PoStnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št.. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo:
polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VII. — Štev. 5 (127)
UOINE, 1. - 15. MARCA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
GOSPODARSKO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
V Beogradu sta predstavnika Italije on. Enzo Storoni in predstavnik Jugoslavije dr. Stane Pavlič podpisala tri važne gospodarske sporazume in sicer kreditni sporazum o ribolovu v jugoslovanskih teritorjalnih vodah ter sporazum o tehničnem sodelovanju.
Kreditni sporazum omogoča poleg običajnega izvoza iz Italije za katerega je bila postavljena osnova lansko leto v
luiiiiii in , ■ ■■■• mini imm • ■ • i m i i m i umnimmim • i nmumim
Kmalu bomo volili nove občinske svele
Pravda našega naroda, ki teče že stoletja, je začela dobivati svojo pravo zgodovinsko obliko šele v času narodno • osvobodilne borbe, ko so se naši borci za svobodo združili z ostalimi slovenskimi brati in spoznali slovensko kulturo in zgodovino. Prav v narodno - osvobodilni borbi se je v našem ljudstvu porodila želja po slovenski besedi in slovenski šoli ter vzklil naravni odpor proti socialnemu izkoriščanju. To so bili prvi obrisi prebujenja beneških Slovencev. Vendar seme ni rodilo prvotno pričakovanega sadu, ker so pripadniki takozvanih trikolo-rističnih tolp skušali s terorjem docela uničiti že prve poganjke. Posledice tega je bilo na žalost opažati ob priliki občinskih volitev 1946 in 1951.
Zadnje občinske volitve so se vršile pomladi 1951 v vseh naših občinah. Predstavila se je, če izključimo občine Tipava, Brdo in Grmek, povsod samo ena politična grupacija in sicer krščanska demokracija združena, s fašisti, ki je imela seveda na razpolago poleg ogromnih Propagandnih sredstev tudi prižnice in oboroženo silo trikolorističnih tolp. Zato je ta stranka zmagala v vseh občinah. Tako se je zgodovina Beneške Slovenije nadaljevala pod krinko neke navidezne demokracije, toda v istih pogojih kot Pod liktorsko diktaturo.
Posledice vsega tega nam lahko jasno Pokaže le bežen pregled gospodarskega stanja. Lahko trdimo, da je danes naša dežela med gosptodarsko najzaostalejšimi Pokrajinami italijanske republike. Deželo, nerodovitna že sama po sebi, je Preobljudena, zato je emigracija vsako telo večja. Pa tudi to ni tako lahko, ker v inozemstvu sprejemajo samo mlade in Zdrave ljudi, dočim so ostali primorani Irpeti pomanjkanja. Da ne govorimo o koki krajevni industriji, kajti teh ni in lodi to malo kar je bilo so podrli, kot na Primer tovarno cementa v Sv. Lenartu. Posledica temu je seveda velika brezposelnost, ki lahko rečemo, da je v zimskem času sto odstotna.
Občinski možje, izvoljeni v zadnjih občinskih volitvah, niso seveda prav nič direnili, da bi vsaj deloma izboljšali tako neznosno gospodarsko stanje, obrat-”°, napravili so še dolgove.
Treba je narod do kosti izmozgati, da 0 črn od gladu, da bo naveličan vsega, loko ga bo lažje izkoriščati. To so nače-
ki vodijo delovanje raznih krajevnih ~*ezvestnih poglavarjev. Da se pa tega Okoriščanja ljudstvo ne bo zavedalo, je
lud.
1 nujno, da se mu prepreči možnost
ul tur n ega dviga, celo obiskovanje slo-doriskih šol, zato nobene šole v materin-* em jeziku. Tistim staršem, ki so po-^Qli svoje otroke šolat v slovenske šole Trst ali Gorico, grozijo na vse mogoče dačine.
^ zvezi z občinskimi volitvami, ki se , o vršile letošnjo pomlad, mora naše ddstvo dobro presoditi socialne in na-°dnostne okoliščine, v katerih živi. 06-nske uprave, ki so do danes vodila na-
*>it
°bčine, so prav malo storile za dobro
j naše dežele. Možem, ki jih sestavlja-• ne smemo več dovoliti, da bi stopili a občinske stole. Zbrati je treba le take be ki se bodo zares zanimali za potre-q da&čanov in bodo zastavili vse sile za
*ei° iiv^eniskega standarda naše de-
sporazumu podpisanega v Rimu, tudi izvoz raznih dobav industrijske opreme, iz Italije v Jugoslavijo v vrednosti 45 milijonov dolarjev. Poleg tega bo Italija na račun vojne škode, ki jo dolguje Jugoslaviji, izvozila še 15 milijonov dolarjev bla-ga. Kreditni sporazum omogoča odlog plačila posameznih dobav za osem let od dneva vsake dobave. Jugoslavija bo nabavljala blago v Italiji po lastnih potrebah.
Poseben sporazum postavlja okvir tehničnega sodelovanja med obema državam ma, posebno v kolikor gre za gradnjo novih instalacij, izmenjave brevetov ter odpošiljanja tehnikov in delavcev za izvršitev raznih gradenj.
Novi sporazum o ribolovu v jugoslovanskih teritorjalnih vodah omejuje to pravico italijanskim ribičem na posamezna področja, torej ni splošen, kakor je bil prejšnji. Italijanski ribiči bodo lahko lovili pri otokih Pelaguž in Kajola, zatem zahodno od Viša, pri otokih Kamik in J ab uka in v ozkem pasu vzdolž zahodne obale Istre. Površina jugoslovanskih teritorjalnih voda, kjer bodo italijanski ribiči lovili, je skoraj za polovico manjša od površine, ki je bila določena v prejšnjem sporazumu o ribolovu. Ribolov na področju otoka Pelagruža in Jabuke bo dovoljen od septembra do zaključno aprila, ob zahodni obali Istre pa bo omejen na 35 ribiških ladij v razdalji več kot 4 milije ob jugoslovanske obale v času od novembra do aprila. Sporazum bo trajal do konca oktobra prihodnjega leta. Lahko se podaljša za eno leto, če bosta do konca oktobra 1957 uresničili dve tretjini investicijskega kredita nega sporazuma, oziroma če se bo pokazalo, da obstajajo pogoji za popolno uresničenje tega.
Sporazum predvideva ustanovitev posebne italijansko-jugoslovanske mešane komisije, ki bo dajala podrobne predloge, kako naj se ribolov izvaja.
Predstavnika Italije in Jugoslavije sta ob tej priložnosti dala izjave, s katerimi sta poudarjala pomen sklenjenih sporazumov. Storoni je dejal, da je glede na ugodno izvajanje trgovinskega sporazuma, ki je bil lansko leto podpisan, upravičeno upanje, da bodo tudi novi sporazumi dosegli svoj pozitiven namen. Novi sporazumi predstavljajo nove oblike sodelovanja, ki naj omogoči povečanje blagostanje obeh narodov.
Predstavnik Jugoslavije Pavlič je omenil, da je jugoslovanska vlada med pogajanji pokazala pripravljenost na popuščanje in žrtve, da bi zadovolila želje Italije. »Upajmo, da bodo jugoslovanske žrtve prispevale k izboljšanju med obema
državama« je dejal. Obžaloval je, da odnosi med Jugoslavijo in Italijo še niso takšni kot bi morali biti, če bi se natanko spoštovale prevzete obveznosti. Tako pomeni proces proti borcem Nadiške doline (bivšim borcem Briško-beneškega odreda) nespoštovanje člena 16. mirovne pogodbe, hkrati pa je tudi izvajanje londonskega memoranduma pomanjkljivo.
Italijanski tisk, posebno gospodarski listi, je posvetil veliko pozornost najnovejšemu gospodarskemu sporazumu sklenjenim v Beogradu med Italijo in Jugoslavijo. Listi priobčujejo v podrobnostih te sporazume, pa tudi zjave, ki so jih ob tej priložnosti dali predstavniki Italije in Jugoslavije. Listi objavljajo tudi izjavo, ki jo je dal predsednik Segni, predstavnikom jugoslovanskega tiska. Onorevole Segni je izrazil svoje zadovoljstvo nad podpisom teh sporazumov. Sporazum o posebnih dobavah Jugoslavije je izraz italijanske želje, da bi se gospodarski odnosi z Jugoslavijo, ki so bili urejeni z lanskimi sporazumi, še bolj utrdili. Te možnosti odpira tudi sporazum tehničnega sodelovanja. »S podpisom beograjskih sporazumov nismo hoteli samo urediti skupne koristi na Jadranu, temveč tudi odpreti možnosti sodelovanja med obema državama v plodnem ozračju vzajemnega zaupanja« je dejal predsednik ministrskega sveta Segni.
Glede praktične uporabe beograjskega sporazuma o izvozu italijanske industrijske opreme pišejo jugoslovanski listi, da bo Jugoslavija izkoristila sredstva, ki so ji na razpolago za obnovo jugoslovanske industrije. Obnovili bodo obstoječe industrijske objekte. Prizadevali si bodo, da izboljšajo kvaliteto proizvodnje in da razširijo asortmà izdelkov. Italijanska industrija bo lahko izvažala tudi opremo za jugoslovansko kmetijstvo, kakor traktorji, meljoraeijske stroje itd. Italijanska vlada je izrazila željo, da bi Jugoslavija nabavljala v Italiji opremo za termične centrale in drugo električno opremo. Po beograjskem sporazumu bodo imela jugoslovanska podjetja pri nabavljanju opreme z Italije 5,26% skupnih finančnih odstotkov, vštevši tudi zavarovanj ai.
Neko poročilo z italijanskega vira pravi, da je bil med pogajanjem postavljen predlog, naj bi Italiji v smislu sporazuma o likvidaciji vojne odškodnine Jugoslaviji dobavila tri termoelektrične centrale, eno hidroelektrično centralo in drugi električni materjal, vse v skupni vrednosti 17 milijonov dolarjev. Kakor se vidi iz objavljenega besedila beograjskega sporazuma, je bila tai vsota znižana na
15 milijonov dolarjev.
