšnjega dosledno upoštevali In bi kadilske prostore Fizično ločili od nekadliskih. Cigaretni dim me je najbolj motil pri hrani." Barbara Colub: "Meni je novi zakon v redu. Tudi večina prijateljev, ki kadijo, so se na kajenje zunaj lokalov že navadili. Poleti s tem nimajo težav, pozimi pa zaradi tega manj pokadijo." Novo i inico Anica Možina je po hudi bolezni nenadoma postala odvisna od invalidskega vozička. Mastana Ahačič Aničinc ....................................... KUD Jaka Rabič, potem so Belca - "Še pred dobrim iniciativo, da pomagamo mesecem sem bUa obsoje- Anici, dal na na Štiri stene svojega skupnost stanovanja. Da sem šla lah- vzela resno, vključil se je ko na vrt in med ljudi, so Rdeči križ, prek katerega morali moji domači pre- smo zbirali sredstva, pa ob- magovati hude fizične na- čina, ki je vsera gospodinj- pore, ko so me prenašali stvom poslala prošnjo za po stopnicah. Zdaj do vas položnice lahko pridem s pritiskom četek uspešne akcije pojas na gumb, za kar sem zelo. nil Feliks Ttms orga. zelo hvaležna," je v sredo nizacijskega odbora. "Z dona otvoritvi invalidskega natorskimi sredstvi je veli- dvigala, za katerega so sred- pomagaia Kari tas stva zbrali v humanitarni na podjetja in posamezniki akciji, dejala Anica Možina T Belce. • vseh skupaj je bilo približno 200. V akciji je bilo tudi Anica Možina je pred do- veliko udarniškega dela, brim letom in pol po hudi predvsem žičničarjev in ga-bolezni nenadoma postala silcev, pa tudi sosedov in odvisna od invalidskega vozička. Nova situacija je vsej prijateljev Možinovih," je §e povedal. Za nekaj veČ kol družini, ki ima stanovanje 26 tisoč evrov vredno inva- v zgornjem nadstropju sta* lidsko dvigalo so do sedaj novanjske hiše na Belci, po- zbrali približno 19.500 ev- polnoma spremenila življe- rov, manjkajoča sredstva pa nje. "Začelo se je z dobro- bodo, tako upajo, zbrali še \ delnim koncertom, ki ga ie prihodnjih mesecih. Predstavitev zbornika in blagoslov ottarjev Ta konec tedna bo za vaščane Grada prazničen. V nedeljo bo v namreč v vaški cerkvi sv. Helene nadškof Alojzij Uran blagoslovil restavrirane oltarje, že v petek ob 20. uri pa bodo v piceriji Tonač predstavili knjigo Grajski zbornik Ideja za izdajo knjige se je Crajanom porodita lani, ko so pripravljali gradivo za tradicionalno prireditev Vas na ogled postavimo občani. V zborniku so predstavljeni posamezniki, ki so se dvignili iz povprečja, objekti, ki so zaznamovali vas ter vse, kar ima vas ponuditi v današnjem Času. S. i. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes se bo že dopoldne pooblačilo in začele se bodo pojavljati krajevne plohe in nevihte. V noči na soboto bo dež ponehal, v soboto dopoldne se bo delno zjasnilo. V nedeljo bo precej jasno, jutro bo sveže. Atfťficipa RS 24 . Un« u M«tMrl08i|o PETEK 15/23 O i SOBOTA I i 14/24°C NEDELJA 12/25°C Vrata Aničinega dvigala je simbolično pivi odprl kranjskogorski župan Jure Žerjav. Mladoporočenci v Radovljici sta se 19. julija poročila Danian Adrian Wieczorek in Ana Krmpotlć, 26. julija v Bohinju Boris čok in Nataša Petrič Regent ter Aleš Bohinc in Andreja Mulec. V Kranju sta se 2. a^^usta poročila Eugen Kokelj in Mihela Alič, na Zgornji Beli Uroš Podjed in Stiva Gregore, v Bistrici pri Tržiču Mojca KlemenČiČ in Žiga Lipovec, v Bohinju AleŠ Mavrič in Noemi Kandus, na Bledu pa Peter Česnik in Karmen Grk ter Mitja Zupan in Alenka Lah. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Zagreb o 32/16*0 RADOVgfCA Avtocesto "podaljšali" za 4^5 kilometra Promet na približno 4,3 kilometra dolgem odseku avtoceste med Vrbo in bodočim priključkom za Radovljico je od konca letošnjega maja potekal dvosmerno po eni polovici novozgrajene avtoceste, v torek, 29. julija, pa so ga usmerili že na obe polovici 02. celotno avtocesto. Kot so ob tem povedali v Družbi za avtoceste (Dars), avtocesta "služi" le kot obvoznica» saj na glavni cesti (magistralki) urejajo krožišči in opravljajo druge prilagoditve. V javnosti so se tjdf razširile govorice, da naj bî odsek avtoceste od Vrbe do PeraČice odprli za promet do konca septembra, to je v svojem govoru na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku omenil tudi radovljiški župan Janko S. Stušek. Ko smo na Darsu preverili, ali to drži, so odgovorili, da je odprtje celotnega odseka predvideno novembra letos. Preurejanje 2,4 kilometra dolgega odseka magistralke med Podtaborom in PeraČico v drugo polovico avtoceste se bo začelo v prihodnjih dveh tednih» z izjemo viaduktov, ki naj bi jih začeli obnavljati ob koncu leta. To polovico avtoceste pa naj bi predali prometu pred turistično sezono leta 2010. C. Z, GLASOVI Na cesti so tudi revolveraši Na Hrušici za Savo je prometni znak» v katerega je očitno nekdo ustrelil s pištolo. Ko je to opazil Niko z jesenic, mu je "kapnilo", da bi naredil nov prometni znak, ki bi upošteval spremenjene okoliščine. To mu je s pomočjo sodobne tehnike uspelo, oblikoval je prometni znak, ki opozarja, da so na cesti poleg peščev, kolesarjev in delovnih strojev tudi revolveraŠi. RADIO KRANJ d.0.0. SMSTNM U«. 9. KRANJ TELřfONi (04,) («M) asi- <04) 2022-222 (osi) 303-505 wnoviaurau 281-222s (04> 261-2229 tk^ E poàtu. r*dlelcranMfttdl»*krainJ.9l www.radio-kranj.si