Pošinina Plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din GO —, polletno Din 30-—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70 —, polletno Din 35— in mesečno Din 6 —. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 22. marca 1930. štev. 12. Ocl vseh strani nam dežujejo dopisi naših naročnikov, ki so naročnino že poravnali, s katerimi nas vprašujejo, zakaj smo letošnji deseti številki priložili položnice, ko je vendar naročnina že plačana. Položnice smo priložili prav vsem naročnikom; zato so bile priložene tudi onim, ki imajo naročnino poravnano. Predplačevalce prosimo, naj se radi tega ne vznemirijo .ter se jim za točno plačevanje lepo zahvaljujemo. Položnice pa naj spravijo za bodoča plačila. Zaostankarje pa ponovno prosimo, n a j ne o dla š a j o s plačilom, ker s tem samo škodijo listu in nas silijo, da, moramo tratiti dragoceni prostor za večne pozive. Obenem pa jih opozarjamo, da samo še tekoči teden velja zanje ista cena kot za predplačevalce. Po preteku tedna stane list za nazaj plačuj oče po Din 70'-— letno, D i n 35-— polletno ali Din 0-— m e s e č n o. Obenem se priporočamo vsem za pridobivanje novih naročnikov med, našimi gospodarskimi krogi, in trgovskim naraščajem. Ker hočemo svojim čitateljem nuditi obilico informativnega, in tehničnega gradiva, ne pa deset strani oglasov, je od točnega plačevanja odvisen razvoj in kvaliteta lista. Naš program stremi navzgor k vsestranski izpopolnitvi. Mogoče, da razširimo list že v drugi polovici tekočega leta, ga, opremimo s platnicami ter mu damo boljši papir in več sistemsko-tehničnega teksta. Odvisno Pa je to predvsem od zavednosti in dobre volje z a-osta n kar j e v! »Novotarije«, . Zakaj ne gre trgovina več tako, kot Sla pred leti? Zakaj je zaslužek manj-Sl? Zakaj imam manj odjemalcev, dasi-'avno se je število konkurentov pomnožilo v pravilnem razmerju s številom *°usumentov? Zakaj ne napredujem? Saj vendar de-a*u kakor »črna živina po svojem sta-r°n», preizkušenem sistemu, ki mi je do-s*ei vedno dobro služil! Evo, tu, prav tu je glavni vzrok naza-°vanja ali vsaj zastanka v napredovanju. Največ težav nastane v našem obra- tu ravno radi tega, ker se vedno tako težko odločimo, zavreči zastarele, nemoderne metode in ideje. Te težave so nas doletele kot kazen za našo počasnost, konservativnost in pomanjkanje energije. Nišmo se še naučili pravilno ceniti vrednosti in pomena novih prodajnih metod, iznajdb na polju kemije, tehnike in drugih takih novotarij«, zlasti pa ne vrednosti trgovsko - strokovne in informativne literature, ki bi nas poučila o novi upravni organizaciji in seznanja- la hitro z vedno novo nastajajočimi razmerami. na domačih in inozemskih tržiščih. Kdo ni potreben strokovnega pouka? Samozavest je prav lepa reč, in leži v njej že del uspeha. Kdor pa misli, da je njegovo znanje popolno, da se od drugih ne more ničesar naučiti, je zapisan pogubi v današnji dobi velikega tekmovanja narodov, družb, družin in poedin-cev za gospodarsko blagostanje. •Čemu?« je največkrat vprašanje vsakogar, ki se noče vživeti v nove razmere, in je to obenem siguren predznak neuspeha. Čemu reklama? Moji odjemalci tako vedo, kje sem. Čemu bi se ukvarjal s čitanjem strokovnih listov; saj imam dovolj lastnih izkušenj?! Čemu bi si napravil izložbo, ko vendar vedo že iz napisa, kaj imam na zalogi?! Čemu bi se mučil z racijonelnim knjigovodstvom, ko sem doslej izhajal brez tega?! Čemu bi uvajal nove predmete in nove prodajne metode? Saj so bile stare tudi dobre. Ne gre! Ni sreče! Vse je odvisno od sreče. In tudi — kako? Davki, politika, posledice vojne, slaba konjunktura, brezposelnost in še tisoč drugih vzrokov. Vse to iso postranski vzroki, ki izhajajo eden iz drugega in gotovo vplivajo neugodno na trgovino; vendar pa ne v razmerju z našimi neuspehi. Trgovec je dolžan: učiti se vedno iz-nova, prilagoditi se novonastalim razmeram in šele po tem študiju in po prilagoditvi poiskati pot k izboljšanju. Pred tridesetimi leti je prišel v večji provineijalni kraj trgovec, revež, ki je svoje premoženje nosil seboj v culici. Pričel je, in je šlo. Po par letih je dobil prvega konkurenta. Oba sta obogatela ter postala v desetih letih najimo-vitejša moža v okraju. — Potem je nehalo. » Vedno več konkurence, sta tožila in videla v tem edini vzrok stagnacije, in .