  ................mi .
Nou žlaH preti našemu gospodarstvu
Ni se še pomirilo razburjenje zavoj podrtja faibrike cementa u Čemur ju, ker je ostalo desetine djelauceu brez djela an že se kaže nova nagobarnost. »Italcemen-ti« ima namjen zaprjeti tud kamnolome u Skrilah, kjer djela kajšnih 160 djelauceu. Kot izgleda čejo postavit na cjesto use naše djelauce an jih parsiliti, de povežejo culico an gredo s trebuhom za kruhom po svjetu. A tisti, ki so djelali desetine ljet u fabriki cementa ali kamnolomih, tud če bi tjel, ne morejo iti sa,dà na starost po svjetu (lahko bi šli po svjetu iskat pravice, a te ne bojo ušafali, kot je ni ušafu Cankarjev hlapec Jernej). Na juškem ne nucajo starih ljudi, ker tj eh se ne more več šfrutat, gledajo samo na mlade an močne, ker jim tisti parna-šajo dosti več profita. An kaduor je dje-lu dosti ljet u fabriki cementa ali u kamnolomu višno ni stuoodstuotno zdràu an zdrauniške komisije u Vidmu, Milanu an na kunfinu so zlo natančnne an za-varnejo usakega, ki ima najmanjši defekt.
Pred dvemi ljeti so zaprli fabriko od tanina u Čedadu an tudi tistikrat je ostar lo brez djela več kot 100 djelauceu. A tuó še ni use. S tjem, de so zaprli tisto fabriko, je ostalo brez djela še več stud ljudi iz Nadiške doline, ker njeso mogli več iz-sjekati kostanjevih gozdou, iz katjerega so u Čedadu potle izdjelovali tanin. Preča potlé so zaprli pa, še čedadsko predilnico, kjer je djelalo nekaj desetin dje-lauk. Ljetos so ne samo zaprli, ampà do tal podrli edino obstoječo fabriko par nas an sadà čej6 zaprjeti tud kamnolome an sevjeda luošt na cjesto tud use djelauce.
Slaba prihodnjost se nam parkazuje. Naši ljudje višno ne bojo ankul pozabil usjeh tjeh udarcu, ki so jim bli dani tele zadnje ljeta. A bližajo se votacioni, sladke besjede raznih propagandistou višno ne bojo preslepile naših ljudi, de bi vjervali še enkrat tajšnim ljudem, ki (Nadaljevanje na 2. strani)
Le calunnie hanno un prezzo!
I pennaioli sono al lavoro! Hanno avuto una consegnan, diffamare, calunniare, alterare la verità, assordare con il vuoto frastuoso delle loro melensaggini espettorate in un linguaggio che fa piangere, quella che potrebbe essere una polemica giusta fondata su dati oggettivi, così da trasformarla in una zuffa, nella quale invano si cercherebbe di individuare la ragione e il torto. Si è deciso In qualche loco — alto o medio non sappiamo — che a nome delle popolazioni della Slavia Friulana possono parlare soltanto i pennivendoli, le ex aquile romane e qualche generale o colonnello in pensione; rispettivamente quanto agli organi di stampa che dovrebbero ospitare queste prose che muovono a pietà, solo il »Gazzettino«, il »Messaggero« o il »Piccolo« sarebbero organi qualificati a raccogliere le istanze di queste popolazioni. Questa è sostanzialmente la pretesa dei nominati signori ed organi di stampa! E nessuno si accorge del ridicolo che finirà per coprire gli uni e gli altri!
E gli argomenti? Sempre i medesimi, ripetuti sino all’ossessione, perchè restino bene impressi nelle meningi. Soltanto si ha cura d inventare — è la parola proprio adatta — qualche piccolo detta-glo, per contestare tutto il resto, esattamente come farebbe un furbo negoziante che esponesse un prezzo non arrotondato (101 invece di 100) per lasciar intendere che esso risulta da un calcolo scrupolsoo.
Dunque le popolazioni della Slavia Friulana sono di ceppo latino? Le vostre ricostruzioni della storia di queste terre a che cosa mirano? Lo sanno anche i sordomuti dalla nascita e i deficienti che esse furono sotto Venezia e che passarono all'Italia dopo il 1866. E con ciò? L’origine etnica sarebbe scomparsa? L’eventuale risveglio etnico dovrebbe essere interdetto? In nome di che cosa? Rileggete, signori, la Costituzione repubblicana e non ciurlate nel manico!
Nessuno vivaddio può contestarci il diritto di reclamare il rispetto della nostra individualità etnica! Nessuno può negare che le popolazioni della Slavia Friulana hanno una sua lingua, una sua culitura, lingua e cultura slovene.
La cosa è assai preoccupante perchè il ragionamento di codesti signori è tipico di mentalità fuorviate da preconcetti nazionalistici: Gli sloveni della Slavia Friulana hanno dato 2000 Caduti; ergo sono italiani di sentimento, anzi italianissimi. Si scambia, cioè, il lealismo di questi cittadini per una implicita rinuncia alle loro caratteristiche etniche. Ma ragionamenti di questo tipo non faranno e non possono fare molta strada, anche se a protestarli si scomoda qualche personaggio autorevole locale.
Ne volete una prova? Si continua a ripetere che non ci sono problemi di minoranza nelle Valli del Natisone; poi si parla di popolazioni di dialetto slavo e si approvano ordini del giorno che confermano ciò; poi ancora si parla che siamo noi che si vorrebbe suscitare o creare un problema del genere in mezzo a popolazioni che sarebbero italianissime.
La verità è che il problema esiste, ed è un problema che ha le sue so.uz.ioni giuste, democratiche, legalitarie, sol che si voglia ragionare onesta mente. Non saranno, certamente, quei 50-60 mila sloveni del Friuli, che tra l’altro vivono in condizioni economiche tanto misere, abbandonati come furono in ogni epoca, ad insidiare l’Italia:	bisognna farneticare
per arrivare ad una tale supposizione.
E’ necessario arrivare al riconoscimento dei nostri diritti, alla nostra piena parificazione giuridica, perchè uno stato democratico non può tollerare oltre con l’inviare alla scuola italiana bambini che non conoscono una parola di questa lingua; col risultato di uscire dalla scuola analfabeti o semianalfabeti.
E questo non è tutto; perchè non si avverte che così facendo si mutila la coscienza di un bambino nell’età più delicata per la sua formazione spirituale?
La mancanza di un’istruzione imparti-
ta nella lingua materna, sia pure modesta, comporta fatalmente l’impossibilità per la nostra gente di una graduale elevazione, e sopratutto l’impossibilità ad una specializzazione del lavoro, ciò che da solo giustifica la vasta e grave piaga della disoccupazione con le ben note e funeste ripercussioni sulla vita individuale, familiare e sociale.
Per capire in quali condizioni versi la cultura della Slavia Friulana, basterà rilevare che non c’è ancora un medico, non un libero professionista, non un tecnico della zona. E se ci fu qualcuno, abbiamo visto che tutti finirono per estraniarsi progressivamente dalla loro gente, cercando in altri lidi un ambiente sociale migliore e più adatto. Ne è da dirsi che ciò possa imputarsi alla pigrizia intellettuale dei nostri ragazzi, poiché al contrario, si può dimostrare che essi sono intelligenti e di grande profitto nelle scuole dove l’insegnamento viene loro impartito nella lingua materna. Per questo se ne può giudicare da quel centinaio di studenti che frequentano le scuole slovene di Gorizia e di Trieste.
E se non fosse così, non sarebbe certamente un colonnello Olivieri a rappresentare quelle popolazioni nel consiglio provinciale, ma sarebbe un figlio della loro terra, sia pure un d. c.
E’ inutile allora evocare spettri, crean re fantasmi, ormai nella Slavia lo sanno anche i ciechi, chi sono coloro che provocano risentimenti, che cercano di impedire una normalizzazione, anche se lo fanno in nome dell’ideale patrio, che qui nella Slavia non può fungere che da troppo comoda copertura.
La situazione nella Slavia Friulana è quella che è: una situazione di miseria crescente e comune che va risolta con i fatti. Con le chiacchere, con i discorsi patriottardi la popolazione è stanca di saziarsi.
Da noi urge un intervento organizzato e sistematico che valga a mutare una situazione diwenuta ormai insostenibile.
Ecco le cifre. Taipana: popolazione residente 2824; popolazione presente 1620 ; Grimacco: popolazione residente 1822; popolazione presente 942; San Leonardo: popolazione residente 2224; popolazione presente 1350. Tanto per citarvene un paio.
E con questo crediamo di non aver bisogno di aggiungere altro, per dimostrare quanta stortura vi sia nei vostri ragionamenti, quando tentate di voler dimostrare il contrario.
Una grande scoperta!
Bontà sua, il sen. Pelizzo di Cividale riconosce che le nostre valli, sono depresse; dice, però, che non sono dimenticate! Tutto il suo articolo (»Gazzettino« del 28 febbraio) dimostra soltanto che esse furono e sono ancora oggi dimenticate!
Forse che ci basta sapere che luì almeno, il sen. Pelizzo, se ne ricorda? E a noi che c’interessa?
Za oživitev obmejnega prometa
Na posvetovanju turističnih društev iz obmejnih krajev, ki je bilo v Novi Gorici so se zastopniki društev razgovarjali z zastopniki Narodne banke, gostinske zbornice in tajništva za notranje zadeve o možnosti povečanja turizma z ustanovitvijo menjalne vsaj v najbolj znanih turističnih krajih. Udeleženci sestanka so sklenili, da bodo po ureditvi potrebnih formalnosti odprli vzdolž meje od Predila do Komna deset menjalnic. Na ta način bodo precej razbremenili menjalnice pri poslovalnicah Putnika, ki so zelo zaposlene. Mnogi iz zamejstva, ki gredo ob nedeljah na krajše ali daljše izlete, marsikdaj ne vedo, koliko časa bodo ostali izven države, in dogodi se, da jim denar, ki so ga na meji zamenjali, ne zadostuje, pa zaman iščejo menjalnio v obmejnem pasu.
Sti-.n 2  ------------------------------  —--------------------»MATAJUR«
% //////SJtf
tl 5» « »
SV. PETER SLOVENOV
Za plačat nas ne pozabijo
------ —  — —__   — —Stcy. 5
j	ZVEZDE	IN ZVEZDICE NA NEBU .SLOVENSKEGA SLOVSTVA
4(jSGd}J2K \M&SÌ<& pi"3
večerov, samoizpovedne besedne umetnosti
že dostikrat smo povjedal, de je naša dažela ena izmed tistih, ki je narbuj uboga an nimar zadnja na varsti, če država daje kajšno pomuoč. Ce prosimo za kaj-šno rječ, na.m odguorijo, de njemajo sou-du an mi se muormo s tjem odgovorom kontentat an tiho stat. Kar pa tjerjajo od nas dajila, pa ni takuó. Dostikrat se je dogodilo, de žena, ki je imjela kopico otruok, ni imjela za plačat dajil, an za-tuó so ji zarubil zadnjo kozo, ki je stala u hljevu an ki je dajala mljeko lačnim otruokom. Nič njeso pomagali u tajšnih slučajih suzé nadužnih otročičeu an uboge matere, še ankul se ni dogodilo, de bi kajšnemu oprostil dajila ali de bi kaj-šnega pozabil par dajilih. Glih tele dni je paršla u Dolenji Barnas njekšni družini karta, de muorajo plačat 65 lir za sodne stroške, ki jih ni plaču njek njihou prednik, ki je umrii že pred 50. Ijeti. Od tega »doužnika« je pomrla skoraj usa žlahta an vaščani komaj puomnijo njegovo ime, a tiste karte, na katjerih je pisano, de renki ni plaču, še živijo an bojo ostale, dok ne bojo poglihali tuo kar je imeu za plačat.
ZA REŠIT EKONOMSKO KRIZO
Na zadnjem kamunskem konseju so dosti debatirali o veliki ekonomski krizi, ki je nastala zavoj podrtja fabrike cementa u čemurju pri Sv. Lenartu. Sklenil so, de bojo dal pobudo za sklicanje riunioni na prefekturi u Vidmu, kamor bojo paršli usi šindiki Nadiške doline, parlamentarci an usi-, ki so zainteresirar ni, de bojo proučil, kaj je trjeba, ukrenit, de ne postane rječ nepoprauna.
Use zaman je zvoniti po touči, prej bi se muorli oglasiti, dokler je stala fabrika še na nogah, ne pa sada, ko je ostalo od nje par kamenjou.
Kamunski konsej je skleniu, de se bo u ljetošnjem Ijetu nardilo več potrjeb-nih djel u čedronu an Dolenjem Barna-su. Utsanovil bojo djelouni center an takuó dal djelo večim djelucem.
SMRTNA KOSA
Urmla je u Klenjàh 88 ljetna Ema Spiller uduova Venuti, učiteljica u penzionu. Renka je bla 32 ljet učiteljica u Ažli, 12 ljet pa u drugih vaseh Nadiške doline. Pogreba se je udeležilo zlo dosti ljudi, posebno mladine, šuolske an ka-munke oblasti.
MALI OBMEJNI PROMET
Zadnjikrat smo pisal, de je biu febrar-ja mjesca zlo slab mali obmejni promet zavoj mraza an zatuó so ble use vasi Na-cliške doline čisto mrtve. Sada, ko je par-šlo gorko uremé, pa se je promet spet oživu. Preteklo soboto je paršlo na stotine ljudi na čedadski trg an tudi dosti
fcou žioh preti našemu gospodarstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
njeso znali ne samo daržat objub, a niso znali dati niti dobre besjede na pravem mjestu, de bi rešil ekonomsko stanje nar še dažele. Ljudje bojo telikrat sigurno znal ločit slabe od dobrih. Zadost so imjel izkušenj u tjelih zadnjih desetih ljetih za odprjeti oči.
U tjelem povojskem času so bli naši ljudje parmuorani, de so se u masah izseljevali za si zaslužit košček kruha. Po usem svjetu jih ušafamo:	po Belgiji,
Franciji, Švici, Nemčiji, Angliji, Afriki, Avstraliji, Ameriki an nekatjeri so ce-luó na Ognjeni Zemlji. Huduó je djelo u tjeh državah, a parmuorani so se do smarti maltrati za živjenski obstoj družine, ki usedno tarpi pomankanje, ker po svjetu se slabo zasluži. Neštjeti tisti, ki djelajo u belgijskih minjerah, so sl nakopali minatorsko boljezen silikozo ali kajšno drugo neozdravljivo boljezen. Rjed-kokedaj štampuamo naš list ne de bi pisal, de se je ta ali oni ponesreču ali umni na tuji zemji an tega ne more no-bedan daržati parkrito, ker je resnica.
Grenkuó je tuo čuti, a tajšno je resnično ekonomsko stanje naše dažele.
naših kmetu je šlo preko meje gledat svojo žlahto an po drugih opravilih. Na trgu u Čedadu je bluó use živo, ker sada jugoslovanski državljani lahko parpejejo čez mejo tudi prodajat, u mjeri kakor predvideva akordo, živino kupčija an je bla zlo dobra, Troštamo se, de bo od sada nimar buojše, de bo trg nimar buoj-ši an takuó se bojo mogli ljudje pomagat na tej an na drugi strani meje.
SV. LENART
KORS ZA EMIGRANTE
Na pobudo provincialnega konsej à so u Sv. Lenartu odprli kors za emigrante, kjer učijo francuoski jezik. Djeluci iz šentlenaratskega kamuna hodijo venčpart na djelo u Belgijo an Švico an zatuó jim bo znanje francuoskega jezika dosti pomagalo. U ta kors se je upisalo okuol 40 djelouceu.
DREKA
NAM BOJO N APE J ALI VODO?
2e večkrat smo pisal kajšne težave imajo nekatjere vasi dreškega kamuna, ker so brez vodovoda. Izvir Koderjana, od koder bi se lahko nape j alo vodo, leži na jugoslovanski strani an zatuó, čeglih je bla občina parpravjena uzdaržat stroške za napeljavo vode, tega njeso mogli nardit. Za rešit to življensko pomembno uprašanje je dreški župan informira zunanje ministrstvo, de se bo to interesi-ralo par tozadeunih jugoslovanskih oblasteh.
Videmski sporazum, ki je bil podpisan preteklo poletje med Italijo in Jugoslavijo za mali obmejni promet, predvideva med dragim tudi otvoritev obmejnega prehoda druge kategorije v Belem potoku. Vsi smo mislili, da bodo ta prehod odprli kmalu po podpisu, kakor v drugih obmejnih krajih, a preteklo je že več kot sedem mesecev in stvar je še vedno na starem.
Ne moremo si razložiti kje tiči vzrok, da ne odpro tega obmejnega prehoda, ki je življenjskega pomena za prebivalce Belega potoka, ker so zaprti v tesnem kotu med gorami in bi bil ta prehod edini izhod iz izolacije, v kateri se nahajajo. 2e dostikrat smo povedali, da je Beli potok odrezana vas od svoje občine in da imar jo ljudje mnogo težav. Vas je popolnoma izolirana prav zaradi tega, ker nima obmejnega prehoda. Beli potok namreč gravitira na 2ago, ki e oddaljena komaj 8 km in ne na čento, do katere ni nič manj kot 20 km. Nekdaj so ljudje hodili na delo vedno na Bovško ali Kobariško in tam so tudi kupovali vse življenjske potrebščine. Malokateri človek je šel iskat dela ali kupovat v Furlanijo, vsi so se obračali proti vzhodu, ker so tako bližji domače hiš».
Zakaj se torej naše oblasti ne zanimajo, da bi se odprl obmejni prehod v Belem potoku? V videmskem sporazumu so predvidene med dragim tudi trgovske izmenjave s katerimi bi se lahko naši ljudje brez dvoma pomagali. Tega pa ne morejo izkoristiti, kajti s propustnico bi morali prekoračiti mejo v Stupici, a ta je oddaljena od Rezije skoraj 100 km.
V Čedadu in Nadiški dolili, kjer se izvaja obmejni promet, so si že mnogo opomogli. Enako bi lahko bilo tudi pri nas, če bi ljudje prihajali iz Bovškega v Tersko dolino in naši Ca. Beli potok, kjer vlada črna beda, bi prav gotovo na ta način spremenil svoj videz. Nujno je torej, da se ta problem reši, če hočemo izboljšati naše kritično gospodarsko stanje.
TIPANA
DRUZIH 152 DJELAUCEU ZAPUSTILO
SVE HIŠE
U zadnjih 15 dni te šlo iz našega ku-muna po svjetu s trebuhom za kruhom 152 djelauceu. Druzih 37 no čč jeti tele tjedan, med temi to je 13 Brježene, ki no
Troštamo se, de se bojo sada, ko so se zbuojšali odnosi med obema državama, ložli dakordo an de bo mogoče napeljati vodo po useh vaseh, ki je njemajo. Ljudje težkuo parčakujejo rešiteu tega problema, ker biti brez vode je zarjes še buj huduó že takuó slabo življenje.
NEME
STARČEK U FLAMAH
Pretekli tjedan ne točala ’na zlo huda nesreča 81 Ijetnemu Mini Zefu iz Nem. Starček e šu tu host po daruà an zatuó, ke te mu bó niraz, e snjetu hónj. To re ne vje kako ne se mu užgala obljeka an sobeto e bi uós u flamah. Uàrgu e se na tla an tej živa torča e se uàju na tleh, za zadušiti hónj. Blizu njegà e bi njega nevóud an e mu hitro skočou na pomuoč an ugasnou hónj. Pei ali so ga sobeto u špitau u Videm, kjer pa e čez duà dni umar zavoj hudih opeklin, ki jih je móu po usjem telesu.