- ■sreče ni k Glej, konkurenti delajo dobro, bogatijo . . . Še nekaj let, in oba veljaka sta postala majhna, vedno manjša. Konečno ju je vzelo. Zakaj? »Stare, preizkušene metode«, ki jih v svcji konservativnosti nista hotela za-vreči, niti se nista marala ukvarjati z »novotarijami«, ki so itak brez haska. Starost ni vedno dokaz modrosti; tudi modrost mora z duhom časa naprej, tudi stari, izkušeni trgovci morajo neprestano proučevati nove razmere in se jim prilagoditi ter zavreči, kar je zastarelo in uvesti novo. Pot k uspehu je često odvisna samo od malenkosti. Morda kaže preurediti izložbo večkrat? Mogoče je notranjost trgovine postala odbijajoča? Nikjer tako, kot ravno v prodajnih lokalih naj vlada čistost, pretirana čistost in ljubkost. Ali imate v zalogi vse predmete, ki jih potrebuje vaša okolica in popotniki, letoviščarji itd.? Vaša dolžnost je, izpopolniti zalogo tako, da bo odgovarjala vsem željam odjemalcev. Majhen in še nevsakdanji predmet, ki ga prodaste morda brez vsakega zaslužka, vam često pridobi novega odjemalca in ohrani starega. Kako občujete s strankami? •Eden več — ali manj! Kdo bi se vedno uklanjal! Kakšen je vaš personal? Kako občujejo vaši nastavljenci z raznimi sit-neži«? ■ Ljubi svojega odjemalca kakor samega sebe! Vljudnost in ustrežljivost vladaj v vsaki trgovini. Najmanjšo neobzirnost, da, najmanjšo nepozornost svojega naslovljenca nasproti odjemalcu, ki je — če tudi prvič — prestopil prag vaše trgovine, morate na mestu, že vpričo njega najstrožje kaznovati. Ako ste vi sami nervozni in vznemirljive narave, je najboljše zdravilo mrzla voda, ker sicer postane vaša bolezen vzrok smrti vašega podjetja. Proučujte razmere svojih odjemalcev, učite se novih trgovskih metod in bodite stalno informirani o vseh gospodarskih pojavih doma in v tujini! Iz teh študij se poučite, kaj morate ukreniti, da se prilagodite novim razmeram. Ne podcenjujte vrednosti novotarij«, kajti edino v prilagoditvi najdete vir uspeha. Izpopolnjujte se na podlagi pridobitnih lastnih izkušenj v smislu nasvetov >u’°kovnega tiska in izpopolnjujte tudi znanje nastavljencev ter uvajajte v trgo-'uio vedno več predmetov. V vednem proučevanju trgovskih razmer najdete sklepe, ki naj izboljšajo vas promet in zaslužek ter obenem zadovoljijo vaše odjemalce. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Nasini upnikom (dobaviteljem) tudi navadno poravnamo naše račune potom ■^euarnih zavodov. V tem slučaju vpiše-‘iio v prima-noto tedaj ko smo prejeli ''avodovo obvestilo o izvršenem izpla-01'u (ne takrat, ko smo mi banki nakazilo naročili!), z datumom in tekočo številko v stolpec »Predmet ipriimek in inie upnika, kateremu smo denar nakani z dostavkom potem (‘A) banke; I>0d značko U« v zadnji denarni stolpec (kredit blagajne) nakazano vsoto *er na ta način upnika za izplačilo obregnimo. V sledečo vrsto pa vpišemo Naslov banke ter pod značko Z knji-Zl|no med .prejemke (debet blagajne) lsto vsoto. A ko smo dali obenem banki ''alog, naj izplača več računov ter dobili nje skupno obvestilo, knjižimo v za-P^iednih vrstah najprej vse naslove in ilakazane zneske ter banko konečno za ^'Upno vsoto priznamo med prejemki. Izvenblagajniška nakazila potom de-nai’nih zavodov se lahko vršijo tudi za !azne druge račune. Knjižbe se izvršilno po istem principu z razliko značke f® obremenitev računa, za katerega se izplačilo izvršilo, ali za odobritev ra-' uUa, ki nam je denar potom banke nakaza]. Tako n. pr. prejmemo ob polletnem ključku ob račun banke, v katerem nas ol,ienieni za stroške in obresti, ki jih 1{JPiše od naše imovine. Knjiženje irz-'■'šinio na ta način, da vpišemo kot Pj'edniet stroški banke«, »bančna pro-|lzija<;, .obresti ' itd. pod značko li ežija, ako za obresti nimamo otvorje-posebnega računa in značke) po-^iflesme zneske med izdatke (debet) in s»edeči vrsti priznamo denarni zavod l)0d značko Z med prejemki. Nasprotno pa vknjižimo obresti, ki !|am jih jo banka od našega dobroimet-Ja Pripisala,( v dobro vpisala) med pre- jemke pod značko »R« in banko v stolpcu izdatkov (kredit blagajne) obremenimo za isti znesek. Pri vknjižbah za račun bank je dobro vselej navesti tudi datum valutiranja (Va), to je datuma, od katerega prične banka zaračunati obresti od dotič-nega zneska, kar nam dobro služi pri kontroli izvlečka. O kontroli bančnih izvlečkov in načinu zaračunavanja obresti razpravljamo kasneje. Račun blagovnih stroškov (znak >S«). Stroške za blago, kakor: voznino, tovor-nino, carino, embalažo, posredovalnim) itd. izplačujemo navadno v gotovini potom blagajne. V tem slučaju vpišemo za odgovarjajočim datumom in tekočo številko v stolpec »Predmet« pojasnilo, na kateri slučaj se izplačilo nanaša, n. pr.: »voznina za ... kg koruze od 1. I.«, ali carina za ... komadov (kg) jeklenega orodja od L 1. itd. Stolpec »Znak opremimo z značko »S« in knjižimo odgovarjajočo skupno vsoto v stolpec izdatkov (kredit blagajne). Cesto pa pe — zlasti pri dobavah ali prodajah v inozemstvo — poslužujemo odpremnika, ki nam za razne svoje stroške izstavi račun, ako ni svojih spe-dicijskih stroškov že prejel potom povzetja. Ob prejemu odpremnikovega računa moramo njega odobriti za zaračunane nam stroške, ker je postal s tem naš upnik, kar storimo na ta način, da vpišemo najprej strošek za blago, kot bi ga izplačali v gotovini v stolpec izdatkov po ravnokar opisanem načinu. V sledečo vrsto pa pod istim datumom z naslednjo tekočo številko vpišemo v stolpec Predmet« naslov posrednikov z dostavkom za račun z dne... št. in event. v oklepaju navedemo tudi blago, na katero se zaiačunani stroški nanašajo. Stolpec Znak« opremimo z značko »U«, dasiravno on ni naš doba- vitelj«, pač pa je postal z izstavljenim računom naš upnik, vsled česar ga za celo vsoto njegovega računa priznamo v stolpcu Debet : (blagajne), t. j. med prejemki, ker nam je on ta znesek tako-rekoč posodil. Enostavneje je take račune takoj ob prejemu poravnati, vsled česar zamore-mo knjižiti izdatek samo v stolpec kredit kot izplačilo v gotovini, in nam služi odrezek položnice ali poštno potrdilo kot priloga k blagajni. Po istem načinu knjižimo tudi vse1 druge blagovne stroške, n. pr. skladiščne, zavarovalne in druge pristojbine javnih skladišč, neplačane dovozne, nakladalne in razkladalne stroške (fa-kinažo), ako je nismo izplačali v geto vini. V mnogih slučajih pa smo se dogovorili z dobaviteljem, da nam naročeno blago dobavi frankom naša postaja ali pošta, t. j. ob njegovih prevoznih stroških, p. smo morali ob prevzemu blaga na železnici ali na pošti vzlic temu plačati gotovo vsoto na račun prevoznih stroškov, bodisi, da jih je dobavitelj pozabil plačati, ali pa so nasta'i kasneje. (Izključeni so tu stroški za ležarino, ako smo jo povzročili vsled nepravočasnega dviga blaga mi sami, ker jih ni zakrivil dobavitelj.) Za naše izplačane stroške na račun voznine in drugih prevoznih stroškov moramo dobavitelja obremeniti na J.a način, da ga po označbi datuma in tekoče številke z imen cin naveden:) v stolpcu 'Predmet« z dostavkom: >za plačano (doplačano) voznino (špedicij-ske stroške)« ali slično ter ga pod značko »U (upnik) obremenimo za cel izplačani znesek v stolpcu izdatkov (Debet). Istočasno pa moramo dobavitelja o tej obremenitvi pismeno obvestiti. Kot potrdilo nam služi prevozni dokument, na katerem so plačani zneski potrjeni. Itačiin premičnega inventarja (znak 1 ). Nakup raznih predmetov oprave, ako smo jih plačali v gotovini, knjižimo po že znanem nam načinu pod značko I med izdatke (Kredit) ter v stolpcu »Predmet« navedemo posamezne komade ali več enakih komadov skupaj z odgovarjajočim zueskom v posamezne vr- ste, tako, da je iz vpisa razvidno, koliko nas stane posamezen nabavljeni predmet. Opravo pa, ki smo jo kupili na kredit, vpišemo v P. N. ravno tako, kot 1» jo plačali v gotovini. V sledečo vrsto pa vpišemo v stolpec -Predmet naslov dobavitelja oprave z dostavkom: za račun od , (za dobavljeno opravo) ah slično in ga pod značko U« priznamo /a celo vsoto računa tudi v slučaju, da smo mu ob prevzemu nekaj dali na račun, ker ta znesek knjižimo v sledeči \rsti med izdatke (Kredit) pod značko >U« kot izplačil o v gotovini in na t« način dobavitelja za našo akontacijo obremenimo. Ako smo od naše oprave nekaj odprodali proti gotovini, so vpisi obratni; račun k odobrimo med prejemki. pa smo odprodali nekaj predmetov na kredit, je vpis pod značko 1 med prejemki isti, poleg tega pa v sledeči vrsti z naznačbo naslova odjemalca istega pod značko O obremenimo med izdatki (Kredit) za celo vsoto. Ako nam je ob prevzemu dal nekaj na račun, vpišemo ta znesek med prejemke posebej. Kučmi nepremičnega inventarja (posesti, znak P ). Vpise za nakupljene ali cdprodane dele naše nepremične imovine izvršujemo, kakor smo to obravnavali pri premičnem inventarju, seveda z izpremebo predmeta in značke, Id je v tem slučaju določena s : P . Račun režije (znak K). Izplačila režijskih stroškov se vršijo navadno potom blagajne, vsled česar so vpisi enostavni z značko |{ v stolpcu izdatkov. Vendar se neredko dogaja, da tudi stroškov iz računa režije ne poravnamo takoj, zlasti je to mogoče pri nabavah za kurjavo, zaostankih na najemnini etc. Ker načeloma ne izkazujemo v bilancah neplačanih stroškov, moramo vzlic ne-izplačanju račun režije obremeniti ter osebe ali naslove, katerim na račun režije nekaj dolgujemo, nasprotno potoni P. N. priznati, kar izvršimo na ta način, da knjižimo režijski izdatek pod značko •H v stolpec kredit, kot bi ga izplačali v gotovini. V sledeči vrsti pa z označbo naslova onega, ki mu za režijski izdatek nekaj dolgujemo, pod značko U (up- mk - dobavitelj) napravimo dobropis v stolpcu prejemkov {Debet) za isto vsoto. ' Cesto pa nam kurjavo ali slične stroge (včasih tudi blagovne — tedaj značka >S«) nudijo naši odjemalci kot kompenzacijo za njihov dolg pri nas. Značka Za dobropis je v tem slučaju >0« (odjemalec) in anesek je njegova akontacija Ha račun naše terjatve. Račun obratne glavnice (vloženega ka-PHala, znak »G«). Ako trgovec izvršuje obrat pod lastnim imenom in za lasten 1’acun, vpiše v P. N. med prejemke pod '^ačko »G« vse vplačane lastne zneske, služijo trgovini in katere je vplačal N Magajno iz imovine ali dohodkov izven °brata trgovine. Pri trgovskih družbah: družbah z ClHejeno zavezo in pri komanditnih ^•'Užbah pa vpišemo med prejemke po-eS imena družabnika in značke >G jakemu družabniku samo toliko vplačane gotovine, kolikor znaša njegov pogodbeni delež. Ako je kdo izmed družabnikov vplačal več kot znaša njegov y&lež, gre vplačilo na račun uprikov. On ■le to vsoto tvrdki posodil in s tem po-®*al njen upnik, vsled česar vpisujemo ake prejemke pod značko »D«. Cesto pa vloži trgovec ali družabnik ' obrat namesto denarja kake druge 'rednosti, n. pr. nepremičnine. V takem slučaju vpišemo .med izdatke pod značko (posest) dogovorjeno vrednost druž- 11 odstopljene nepremičnine in v naslednji vrsti družabnika za protivrednost priznamo med prejemki pod znački3 >G«. Na isti način priznamo družab-mke v P. N. za druge, namesto gotovine Vrdki odstopljene vrednosti, ki imajo ahko najrazličnejše značke. Tako se na Primer družabniki d. z o. z. zamorejo °80voriti, da eden ali drugi izmed njih Svojega deleža ne vplača niti v gotovini, lv’ti v kaki drugi reelni vrednosti, mar-^eč S6 vzamejo namesto gotovine kot ‘ednost družabnikove specijelne trgov-"e zveze ali njegove posebne zmožno-8 •• V takem slučaju se družabniki na-'adno dogovore, da bo odpadajoči znesek igral vlogo ustanovnih stroškov, ka-e^e plača tvrdka, oziroma se amortizi-llJ° iz tvrdkinih dobičkov v določeni °oi let. Tedaj je potrebno ustanoviti nov račun ustanovnih stroškov, ki ga obremenimo med izdatki, dočim za protivrednost priznamo družabnika med prejemki na račun vplačane o.bratne glavnice. Poleg teh računov smo mnogokrat prisiljeni voditi tudi druge račune, za katere seveda določimo zopet posebno značko. Danes je komisijska trgovina že tako uobičajena, da skoraj tudi tu ne moremo prezreti računa za komisijsko blago, ki ga opremimo z značko »Kb«. Račun komisijskega blaga sicer lahko vodimo v evidenci izven knjigovodstva na ta način, da vodimo o komisijskem blagu poseben seznam ter vpisujemo v P. N. blago kot prejeto šele z dnevom prodaje cele ali delne