HUDA NESREČA PAR DJELU
Zlo hudo e se ponesreču 17 ljetni Hektor Novak iz črneje, kar e djelu u hosti. Mladi djelouàc e nakladu daruà na tele-feriki an jih spušču u dolino, a ’dno brje-me te ga potehnilo za sabo a n se odpe-jelo u dolino. Hitro e se parjeu za rim-pin, a med to strašno uožnio so mu popustile moči an e spadu kakih 20 metru globoko. Dražji djelouci, ki so z njim dje-lali an vidali uós ta, strašni prizor, so mu sóbeto paršli na pomuoč an ga pejali močno udarjenega u videmski špitau. Mjedih e konšatou, k’ e se par padcu zlomu najbrž križ an bi udarjen po več drugih krajih. Njega stanje te zlo serio.
gredo za te parvikrat tu Germanijo. 2alostna ekonomska situacija u keteri u se obrenče naš kumun na če ljetos par-siliti, ki maloketeri od zdravih mož u če ostati ta domah. Kam smo paršli! človek u bi ne nančej vjervu, ki tle bi tjelo beti tekaj djela, ki to bi ne bo bi-zunjo se pohoniti od domače hiše, bal no autoritadi mjele le no mar čuta za naše bizunje. Cjeste od kumuna no majó sóuse bizunjo beti postrojene, gore po-gczdovane, senožeti posječene. To se zdi, ki no djelajo na puošte zak’ no se iztrebita več judi, ki to more iz naših vaseh.
To je ràt m jeti pred sabo koj tole kon-štatacjon: Pleštišča. Ta vas pred 10. lje-ti ne mjela 550 judi par hiši. Vjestà kaj to jih je donàs? Nič več koj 337. An zat no pravijo, ki so sóuse lažnice tuo, ki ve pravimo mi, kar ve se pohonemo za naše judi. A sreča nam, njesmo več tekaj na-zat za ne vidati. kje na stoji resnica an kje na stoji lažnica!
Izletniki, romarji, že buj pa ljudje, ki živijo na Stari gori, že dosti ljet čakajo, de bi se popravila ejesta, ki peje iz Čedada na Staro goro. Cjesta je z o zanemarjena an je zlo težkuo voziti po njej, posebno še zatuó, ker je pouna ovinkou. Kakor znano, je Stara gora zlo poznana božja pot an usako Ijeto pride na stotine taužentou romarjeu. Izračunali so, de je paršlo samo lansko ljeto okuol tri tau-žent autobusou, automobhu an motorjeu. Sem pa parhajajo tudi izletniki, ker iz Stare gore se nudi zlo ljep razgled po usej Furlaniji an kakor pravijo, bo par-hajalo nimar več ljudi, ker bojo zgradil pod podom svetišča veliko kripto za padle iz čedadskega okra* u uojskl.
Ker je Stara gora takuó privlačna točka, bi bluó puu, de bi ejesto dobro popravili, še boujš pa bi bluó, de bi jo asfaltirali. Kamuni Prapotno an Čedad, kamor spada cjesta, ki peje na Staro goro, nimar jo soudu, ker so u preteklih ljetih že dosti potrosili za napejavo vodovoda u tjem kraju, za popravilo zvonika, za obnovo ejerkve itd. Prù bi bluó, de bi se zauzele
Kadar se bliža Velika noč, se spominjam na neko črtico iz Koledarja Mohorjeve Družbe, ob kateri se mi še vedno orosi oko. To črtico je pozneje Ksaver Meško vključil v njegovo klasično mladinsko knjigo Mladim srcem. Imenuje se »Sosedov Peterček«, kjer nam slika velikonočno doživetje otroka Peterčka, ki prav na Veliko noč zboli in umre. Pisatelj, njegov prijatelj roma vedno na ta grobek prijateljčka iz mladih dni in nam pove, da je pozneje mnogo prijateljev izbrisal iz knjige spominov, le na sosedovega Peterčka, prijateljčka iz mladih let, ne more nikoli pozabiti.
Ta veliki pisatelj dušnih utripov, momentov duše in velike domovinske ljubezni je duhovnik Ksaver Meško. Ksaver Meško je ,prav tako kot Aškerc iz obmejne pokrajine, iz štajerske, kjer je zagledal ta tožni slovenski svet 28. oktobra 1874. v Kjučarovcih pri sv. Tomažu nad Ormožem, študiral je gimnazijo v Pulju, v Celju, tam je spoznal tudi Aškerca in po maturi 1894. je odšel v bogoslovje v Maribor, ter postal duhovnik povezan z Bogom in z slovensko domovino.
Meško je začel kot vsak mlad človek najprej pesniti, tu pa si ni utrl novih poti. Te njegove lepe pesmice so le spremljevalke, pripevi njegove proze in so izšle leta 1945. v Mohorjevi Družbi pod naslovom »Iz srca in sveta«. Takrat ta knjiga ni imela odmeva, danes je naravnost dragocena za zamejske Slovence, škode le, da ni izšel v tej zbirki tudi njegov čudoviti ciklus koroških pesmi »Pri Klo-pinjskem jezeru«. Kloninjsko jezero opevata v slovenski literaturi samo Meško in največja pesnica slovenskega Korotana Milka Hartman-ova. Služboval je Meško v različnih krajih, slednjič je dobil leta 1906 župnijo Marija na Zilji pri Beljaku. Leta 1919. je zapustil to mesto ter opisal življenje med ljubimi Korotanci v knjigi »Naše življenje«.
Ksaver Meško spada k realizmu obenem pa k slovenski novo-romantiki. On je uvedel v slovensko slovstvo samoizpovedno črtico še pred Cankarjem, saj je tudi njegova črtica podobna glasbi ali na romantični sliki. To so momenti duše, utrinki srca, cvetje lirične proze, kot jo zna podati samo Ksaver Meško. Njegovo prado-živetje ie romantično, simbohstično in ne realistično in zato nam je njegov prejšnji in poznejši realizem v realističnih novelah in dramah nekoliko tuj kot da se je oddaljila njegova duša iz sveta romantike v svet, kjer se ne počuti dobra.
Najlepše črtice je povezal Ksaver Meško v dve knjigi, poini tihe romantike, ena se imenuje »Ob tihih večerih« druga pa »Mir božji« 1906. Njegova duša najraje doživlja božji mir in tihe večere, zato mu je tako blizu Cvetjiče sv. Frančiška in bisernate svetosti polne božje legende, katere beremo tudi v mladinski knjigi »Mladim srcem«. On je pisatelj, ki ljubi prav tako kmečko hišo in kmečko dušo, kakor tudi dušo meščana ir. izobraženca in vsi ga enako ljubijo. Sam nam pove kakšni so božji tihi večeri: »ljubi so mi večeri z mehkim mirom in s sanjavo
tiesto na staro ssro!
za ’’ o potrjebno djelo provincialne oblasti.
Naj še povjemo, d	..,	j	gori
živijo izključno s tjem. ki jim parrese turizem. Stara gora leži visokó an tam njemajo ne puoja r.e n traur.ikou an zatuó nje drugega izhoda.
AUTOBUSNA LINTJA STARA GORA-
ČEDAD
Do 30. aprila bo vozu autobus iz Vidma na Staro goro ob tjelih urah: odhod iz Vidma (Piazza Vennerio) ob 8,40; odhod iz Čedada ob 9; odhod iz Stare gore praot Vidmu ob 12. uri. Autobus vozi samo ob nedeljah an praznikih.
SREDN !»
SMART MLADE 2ENE U BELGIJI
Iz Belgije smo dobili žalostno novico, de je dne 22. ženarja po dougi an hudi bol jezni umrla u Tertre Lidija Černetič, doma iz šaligoja, stara komaj 32 ljet. Zdravila se je več časa u Bruxellu, a use zdravljenje ni nič pomagalo. Renka zapušča štjerl male otroke an moža, ki djela tam. Naj ji bo lahka tuja zemja!
melanholijo, večeri ki lega ob njih dan k pokoju... Nad vasjo plava mir, mir polni hiše, kjer se zbirajo trudne družine, mir dehti iz travnikov ob vasi, mir plove nad polji in gozdovi, sanjav mir...«
Ob takih tihih in mirnih večerih, ko v naravi skoraj ni slišati glasu, ki bi motil misli naših duš, te rade govore same z seboj.«
Po teh dveh knjigah, katere je tako vzljubila slovenska duša, ki je po naravi kristjanska in romantična, je napisal Meško njegov največji tekst roman »Na poljani« 1907. To knjigo je posvetil slovenski domovini in nam slika življenje na kmetih, ki jih hoče sprovesti k večni sreči. Tudi tu govori njegova duša kot da bi angel sviral na harfo. Sam se obrača k njej v uvodu k romanu »Na poljani«, »govori, o moja duša otrokom božjim: nedolžnim, čistim in svetim ! — Verujem, da so tudi taki med nami. Saj bi bilo najžalostneje, žalostneje, kakor je ob smrti materini, če bi jih ne bilo. Tem govori, o duša, cvetkam našega naroda, angelom varuhom naše domovine, kvasu, ki naj prekvasi z nepokvarjenim, s sveto svojo močjo vse naše ljudstvo v novo življenje. Tem govori o duša, ki lahko pogledajo vsak čas v bleščeče oči svojemu Bogu, mirno ne da bi trenil z očesom, ne da bi povesili pogled v zadregi in sramu ; svetost strmi v svetost, čistost se raduje v čistosti: tem govori, o duša, ki so močni v svoji neomadeževanosti, srečni v svoji svetosti, ki so krepki v trpljenju, ker tudi skozi trpljenje stopajo oprti ob mogočno roko Očetovo, ki so vedno radostni v globočini srcai ob vsej žalosti življenja in sveta. Zakaj radost njihova izvira iz najglobljega vira sreče, iz večnega; zato ne usahne nikoli, nikoli ne preneha.