množine ter ga pod značko sB (blago) vpišemo med prejemke v vrednosti, po kateri nam je kupec blago v gotovini plačal. Istočasno pa moramo med izdatke vpisati nabavo tega blaga pod značko »B< v vrednosti, po kateri nam je komitent blago zaračunal in v sledeči vrsti med prejemki pod značko »U« našega komitenta za isto vsoto priznati. Blagajna je tedaj obremenjena za prejemek na blagu v gotovini, dočim se vpis nakupa blaga izjednačuje s protivrednostjo pri računu upnikov. Razlika med našo nakupno in prodajno ceno je kosmati dobiček pri komisijskem blagu ter je razviden iz posebnega seznama komisijskega blaga, v katerega smo prodajo vpisali neodvisno od evidence v P. N., vsled česar tudi pri poznejši bilanci te postavke ne igrajo vloge, temveč nam služijo samo v statistični pregled dobička na komisijskem blagu. Drugi, točnejši in vsled tega priporočljivejši način vpisovanja slučajev iz komisijske trgovine pa je ta, da otvori-mo na eni strani že omenjeni račun komisijskega blaga ( KI) ), na drugi strani pa račun komitentov (dobaviteljev komisijskega blaga) z značko K«. (Dalje prih.) ERJAVEC FRANC trgovina usnja Ljubljana, Stari trg St. 11 a Vinogradniška kriza. Na kongresu vinogradnikov v Beogradu je podal g. Stanko Ožanič v izredno zanimivem referatu tudi del statističnega poročila o našem vinogradništvu. Po nepopolni služlbeni statistiki obsegajo vinogradi Jugoslavije površino 176.300 hektarov, dočim so še leta 1928 obsegali 178.355 hektarov. Te številke pa ne vsebujejo vseh vinogradov in je pravo stanje gotovo nad 190.000 hektarov. Vrednost in investicije na tej površini predstavljajo po njegovi cenitvi znesek okoli 11 milijard dinarjev. Pridelek ceni na leto 4 milijone hektolitrov, kar je visoko nad našo lastno, normalno porabo. Na vsak način je nujno potrebno for-sirati izvoz vina. Statistika izvoza vina iz posameznih evropskih držav poka-zuje, da stojimo kot producenti vina na enem prvih, kot izvozniki pa na zadnjem mestu. Evropske viuogradne države izvozijo letno okoli 9-7 milijona hektolitrov vina, in sicer odpade na: Španijo 4,800.(](X) hi Francijo s kolonijami 1,374.000 lil Grško 1,220.000 hi Italijo 922.000 1)1 Portugalsko 771.000 hi Ogrsko 300.000 lil Jugoslavijo 59.010 hi Ostale države 200.000 hi Referent je mnenja, da tudi povišana izvozna premija za vino ne bo pomagala propadajočemu vinogradništvu, ki ponekod predstavlja edini gospodarski pridelek za velike skupine naroda. Glavni vzrok nazadovanja in obupnega položaja vinogradnikov tiči v zmanjšanem lastnem konsumu, ki je posledica preobremenitve vina z vsemi mogočimi davki in trošarinami. V dokaz tej trditvi je navedel dejstvo, da bi moral danes beograjski (seveda tudi ljubljanski) gostilničar prodajati vino gostom po 8 do 10 dinarjev liter, ako bi ga tudi dobil brezplačno v darilo, samo, da bi mogel z izkupilom pokriti davščine in trošarino brez vsakega zaslužka in brez vsakih režijskih stroškov. Kot .dokaz padanja konsuima vina zaradi preobremenitve s trošarinami navaja dejstvo, da je potrošnja vina v Novem Sadu tekom enega leta padla z® nadaljnjih 12 vagonov. * To potrjuje tudi statistika splitskih gospodarskih organizacij, ki navaja kot primer konsuni vina v Splitu vsporedno s prejemki na povišani trošarini. Leta 1927 je znašal konsuni Splita 16.083 hU trošarine je prejelo 562.205 Din, leta 1928: konsuni 12.893 hi, trošarine 451.281 Din, leta 1929: konsuni 9.181 hi, trošarine 764.541 Din. Na povišani trošarini je po dveh letih sicer država prejela okoli 200.000 Din več, a konsuni vina se je vsi.ed tega znižal za vrednost približno 5—7 milijonov, kar vse pade na breme vinogradnikov. * Kot vzgled navaja Francijo, kjer znaša državna trošarina po kvaliteti 11 do 22 par na liter in so tudi druge trošarine v istem razmerju nižje. Za sanacijo vinogradništva je predlagal poleg znižanj davčnih in trošarin-skili dajatev tudi obdavčenje piva in tistih I rezalkoholnih pijač, ki se ne izdelujejo iz naravnih sadnih sokov, da bi na ta način omogočil uporabo grozdja v b rezal ko ho l ni produkci ji. Dalje naj se prepove izdelava likerjev in žganja iz industrijskega špirita ter naj se porabi