Po luči hrepeneči govori, moja duša! Mnogo se govori po naši domovini o luči a umevajo jo redki; še manj jih je, ki jo nosijo v sebi in ki hodijo v nji. Zakaj, kaj je luč življenja? Ali ne ljubezen, usmiljenje, odpuščanje? A tega je tako neusmiljeno malo v naši domovini ... Ljubezen v srca! Zakaj v ljubezni je življenje, v ljubezni zmaga, v ljubezni je moč sveta...«
Po tem romanu se je lotil Ksaver Meško zgodovinskih motivov: »Drama izza davnih dni«, »Crna smrt« in »Kobilice«-Ko je tako ovekovečil domovino v preteklosti, se vrača k sodobni domovini in napiše simbolistično dramo »Mati«, kot je iz koroških doživetij napisal že prej pretresljivo dramo »Na smrt obsojeni«. Spet se vrne k otrokom ter izda v Gorici zbirko mladinskih pesmi in povestic »Mladini«. Medtem naraste njegova knjiga »Mladim srcem« na pet knjig a njegove črtice za odraslo mladino prevaja ves slovanski svet. Pa tudi Nemci so vzljubili Meška, čeravno so mu nekateri v vojni delali velike krivice in prevajajo radi posebno njegove tako svojevrstne mladinske črtice in memouarne slike za odrasle. Mogoče , v njem našli puieg slovanske duše, ki ljubi spomine in legendo tudi ' nekaj kongenialnega, saj sem u « otovi!, da je tudi Meško vzljubil nem-šk ga pisatelja psiholoških memoarskih novel Theodorja Storma.
Ksevev Meško šs vedno ustvarja. Mnogo 'et ie ž» preteklo, odkar ga je obiskal Tritor Cankar in ovekovečil v »Obiskih«, Temu je povedal, da ljubi Shakespearje-vi. cle'n in Pellicovo delo »Francesca da Rimimi« izmed Slovanov pa Sienkiewicza, Puškina, Lermontova in Turgenjeva. Se mu je dodal : »pisateljski pot je trnjev, če bi ga nričel še enkrat in bi ga poznal tako, kakor ga poznam sedaj, resnično ne bi ga nastopil! Kaj čaka človeka na njem? Nešteto razočaranj, sitnosti, krivic in poniževanja. Kaj neki imam od svojega truda? Slavo? Mene ni osrečila ih mislim, da tudi drugih ni.«
Osrečil pa Je Meško nešteto slovenskih duš, ki hrepene po poljanah slovenske domovine in po večnih poljanah. Za 1* duše je zače' tudi pisati misterije, ki S® tako redki v našem slovstvu. Tak miste* rij je »Henrik, gobavi vitez«. Saj je Pa nekaj misterija, božjega miru -in skrivnosti itak v vseh njegovih u notvorih-Naj omenim še velikonočno črtico »P0*" srokorHkov« ki izpopolnjuje »Sosedoveg» Peterčka« Cankarjeve »Podobt iz sanj«» kjer sreč» Jezus svolo žalostno matef» kjer nam slika velikonočno rierlio Meškove knitoe so po slogu med. vsemi slovenskimi knjigami najbliže Svetem^ pismu in še bolj po ideii, ki se bliža božjim velikonočnim zarjam.
Ninni I lili INN UNII NI 111 II II II I lllllllll Nili NINI 11111 II 11111 II I II 111N 111 N 1111 II 11111 II IN 11 II 111 li
REZIJA
Zahai ne odpro obrnem prehod v Belem potoku ?
l m 1111111 ii 11111 m 11 m ii 11111 lili m !	11 intimimi 11 ii i;i umi Hunt ti h im urin n m rim» rut im m 111 er. i :
PRAPOTNO
Kedai bojo Dopr»1"'!
ž>tev. 5
»MATAJUR« ■
Ko'i zg venjike
Koli za venjike so cementni ali leseni. Dragi so, zatuó pa naj jih kmet parpravi takuó, de bojo uzdaržali dosti časa.
Kaduor parpravja cementne kolé vje, de je potrjebno u sredini kola željezo u formi palice. Tud z lesenimi kolmi je tr-jeba runàt primjerno, de trajajo več časa an zatuó jih
1. karbonizirajte ali zoglenite, kar pride rejč, de jim ožgete tisti kraj, ki pride u zemjo, ali
2. jih olupite a.n osem dni daržite u vodi spuodnjo (dolenjo) tretjino dou-gnuosti u 3 do 5 parstuotni raztopim modre galice (solfato di rame) — na 10 litru vode 300 gramu do 500 gramu modre galice brez japna — potlé pa še dva dni u japnenem mljeku — na 10 litru vode 250 gramu japna —, ali
3. olupite an dolenie kraje namažite usaj dvakrat s kaišnirn karbolinejem. Dob ar je tudi neodendrin, za mazanje pa nucajt.e navaden čopič (penel).
m
m
Stran 3
Podložite dosti jajc
Ceglih se zdi kokoš kajšnemu malo urjedna živau, usedno muora usak dobar gospodar priznat, de mu kokošjereja parna® a dosti interesa. Interes, ki ga imamo od kokošjereje pa narbuj vjedo naše gospodinje, ki dostikrat kupujejo use hišne reči, dostikrat pa tud tobak an cigarete hišnemu gospodarju le iz soudu, ki jih dobijo za jajca an kokoši.
Naj zatuó poskarbijo naše gospodinje,
a ■ n 11 m m 11 in m 11111 m i m i hi   n i iiiiinnn iiiinnii in ■ n ■ u ■	,,,,,,,Mil,,,,,,,,,,,,,
Parve setve
Nekatjera zelenjauna semena poganjajo zlo počas, ker so pruot mrazu odporna, se jih seje za parvi nuc zguodaj, že februarja ali marca, preča ku je ljepa ura an se je zemja. tarkaj osušila, de se ne lovi za lopato. Sejte, če le morete, usa zelenjauna semena u vrste, de po-nucate manj semena an je setu buj ’dna-komjerna. Preveč goste rastline se u vrstah buj lahko razredči, opljevé an okoplje.
PETERŠILJ (prezzemolo), dobro raste U globoki rahli zemji. Na frišno pognojeni so koreni peteršilja radi čarvivi, napade jih tudi rja. Sjeme posejte u 20 do 25 cm oddaljene an do 2 cm globoke jarke. De ni setu preveč gosta, pomješaj-te sjeme z drobnim pjeskom. Ker kali sjeme 3 do 4 tjedne, zmješajte sjemenu nekaj sjemena zguodnje solate ali mje-sečne rjepice, ki kale hitro. Prej ku se fco peteršilj razrastu, boste že pobral rjepico an tud solato.
PASTINAR, naše gospodinje buj malo poznajo. Bjeli koreni so po formi an velikosti podobni živinskemu korenju, listi pa zéleni (sedano). Šavor ima po korenju an zéleni, zatuó ga nucajo ku korenje an peteršil za juhe. U nekatjerih kra-vor po ribah. Sjeme kali dougo časa, za-jih ga jedo na olju pečenega, ki ima sa-tuó ga sejte takrat kot peteršil an kore-njé, samo u buj oddaljene vrste, an ga "buj pozm.no razrjedčite u vrstah po 20 do 25 cm. U nekatjerih krajih pardjelu-jejo pastinak tud na puoju za živinski fuotar.
ČEBULO IZ SJEMENA, posejte u 25 do 30 cm oddaljene vrste. Temnó sjeme «prašite z japnenim prahom, de je buj sadike razrjedčite u vrstah na 15 do vidno an ga ne sejte preveč gosto. Goste 20 cm, de bojo imjele zadost prastora.
Djelo na njivi, vinogradu an s»d*unjaku
Na polju začnite s pomladansko setvijo. Narbuj zguodaj sejte tiste reči, ki nucajo dosti dokrote, ku grah, bob, dje-telja; potlé tiste, ki nucajo za rast več časa an so občutljive za pozno slano: arž, jemen, pšenica, oves zguadnji krompir korenjé. Pregledejte njive, kjer raste
ozimno gnojite žitu s kalcijevim nitratore -ji za 1000 kvadratnih metru njive 10 (*>i 15 kg gnojila. Krompirja ne smij et.e; saditt pa frišen gnoj.
 muorajo biti venjike obrje-
unia xo on
U vihd|
1	iu	an	j-..-
zane an povedne, prej ku začne venjika poganjati so*. mjpsac Jc..narbuojši.z^
sajenje novih venjik-	gpfir
jiu, naj tuo nardi z domačim hljeusk&ttn gnojem, katjeremu naj doda malo super-fosfata an nekaj kalijeve soli.
U sadounjaku sadite mlado drevje, a muorate lepuó gledati, de so jame zadost velike — 1,50X1,50 m na 0,80 m globo-kuosti. Takuó se drevje buojš ujame, če breskve še ne brste, jih še enkrat poškropite s 4 parstuotno brozgo modre galice an japna. Drugo sadno drevje škropite malo pred cvetjem z 1,50 parstuotno raztopino svinčenega arzenjata (arseniato di piombo), škropljenje ponovite večkrat u intervalu po 8 dni, de s tjem ustavite razvoj črvu.
U KLJETI. U kljeti muorate pruot koncu mjesca pretočiti vino še enkrat. S pretakanjem odpravite drožje, ki se je čez zimo separalo iz vina. Vino ne smije priti u gorke mjesce z drožjem, ker bi se lahko vederbalo. Sode nimar dolivajte. Ne daržite u kljeteh ažejda, puojskih par-djelku an drugih reči, na katjerih se lahko razvije plesen (mufa), ki zlo škodi kualiteti vina.
de se bo izvalilo dosti cibet (piščancev). Par tjem pa muorate sevjeda gledati tud na tuó, de boste podložili valilna jajca od narbujših kokoši. Predusem podložite valilna jajca od kokoši zbranih ras. če tjeh njemate doma, jih kupite par tistih, ki redijo dosti kokoši an jih seleciom-rajo.
Za dobro valjenje pa si zapuomnite tuole :
1. Usaj usako tretje ljeto muorate uša-fati petelina iz druge reje. če je petelin že več ljet iz domačega tropa, so jajca ponavad neoplojena, cibeta se slabo valijo, izvaljena rada poginejo. Na 15 do 20 kokoši pride en petelin,
2. Kokoši, od katjerih boste jemali valilna jajca, muorajo imjet zadost paše an zelenega fuotra. Puotrat jih muorate z beljakovinastimi jedmi:	oves	(vena),
otrobi, olne tropine, kostna moka itd.