za to edino le vinski špirit. Za industrijski špirit naj se najde — po vzorcu drugih držav — poraba kot gonilno sredstvo za motorje v zvezi z bcncolom, kar bi dvignilo tudi produkcijo industrijskega špirita. Pcsebna, vladi predložena resolucija izraža te želje, iki naj bi poživeli umirajoče vinogradništvo. Ne pozabite poravnati naročnino! Velik napredek Sušaka. V istem razmerju kot je nazadovala Leka pod Italijo se je dvignil v naši državi pomen in promet Sušaka. Sušačka »Naša Sloga«: priobčuje statistično poročilo o razvoju in napredku Sušaka, ki je najvažnejše pristanišče za Dravsko banovino. Promet po težini se je od leta 1924 naprej gibal v tonah: Leta: Uvoz: Izvoz: Skupaj:* <924 94.491 82.696 177.187 .1925 176.716 163.421 340.137 1926 133.216 137.537 270.753 1927 . 228.647 209.438 438.085 1928 249.185 293.540 542.725 1929 317.835 376.074 693.909 Te številke dokazujejo, da se promet v «ušački luki konstantno dviga z ,iz-L-nio leta 1925 ter je po težini dosegel 'nilsko leto štirikratno množino prometa iz leta 1924. v »poredno s tem se je tudi pomnožilo število odhajajočih in prihajajočih la-^ij) ki je leta 1924 izkazovalo 1667 pa-robrodov in 519 jadrnic s skupno to- nažo 769.302 toni, ter se je do leta 1929 Konstantno zviševalo j n doseglo 3363 parobrodov ter 979 jadrnic s skupno to-nažo 2,347.215 ton. Pomnožilo se je tedaj tekom šestih let na dvakratno število ladij in se po tonaži celo potrojilo. Ravno tako je napredoval tudi potniški promet, ki izkazuje sledeče število potnikov: Leta: Dopotovalo: Odpotovalo: 1924 50.219 44.439 1925 106.915 102.000 1926 113.200 112.143 1927 132.408 133.570 1928 130.805 134.584 1929 132.427 138.540 Tekom šestih let se je .tudi potniški promet preko Sušaka skoraj potrojil, ter je skupni povprečni promet potnikov znašal lansko leto okoli 740 oseb dnevno. Naravnega napredka Sušaka gotovo tudi proglasitev Reke za svobodno cono ne bo zaustavila. Gospodarske beležke. Nove carinske prijave za izvozno blago. Po dogovoru z Avstrijo, Češkoslova-sko, Nemčijo, Švico, Italijo in Madžarsko naša železniška uprava s 1. marcem Llvedla v blagovnem in ekspresnem pro-»letu z železnicami, omenjenih držav °noten formular carinske prijave. Vsa-bi izvozni pošiljki mora pošiljatelj priložiti dva formularja za namembno državo in dva za vsako tranzitno državo, 'azen Avstrije in Češkoslovaške. Za Madžarsko kot tranzitno državo je prilogi prijavo samo pri kosovnih pošiljkah. Pošljatelj mora popolniti prijavo samo na drugi strani v črnem okviru v vseh ^-vodili popolnoma enako, in sicer v na-sem državnem jeziku ali pa v francoskem, nemškem ali italijanskem jeziku. Povoljen je tudi jezik namembne države. Proračun Ljubljane. Načrt za proračun Ljubljane predvideva 48,397.872 Din stroškov in 47 mi- lijonov 535.572 Din dohodkov. Primanjkljaj v znesku 862.300 Din se pokrije s' prihranki iz pretečenih let. Med občinskimi dokladami na državne davke bo znižana pridobnina od lanskih 110 na 40 odstotkov. Najbrž se ukine tudi taksa za nočni obisk gostiln in kavarn. Proračun še ni sprejet, niti predložen .ministrstvu financ v odobrenje. Naraščanje zavarovanih delavcev. Po statističnem poročilu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu število zavarovanih delavcev stalno narašča in je bilo stanje zavarovanih delavcev naslednje: leta 1923 . . . . 354.300, leta 1924 . . . . 459.300, leta 1925 . . . . 470.500, leta 1926 .... 437.500, leta 1927 .... 509.200, leta 1928 . . . . 565.800, leta 1929 .... 605.100. Stalno naraščanje zavarovanih delav- cev je sicer deloma (posledica .poostrenega nadzorovanja zakona o zavarovanju delavcev, še bolj pa je to naraščanje dokaz, da se naša obrt in industrija širi ter zaposluje vedno večje števiilo delovnih moči. Zopet nazadovanje indeksa cen. Indeks cen na debelo pri ekonomskem oddelku Narodne ibanke, ki je ustanovljen leta 1926 v skupnem indeksu cen s 100 točkami dn je še koncem pretečenega leta izkazoval skupni indeks s 93-7, nazaduje tudi letos ter izkazuje koncem februarja lettos 92-1. Dražji kot leta 1926 so samo rastlinski proizvodi, ki izkazujejo ceno 100-7, a so -še letos januarja izkazovali 