3. Jajca za valjenje muorajo biti friš-na,, stara so lahko največ do 7 dni. Jajca muorate jgaržjit na hladnem prastoru an jih usakiHHWtn/iffll trikrat, obarniti. Forma jajc pa gladka,
4. Koklo (kločo) muorai jo ali pa podložite pod gnjezdo seno, ga muorate večkrat malo pomočit. Jajca nucajo par valjenju nimar zadost mokrote. Če ste koklo ložli u košaro na samo slamo ali seno, posebno če kokla sedi na toplem, izvaljenje ne bo sigurno.
5. Podlošti muorate zguodaj na pomlad. Zguodnja piščeta se do poljetne suše an gorkuote zadost razvijejo, zguodnje jar-čice (pikule) pa bojo neslé že u jeseni u oktobru ali novembru.
Ljudski pregovori
Kar že marca zeleni, se rado posuši, če breskve pred sv. Gregorjem cvetó trije eno pojedo.
Če marca grmi, dobra letina prihiti. Marcov prah in kup zlata iste vrednosti sta oba. če marca grmi, lakota beži.
II MJilillIlIlllllllllllllIllllilllililllllllilllililllllllilllllllllilllilllillllllllMIlu lllllllilllilllilililili 11.11.1 i l 1.1 ! 11 lil 11.| 1111 l l lil liM l l l li.111,| 11,1111111,1 |j
Koristni nasveti
Snega ni več * počistite traunike in senožeti
Kar se sneg staji iz traunikou an senožeti, začne rjava trava zelenjeti —- rasti. Parvo djelo kmeta muora bit, de se pobriga za traunike an s tjem da travi možnost, de se razvije an si zasigurà buj lahko košnjo an več pardjelka.
Parvo pomladansko djelo na traunikih an senožetih je čiščenje, če ste u jeseni raztresli po traunikih gnoj, če ste japne-nili traunike, ste s tjem nanesli poleg dobrih sostane tud nekaj neraspadlih reči, ki bi travi ble na poti. Use tuó muorate pograbit an znesti na kup, de bo zgnilo. Kar ne zgnije, kot na primer kamenje, steklo (glaz-veren) itd., odnesite proč. Kar grabite se bo zdrobila an pravilno porazdelila še ne zgnita organska materija med travo, ki poganja. Krtine tudi poglihejte. Takuó proč spravite tudi listje, ki ga je nanesu u jeseni vjetar z bližnjega drevja an grmovja. Par tjem djelu poberite tudi use po snegu polom-jene veje.
traunika naj spada tudi se je med ljetom ,ga stanja	lME ‘ kanale.
Dosti se pomag^PBHB^U^pflstite od
1	t,'*r■ U
jesenskih an pomladanskih poplau zazdite kanale. Kjer stoji voda, tam ni ajarja, kjer pa tega ni, ni hrane an ni rasti.
Prazne kraje na traunikih, ki so paršli zavoj boljezni, muorate zasejat s trauni-mi mješanicami. Kjer je zrastu mah na traunikih an so takuó nastali prazni kraji, s sejanjem trave se ne pomaga dosti. Mah na traunikih pomeni, de je traunik širutan. Tle pomaga samo hljeuski gnoj.
Umetna (artificialni ali kemični) gnojila pomagajo le začasno, de je venči par-djelek. Nimar pa bo dosti trave, če usaj usako četrto ljeto, pognojite traunike tudi s hljeuskim gnojem, če ste traunike gnojili z gnnojnico, imajo u sebi zadosti dušika an kalija, nucajo pa še dodatek fosforja. Namjesto gnojnice lahko daste 150 do 200 kil japnenega dušika, čilskega solitra ali amonijevega sulfata.
Use naše zemje imajo malo fosforja, Zatuó muorate dodati tega ali u formi kostne moke, Tomasove moke ali super-fosfata 300 do 500 kil na en hektar.
Če se rodi na pol mrtvo tele
Večkrat je teliček, posebno po hudi storitvi, na pol mrtu. če čite telé oživiti, mu je trjeba šobit pomagat. Dok .je u njem še iskrica živenja, ga uzbujajte z umetnim dihanjem (respirazione artificiale), polivajte ga po harbtu z marzio vodo an mu pihavajte ajar u gobec. Parporoča se tudi, de telička frajate po križu s slamo ali cunjo. Ankul pa ne smijete te’ič-ku ulivati u gobček an nos marzie vode, ker bi ga lahko zadušili.
Preveč marzia «oda djela škodo živini
če dajete živini u zimskem času predusem suh fuotar — seno an djeteljo — an ji ne dajete pese (barbabietule), rjepe ali kajšnega drugega fuotra, ki ima u sebi dosti vode, tadà nuca za prebavo (dige-rit) dosti vode. če pa živau, recimo krava, daja povarh tega še dosti mljeka, nuca še več vode.
Navadno se napaja živino dvakrat na dan an odrasla živina popije usakokrajt 7 do 8 litru vode. Krivo djela tisti, ki u zimskem času požene krave iz hljeva, na dvorišču ali na dotoku razbije led an tam naj se živau napije. Povjedali smo kaj vode živau nuca. Kaj naj djela tarkaj ledene vode u živalskem želuodcu? Kedaj se bo ta voda ugrjela na 36 do 38 gradu, kulkor ima živalsko teluó toplote? Kulko energije izgubi živina za ugrjet to vodo? An živina se tud prehladi, prehla-dijb» ie prthauni organi an živina zbo-lejéì ™ iiaMlq ‘sj. aru*-.
Napajata* voda njij bo buj S
je živalska toplota, * tu» smijij»?	^
Zatuó pa dolijte malo gorice vode, Čg napajate iz škafa. Po nekatjerih krlp^5 imajo u ljevih posebna korita, u katjere ulijejo vodo nekaj ur pred napajenjem, de se voda ugreje na toploto, ki je u hlje-vu. Sevjeda muorate korito po usakem napajanju izprazniti, ker drugače bojo na dnu smeti an blato an se bi lahko razširila kajšna boljezen.
Ne dajajte živini surovega krompirja
U ljetošnji zimi je zmarznilo več ku kajšnemu kmetu dosti krompirja. Ta zlo škoduje živini, če ji ga dajete surovega. Surou krompir ima u sebi njekšno so-stanco, ki se imenuje solanin an je pravi strup za živino. Kajšen surou krompir enkrat ali dvakrat na tjedan pa ne djela škode, še poživi živau. Živina pa skuhan krompir buojš šfruta ku surov.
Vuneno blaguó an pletenine se obdar-žijo dugo časa mehké, če jih izpirate par pranju u zadnji vodi z vodo, ki ji dodaste žlico glicerina. Kar uzamete blaguó iz vode, ga ne smijete preveč stiskati, buojš je, če ga malo stlačite, potlé ga pa razplančate an posušite.
Na zlate okvire (korniže) se ne bojo usedale muhe an jih posrale, če jih na-
mažete s česnom (lùkom). čistite jih atkuó, de najprej z njih dobro obrišete prah, potlé pa jih umijete z vodo, u ka-tjeri se je dougo kuhu česen.
Mufo na karti an korjanu (usnju) proč spravite s terpentinom.
Majhne škarje nabrusite narbuojš ta-kuó, de z njimi rježete tanko vetrano karto.
TVRPKA
G. BLASUTTO
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, tovarna vsake rstnih * .U/
SV. IVAN ob NADIŽI - telef. 28 GO sli C A - Vin Lungh" Isonzo - telef.
3400
ANTON
že ga je strašno divji vojak odnesel Troti sadovnjaku, mati in stara teta pa sta ostali tam pri hiši, jokali in stegovali roke za njim ...
Vihravo je obrnil nekaj listov, kakor da končno mora razkriti strašno skrivnost.
Končno je le našel svojo sliko! Bila je Velika kot razglednica in sama sredi lista.
Nepremično je strmel vanjo.
Bil je bos in oblečen v kratke hlače in belo srajco; krčevito se je držal stola, ob katerem je stal, in preplašeno gledal fcredse.
Pograbil je sliko, da si jo ogleda še natančneje. Ko jo je jemal iz zarez v listu, je opazil, da je na drugi strani nekaj napisano. Obrnil je in bral.
To je deček, o katerem Ti pišem v Pismu. Je zdrav, krepko razvit in, kot so Pii povedali, prirodno bister. Ali bi ga
DEČEK
Z DVEMA
IMENOMA
hotela? če ti je všeč, ga lahko dobim, Frieda, sporoči brzojavno!
Fritz
Kurtu je padla slika iz drhtečih rok. A takoj jo je spet pobral in znova prebral z dobro mu znano pisavo napisane stavke.
Od groze je hotel zakričati, a glas mu je obtičal v grlu. Z divjim krikom se je pognal iz sobe in po stopnicah navzdol. Vrata na stopniščih so se odpirala, na okna so prihajali ljudje.
»Kje si, moja mati?« se je trgalo iz Kurta. »Kje si, moj oče? Kje so moji starši? O, o!«
Nekdo je prihitel k njemu in ga prijel za roko.
»Kurt, kaj se je zgodilo?«
Pognal se je nazaj v hišo, stekel v stanovanje, zaloputnil za seboj vhodna vra-
ta, planil v sobo, se vrgel na kavč in neutolažno zajokal.
Kako uro pozneje jè prišla j ego va
i mm i
Končno se mu je le razkrilo.
mati, to se pravi njegova krušna mati. Spal je, a še v spanju je hlioal. že ob pripovedovanju sosedov je Grothova za-
slutila, da se je zgodilo nekaj hudega, saj Kurt ni bil zmerav in strašljiv deček. Ko je zagledala odprto on aro, n: tleh pa albume in sliko, ki jo je dobro poznala, je vedela vse. G-emcglo se je spustila na stol.
Kolikokrat je dejala možu, naj uniči te albume s slikami vred in drugo staro šaro. On pa ne in ne.
»Vse to bo prišlo prav, ko se bomo vrnili v Arnsfeid.« je ponavljal.
Zdaj pa ima, ji je šlo skori misli. Kurt ne bi tako kmalu izvedel, kako je z njim. Morda ne bi izvedel nikoli. Res, zadnje dni so ga začeli begati spomini, a ti spomini bt se spet zabrisali. Zdaj pa mu resnice ne moreta več prikrivati. Najbolje je, da mu jo razkrije sama. Fritz je prerobat, bilo bi še slabše.
Dvignila se je in se opotekla h k->vču.
»Kurt, čuj, Kurt !« je nežno in ljubeče zaklicala, ko si je prej obrisala solzne oči.
Kurt je okrenil glavo in se s široko odprtimi očmi zagledal vanjo.
»Ali res nisi moja mati?«
»Nisem tvoja prava mati,« je odgovorila Grothova skozi solze, ki jih ni mogla zadržati, »toda rada te imam kot prava mati.«
Divje ga je prižela k sebi.
Kurt se je izvil iz njenega objema.
»Kje sta moj pravi oče in prava mati?«
»Nimaš več ne prave matere ne pravega očeta, zato sva te z Grothom vzela za svojega.«
»Sta umrla?«
»Oče je padel med vojno ...«
»Kje je padel?« je vprašal Kurt kot v vročici.
»Ne vem. Vem samo to, da je padel med vojno in da tudi tvoja mati ne živi več. Nikogar nimaš razen naju z Grothom, midva sva ti oče in mati, ti si najin sin.«
Spet ga je hotela objeti, a Kurt se ji je izmaknil.
»Torej ie bil tisti orač moj oče, moj pravi oče?«
»Kateri orač?«
»Tn tista žena, ki je pomagala oraču, je bila moja mati, moja prava mati. Očeta so ustrelili, mater pa... Kaj so storili z materjo?«
Popadel ga je krčevit ;ok.
Grothova je sedla k njemu.
»Kurt! Pomiri se, Kurt!« mu je ljubeče prigovarjala. »Ne vem, kaj se je zgodilo s tvojim očetom in tvojo materjo. Vem le to, da te je oče, da te je Groth
PRAN MILČINSKI:
Laž i
in njen ženin
Zgodilo se je, Laž se je neki večer preobjedla, ponoči ni mogla spati, pa je premišljevala, kako grdo je pokvarjen svet, da ji že noče več vsega verjeti od-kraja; premišljevala je in je prišla slednjič do tega konca in sklepa, da se bo omožila. Omožena ženska — tako je modrovala — ima vendarle več veljave pri ljudeh kakor samica.
Laž se je torej ozirala po ženinu. In res, iztaknila je moža, ta ji je bil posebno všeč, ker je imel lasuljo, umetne zobe in lepe kratke noge kakor ona. Ime mu je bilo Prilažič in hitro sta bila kot, da mu je najprej prestati izkušnjo, potem pa bodi poroka.
Laž gre in stopi v krčmo, tam so sedeli kmetje pri polnem bokalu in tarnali o slabih časih. Laž sede za mizo, naroči si vina in kruha pa jo vprašajo kmetje: »Mati, od daleč prihajate, kaj je novega po svetu?«
Laž odgovori: »Kaj bo novega? Nič posebnega! Le kokoš sem videla čudo veliko, z eno nogo je stala pod Grintovci, z drugo nogo pod Gorjanci in je pila vodo iz SaVe.«
Kmetje so zabučali v smeh in kričaU0/ vprek: »To je laž, kosmata je bila jezna, pozabil» je plačati in jq, <,: odšla, .. ...	.	■	■	■	it
« Pride. && ^ šS^S» ženila.
* S« Prilažič- Al je svojo merico pa Se njega vprašajo po novicah.
»Drugega ne vem,« je rekel, »jajce sem videl, bilo je tako veliko kakor hiša, devet kovačev ga je z dleti odpiralo, vsi deželi ga bo dosti za cvrtje.«
Kmetje staknejo glave vkupe in reko: »Nemara je to jajce zlegla ona kokoš, ki je o nji pravila ženska.« In vprašali so Prilažiča, ali ni videl tudi kokoši, ki je zlegla to jajce. Prilažič je odgovoril, da ne, — kmetje pa so modro pokimali z glavo in mu povedali: »Kokoš, ki je zlegla to jajce, je čuda velika; z eno nogo stoji pod Grintovci, z drugo pod Gorjanci in pije vodo iz Save.« Pa so vse verjeli.
Pride laž na svoji poti v drugo krčmo. Tudi tu se zgodi, da jo vprašajo po novicah.
»Kaj bo novega,« je odgovorila, »nič posebnega! Zelnato glavo sem videla, tako je bila velika, da so tesači po lestvicah plezali nanjo.«
»Lažeš,« so rekli kmetje, »takih debelih laži ne bomo poslušali; glej, da se nam izgubiš izpred oči!« Laž se je užaljena dvignila in je odšla. Od gole jeze je še maseljc s seboj odnesla in kozarec.
Kmalu za njo pride v krčmo Prilažič. Tudi njega pobarajo, kaj je novega.
Prilažič malo pomisli in pove:	»Pero
sem videl, možje, bogve katerega zelišča je bilo! To pero je bilo tako veliko, da je pet vozov stalo pod njim.«
Kmetje se spogledajo in eden reče: »Bilo je zelnato pero.«
»Ne vem,« odgovori Prilažič, »za zelnato bi bilo nemara preveliko!«
»Zelnato je bilo, zelnato,« silijo kmetje, »mi to dobro vemo, nič novega nam nisi povedal, o tem zelju smo že čuli!«
Prilažič je prosil zamere, da jim ni mogel z boljšo novico postreči, in se je poslovil. Kmetje pa so vse verjeli.
jih je tako razburilo. Kmetje mu hite povedati, kako jim je zanikrna ženščina hotela natvesti goreče morje, pa so ji koj pokazali, po čem so laži.
Prilažič jim pritrdi in jih pohvali, trčili so s kozarci in pili in potem jim je povedal, kaj je srečal na cesti:	dolgo,
dolgo vrsto težkih pariških voz, vsi so bili visoko obloženi s pečenimi ribami; kaj menijo, od kod so bile ribe?
Kmetje so pomislili in nazadnje uganili: »Nemara je pa ženska le govorila 'resnico, da je gorelo morje.«
»Kako bo morje gorelo,« je ugovarjal
CVETKO GOLAR:
Na sprehodu s Cankarjem
sien«* >
,o *»t)
annoimi bo
rij
Laž je prišla še v trejo krčmo. Tudi tukaj hoté vedeti, kaj je kaj novega po božjem svetu, in Laž jim pove, da je videla goreti morje; sto oralov ga je zgorelo noter do tal. — Ti kmetje pa so bili vroče krvi in kar koj so se razvneli. »Kaj, s takimi lažmi bi nas imela za norce?« so rekli. »Počakaj no, mi ti pokažemo!« in prijela sta jo dva pod pazduho, tretji je pomagal z nogo in že je frčala uboga Laž čez prag na cesto.
Kmetje se niso še pomirili, pa pride mednje Prilažič. Vljudno jim vošči dober dan, sede, potem jih pa vpraša, kaj
Prilažič, ko je mokro!«
A kmetje so se zopet razvnemali. »Od kod pa so bili vozovi pečenih rib, kaj, če ne iz gorečega morja?« so kričali in, ker je Prilažič le majal z glavo, so ga v svoji togoti na eno, dve vrgli na plan.
Prilažič se je ročno pobral in je hitel za Lažjo. Konec vasi ga je čakala in smejoč se sta si segla v roko; izkušnja je bila prestana!
In gospodična Laž in gospod Prilažič sta se poročila, živela sta srečno in ugledno in sta imela mnogo, mnogo, mnogo otrok.
ii 11 n lat it 11 n 1111111 umilili j i ril il III Irt 1111111.1 III I lili I II II 1.1111 II 1111I III ITI I I 111 iti mm 1111 II II II III I ■
MILE KLOPČIČ :
Krava
Domača naloga
Vsaka krava je domača žival.
V naši hiši jo imamo v hlevu.
In zato jo bom lahko opisal.
Videl sem jo že ponoči in podnevu.
Naša krava je zelo koristna.
To se tudi v šoli že učimo.
Včasih uide v polje in nam de'o škodo. Takrat ni koristna in jo napodi.: o.
Mi Imamo eno samo kravo, če ji rečeš Sivka, te pogleda.
Tudi smo imeli hudo sušo.
Pravijo, da bo še hujša beda.
In zato bom zgubil svojo Sivko.
Se pred zimo bomo jo prodali.
Prav, da pišemo že zdaj nalogo, ker brez krave bi težko pisali.
Pasel sem jo po bregovih, kurili smo ogenj in kresove.
Ob studenčkih smo gradili mlinčke in poznali v jari vse zvonove.
To pomlad bom pasel le svoj dolgčas. Zdaj ne bo več kot nekoč zvečer, ko dobili v hlevu smo telička.
A popoldne smo imeli sir.
Minilo je že lepo število let od takrat, ko sva hodila s Cankarjem za Ljubljanico. Tam je bilo nekje od stare cukrarne proti Kodeljevemu, ki je bilo takrat še vse v njivah in ravnikih, in sva se menila o pesniku Murnu, ki je umrl že nekaj let poprej. Kar naju obsuje truma šolarjev.
»Ti mala kako ti je pa ime?« se obrne Cankar do majhne punčke bledega, nežnega obraza, ki je šla za nekaj časa vštric naju. Pogledala ga je začudeno in osuplo z velikimi očmi. . ^
»Francka sem,« je dahnila.
»Francka ! Tako je bilo ime moji materi. O ti punčka! In rjave oči imaš, prav takšne, kot jih je imela ona!- Da t)i bila tudi ti tako pridna in dobrà, fot je bila moja mati, pa bolj srečna! EJa ,se ne bi jokala vse noči, da ne bi stradala in trpela!« ‘1>a5 1,31 1910 •a*ssa^ '
Dekiicà^à'	^poaušaia.' !
»Da, «te,"'Frančka;* kaj' pa je' tvoja mama.?« trS"
»Pere !«
»In oče?«
»Saj nima očeta,« so zakričali vmes drugi otroci.
»O ti uboga Francka, kaj bi pa rada imela? No, reci, kaj bi kupila, ako bi imela denar?«
Deklica je pomolčala, ne vede, kaj bi rekla. Cankar vzame, kar je imel drobiža v žepu.
JOSIP MURN:
PESEM
Meni bo zelo hudo po Sivki.
S psom prišel bo ponjo tuj mesar. In potem nam daje tudi mleko. Drugače je zelo koristna stvar.
Vzhajaj, vzhajaj, sonce zlato, in preženi noč temno in pozlati mi dobravo, goro tiho in nebo!
Vzhajaj, vzhajaj, sonce zlato, zlat pripelji s sabo dan, zlat, vesel, kot je škrjanček, ki pozdravlja te glasan.
Zlat, vesel, kot so cvetlice, ki Kot demant se blešče, čist, kot so zvonovi mili, ki iz dalje se glase.
In, oj sonce, s tabo tudi sen me tožen naj pusti, naj kot rosa v mehki travi radost v srcu zablešči.
DANILO GORINŠEK:
MATERI
Če vsi grmi bi zacveli in vsi cveti zadehteli, vse vodice zašumljale, zvezdice vse zasijale, da njo z njimi obdarujem, njo, ki vse ji, vse dolgujem, — bi premalo mogel dati tebi, moja zlata mati!
»Le povej, vidiš, na desetico!«
»Zvezek pa svinčnik!«
»Pa kaj še?«
»Pa bonbone.«
»Ali bo dovolj, Francka?«
Otrok je prikimal.
Od vseh strani so se gnetli otroci proti nama.
»Kdo pa si ti?« se je obrnil Cankar proti najbližjemu šolarju.
»Viktor.«
»Oj, kako gosposko ime! Ali je tvoj oče gospod?«
»Ne, v mesto hodi delat.«
»No, kaj bi pa ti rad imel?«
»Novo suknjo pa belega kruha in piškote.«
Cankar se je zasmejal na glas.
»No, veš kaj, to je vse preveč za danes! Na, tu imaš za pogače in piškote, suknjo ti bo pa kupil oče. Ali veliko zasluži?«
»Ne vem.«
»Le pozdravi očeta, pa mamo tudi lepe pozdravi ! Reci, neki romar vas pozdravlja, ha, ha, tisti,, ki nosi oguljen klobuk.«
Vsi otroci so se na glas zasmejali in pritiskali na naju.
»Fantič, čigav si pa ti, kako ti je ime?« je Cankar nagovoril dečka, ki je šel tik pred njim.
»Janez sem.«
»Janez! Jaz sem tudi Janez. O, da bi se ti bolje godilo kakor meni! Veliko, veliko bolje! Kaj bi pa rad kupil?«
»čevlje pa štrukelj.«
»Lej ga, fanta, kako je moder! Oboje bi rad imel, koristno in sladko ! Na, tu. imaš, nekaj boš že dobil za to,«
Vedno več rok se je stegovalo proti njemu in Cankar je delil, dokler ni vsega razdal. Zasmejal se je in se obrnil proti meni. »Ali imaš kaj? Sem daj, bodi tako neskončno dober!«
Ko sem dal, je začel znova deliti.
Zmeraj več je bilo praznih dlani pred njim, ki so prosile. Glasovi otrok so skušali prevpiti drug drugega in Cankar je delil, se smejal in vpraševal. Zdelo se mi je, da so dobili nekateri po dvakrat, Cankarja to ni vznemirjalo. In tudi zahteve so bile vedno večje. Ta bi rad kupil konja, oni zidal hišo...
»Otroci, zdaj je pa konec,« je rekel Cankar, ko je razmetal vse. »Pojdite domov in vsak naj pozdravi mamo v mojem imenu!«
Otroci so videli, da se je posušil srebr*i studenec in so se razleteli z glasnim krikom.
»Stric, pa še kaj pridite!«
Le Francka, drobna deklica, je šla zamišljeno pred nama.
Nenadoma se je Cankar zasmejal veselo in brezskrbno:
»Veš kaj, to sva lepo napravila!«
Odgovorni urednik: Tedoldt Vojmir Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
rešil bede. Ves čas vojne in tudi potem, v najtežjih časih, sem skrbela zate kakor za svojega otroka. Tudi vnaprej bom skrbela. Sicer pa si moj otrok. Povej, ali mar nisi?«
Kurt je dvignil k njej objokani obraz.
Kako lepo, kako ljubeče ga je gledala! Nobeden od otrok, kar jih pozna, nima boljše matere.
»Mati! mati!«
»Kurt, moj ljubi Kurt!«
V tesnem objemu ju je našel Groth. Pogled se mu je zmračil, ko je zagledal odprto omaro in na tleh svoje albume.
»Kaj to pomeni?«
Kurt ga je pogledal s prestrašenimi očmi, Grothova pa je dejala skozi solze: »Kurt ve vse ...«
Groth je najprej pobledel, čez čas pa dejal hladno: »Prej ali slej bi izvedel. Velik je že in razumel bo.« Okrenil se je h Kurtu in nadaljeval prijazneje: »Vzel sem te iz sirotišnice. Kako se ti je tam godilo lahko vidiš na sliki.«
Stopil je h kavču. Tedaj se je Kurt v grozi strgal iz materinega objema in se začel ritenski umikati v drugi konec sobe.
»Rešil sem te smrti,« je govoril Groth, kolikor je mogel mirno in prijazno. »Zar prosil sem za dopust in te odpeljal v
Amsfeld. Tako si dobil mater. Ko sem se rešil ruskega ujetništva, še očeta. Pravega očeta in prave matere nimaš, mati ti je umrla v taborišču, oče pa...«
X, fesSNTSC '
■lit'.-
miii i •
»Kaj to pomeni?«
»Očeta pa si ti ujel, da so ga potem ustrelili. Videl sem sliko,« je kriknil Kurt
z grozo in sovraštvom.
»Oče je padel v vojni,« je dejal Groth * trdo. »Tam, kjer si se rodil, nimaš nikogar.« Stopil je proti Kurtu. »Kurt, naš si in naš ostaneš. Jaz sem tvoj oče, ti si ...«
Skušal ga je ujeti za roko, a Kurt je odskočil k vratom.
»Pusti me!« je kriknil.
Iskal je izraza, da bi se ga ubranil, da bi se rešil pred njim.
»Pusti me, pusti, nacist, zverina!« je kriknil.
»Kaj praviš?«
Groth se je z dvignjeno desnico pognal proti Kurtu, a Grothova je prestregla udarec.
»Fritz!«
Sunila je moža proti kavču, Kurta pa prijela za roko in ga potegnila iz sobe.
»Pridi, Kurt! Moj ubogi Kurt!«
5.	Hiša brez moškega
Tiste dni, ko se je v hribovskem kraju nemškega Harza zbudil Kurtu prvi spomin na rana otroška leta, so pri Slapni-kovih na rebri ene izmed Savinjskih planin orali. Ker pri hiši ni bilo moškega, a tudi ne konj in volov, se je gospodinja, Slapnikova Ana, že nekaj dni prej dogovorila z Lovrencem, ki je živel pri
svojem bratu pod rebrijo. Lovrenc je držal besedo in prišel že navsezgodaj z bratovimi konji in plugom.
»Dobro jutro, Ana!« je zaklical, ko se je pripeljal na dvorišče. »Dobro jutro, babica!«
Skočil je z voza, se pretgnil — tudi njega se je še nekoliko držal spanec — in zaklical glasneje: »Ali še spita?«
Na pragu se je najprej pokazala postavna gospodinja. Tudi njej so se — kot oraču — bleščale oči ob pogledu na lepo poletno jutro in ob misli na težko, vendar prijetno delo, ki jih je čakalo. Kljub blestečim očem pa je njen obraz pričal o prestanem trpljenju in skriti žalosti.
»Dobro jutro, Lovrenc!« je vedro odzdravila. »Zaradi naju bi lahko že orali.«
»Pri nas na Slemenu vstajamo s soncem,« je pohitela babica, drobna, izšu-šena starka, ki se je takoj za gospodinjo pokazala na vežnih vratih.
Lovrenc se je hrupno zasmejal.
»In tudi legate z njim, poleti in pozimi.« Pogledal je proti kaštam. »No, kje imate ajdo, da ne bomo izgubljali časa?«
Pol ure pozneje je plug zaoral v njivo pod sadovnjakom. Lovrenc se je krepko opiral na ročice, Ana pa je stopala ob konjih in zdaj pa zdaj švrknila z bičem.
Spodaj ob njivi je tekla cesta. Od časa do časa je po njej zaropotal voz ali je-oračema kmečki človek zaželel srečo pri delu. Ana in Lovrenc sta vselej odgovorila, včasih pa so pokimali še konji. Sicer je vladala prijetna tišina. Z gozdnate planine nad hišo, ki se je svetila iz sadovnjaka, je pihljal osvežujoč veter, zato sonce ni moglo uveljaviti vse svoje. moči. Kmalu pa se je veter ugnal in sonce je neusmiljeno žgalo na razpenjene konje,, na znojnega orača in prepoteno gonjač-ko. Sredi dopoldneva sta oba z olajšar njem pozdravila babico, ki se je z vrčen* v levici in cekrom v desnici spustila iz sadovnjaka po njivi navzdol.
Posedli so na ozare pod košat hrast, ko-je Lovrenc postavil prej tudi konje v senco. Odžejali so se, nato pa se lotili juži-ne. Orač je jedel s tekom, Ani pa ni bilo-ne do kruha ne do sira.
»Hudo je, hudo,« je zavzdihnila. Z zamišljenimi očmi se je zagledala dol na cesto, ki je med njivami in pašniki vodila v dolino, stekla mimo kmetije Lovrenče-vega brata Jurija do Stenič in se izgubila med hišami tega malega a prikupnega trga, »Ni ga, od nikoder ga ni,« je Se-enkrat zavzdihnila.
(Nadaljevanje sledib