104-5. Drugi proizvodi pa šo se zopet pocenili ter izkazujejo živalski (proizvodi 97-1 in industrijski izdelki 85'!). Izvoz našega žita preko Brajle. Kako veliko vlogo igra Donava kot prometno sredstvo za izvoz naših gospodarskih produktov, dokazuje poročilo našega konzula o izvozu žita po Donavi preko rumunskega pristanišča Brajle, kjer se blago pretovori na prekomorske parnike in izvaža skozi Bosporsko ožino. Lansko leto smo izvozili preko Brajle 46.914 vagonov žita, in sicer v Holandsko 9.338 vagonov, v Belgijo 7.270, v Anglijo 5.215, na Grško 4-460, v Italijo 700, v Turčijo 692, na Dansko 500 in v Švedsko 419 vagonov in v razne druge države v manjših množinah. Lanski izvoz žita preko Brajle je bil v zadnjih letih eden izmed najboljših. Novi rudniki. V Stantrgu pri Kosovski Mitroviči so odkrili veliko bogato ležišče svinčene rude, ki vsebuje nenavadno veliko srebra in cinka. Skupna množina rude se ceni na 1'7 miljona ton. Pričelo se je že z gradnjo raznih (instalacij za eksploatacijo. Žito še vedno pada. Cene žitu gredo na vseh svetovnih tržiščih še vedno navzdol. Padec cen se občuti tudi 'v maši državi in je v zvezi s tem napovedala med drugimi žitnimi tvrdkami tudi »Agrarija , d. d. v Čakovcu, ki je zaključila lanski račun z 250 tisoč dinarjev izgube. Zopet konkurz velike žitne tvrdke. Neprestano padanje cen na žitnem trgu je pognalo letos v konkurz več doslej solidnih in močnih žitnih podjetij. Najnovejši slučaj je insolvenca žitnega podjetja Adolf Pajtaš v Zagrebu. Pasiva tvrdke znašajo 3,600.000 Din. Naša trgovinska bilanca v januarju. Nekoliko zakasnjeno objavlja generalna direkcija carin statistiko uvoza in izvoza v januarju, ki zopet izkazuje aktivnost za 55'3 milijona dinarjev. Uvoz je izkazoval vrednoslt 560-9 milijonov, izvoz pa 616-2 milijona dinarjev. 'Tako uvoz, kot izvoz sta nekoliko nazadovala, ravno tako se je tudi zmanjšala vsled zaključene izvozne sezone naša aktivnost, ki je v mesecu decembru izkazovala 179-1 milijona dinarjev; vendar je to že šesti mesec aktivne trgovinske bilance in znaša od konca julija lani pa do zaključka januarja skupna aktivnost že 1096 milijonov dinarjev. Predelava svinjskih ščetin. Pri nas se zakolje letno okoli poldrug milijon prašičev. Ščetin ne predelavamo doma sami, marveč jih prodamo zlasti v Anglijo po ceni 4 do 5 Din za kg. Predelane ščetine se zapet uvažajo v našo državo ter dosezajo vrednost 1000 Din za kg. Obrtna zbornica v Beogradu je z ozirom na to dejstvo predlagala ministru za trgovino, naj bi naša vlada na svoje stroške poslala nekaj obrtnikov v inozemstvo, da se nauče kemičnega predela vanja ščetin, ker bi predelala v državi znatno omejila vrednost uvoza in nudila mnogim zaslužek. Novi koleki. Finančno ministrstvo izda nove ko-leke po 10 in 20 par ter po 2, 5, 10, 20, ■100 in 250 dinarjev. Sitari koleki ostanejo še v 'velja\ii, dokler se ne porabijo. Proračun trgovske zbornice v Splitu znaša 1,177.000 Din in je od banske uprave v Splitu že odobren. Zbornična doklada znalša 20%. Izvoz štajerskega sadja. Iz poročila »Štajerske sadjarske zadruge« posnemamo, da je hilo potoni zadruge v pretečenem letu izvoženih v inozemstvo 106 vagonov sadja v vrednosti 2-6 milijonov dinarjev. Največji odjemalec je Avstrija, ki je uvozila 65 vagonov jabolk in 16 vagonov sliv, v Nem-ei.!o je bilo uvoženo 16, na Češkoslovaško pa 11 vagonov. Prodaja sadja v mejah naše države je dosegla komaj eno sedmino vrednosti izvoženega pridelka, t. j. 377.000 Din. Padanje izvoza jajc. Naš izvoz jajc stalno nazaduje ter je v črednosti nazadoval od leta 1926 od 606 bilijonov postopoma na 513, 468 in se iani še znižal na 454 milijonov Din. Tudi težina je v tem času padla od 31.086 na 22.256 ton. Konkurzi. Žganjar Ana, zapuščina trgovke v Mirni. Prvi zbor upnikov 24. marca ol> desetih; priglasit veni rok do 24. aprila; ugotovitveni narok 24. aprila, vse pri okrajnem sodišču v Trebnjem. Omahen Mihael, trgovec, Višnja gora. Prvi zbor upnikov ‘24. marca ob desetih; oglasitveni rok za terjatve do 12. aprila; ugotovitveni narok 26. aprila; vse pri okrajnem sedišču v Višnji gori. likvidacija. >Lehrer-Wirtschaltsverband« za poM-tični okraj Maribor je prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo terjatve na naslov Fran Čepe, šol. upravitelj, Kamnica pri Mariboru. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘! Po širnem svetu. Avstrija proti carinskemu premirju. Na poskusnem glasovanju o carinskem Premirju je zavzela Avstrija popolnoma °dklo7iilno stališče, češ, da je odločena tvesti svoj program agrarno-zaščitnih carin, radi katerih se dogovarja s svojimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo. Kakor vedno, hoče tudi tu Avstrija na račun svojih sosedov, posebno nas, doseči, da bi smela izjemoma na lastne uvozne potrebe dvigniti carino; nasprotno pa toži o carini svojih sosedov na industrijske predmete, ki so njena glavna 'zvozila postavka ter se v tej točki strinja z določbami načrta za pričetek uvajanja carinskega premirja. To stališče Avstrije grozi razbiti še — doslej res prav majhne — uspehe, i{er je večina sosednjih držav vezala svoj pristop s pristpom Avstrije. Bolgarska zunanja trgovina. Zunanja trgovina Bolgarije je l. 1929 zopet občutno nazadovala ter izkazuje 2065 milijonov levov deficita. Izvoz je znašal 6.097 'milijonov, uvoz pa 8.162 milijonov levov. V primerjavi z bilanco leta 1928, ki Je izkazovala 6.379 milijonov levov iz- voza* in 7.193 milijonov levov uvoza ter izkazoval 814 milijonov levov deficita, je lanska trgovinska bilanca Bolgarije naravnost katastrofalno nazadovala, vsled česar se bo morala Bolgarija resno ba-viti z vprašanjem omejitvi uvoza in dviga izvoza. Nobenih deviznih omejitev v Italiji. Italijanska vlada je ukinila vse omejitve v deviznem prometu, kolikor jih je ostalo še po zakoniti stabilizaciji (leta 1927). Dovoljen je izvoz vsake množine denarja, delnic in drugih vrednostnih papirjev ter srebra in zlata. Zunanja trgovina Kumunije leta 1929. Lanstko leto ,se je zunanja trgovina Rumunije nasproti predlanski nekoliko izboljšala ter izkazuje izvoz 28.915 milijonov lejev, uvoz pa 29.897 milijonov lejev vrednosti, vsled česar je trgovska bilanca za letto 1929 zaključena s pasivo 972 milijonov lejev. Leta 1928 je znašala vrednost izvoza 26.919 milijonov, uvoza pa 32.145 milijonov lejev ter je bila trgovinska bilanca -zaključena z veliko pasivo v znesku 5.226 milijonov lejev. Po vrednosti sestoji rumunski izvoz 1. 1929 iz sledečih postavk v milijonih lejev: žito 19.250, rudnine 7430, živina 2350. Privatno premoženje Italije. Vrednost privatnega premoženja v Italiji cenijo na 500 milijard lir, dn sicer /.naša vrednost zemljišč 155 milijard, poslopij 80 milijard, rudnikov 5 milijard, oprave 45 milijard, stroji, in instalacije 45 milijard, živina 27 milijard, vrednostna papirji 88 milijard, akcije in obligacije 52 milijard, vloge 34.5 milijard in krožeča gctvina 6 milijard. Na vsakega državljana bi odpadlo tedaj 12.500 lir premoženja. Letni dohodek poedinca v češkoslovaški. Skupni lanski narodrai dohodek v Češkoslovaški se ceni na približno 85 milijard Kč in odpade na poedinca po 4400 čsl. kron (7.350 Din) letnega zaslužka. Madžarska prepovedala transit 1111111111-ske živine. 1/ Bukarešte poročajo, da je Madžarska vlada prepovedala prevoz riunun-ske živine preko madžarskega ozemlja. Med Rumunijo in Madžarsko ne obstoji trgovinska pogodba. Če je ta vest resnična, bo znatno udarjena Rumunija, ki uvaža velike množine živine v Avstrijo. Nedvomno pa ta odredba ne more držati daljšo dobo. Kakor kaže, bi se Madžarska rada na enostaven način iznebila opasnega konkurenta. Statistika ameriških milijonarjev. Po statistiki ameriškega finančnega finančnega ministra je bilo v Ameriki koncem leta 1929 64.818 ljudi, katerih letni dohodki znašajo 50.000 dolarjev (2,825.000 Din). Koliko pa je bogatašev, katerih letni dohodki presegajo milijon dinarjev, statistika ne pove. To so tedaj milijonarji ipo letnih dohodkih. Število onih pa, ki posedujejo nad milijon dinarjev in so po naših pojmih milijonarji, je tako visoko, da ga statistično menda sploh ni mogoče ugotoviti. Vinska kriza tudi v Italiji. Italijanski vinogradniški kongres se tudi pritožuje nad trošarino, ki je vzrok, da se vina v mestih ponarejajo. Obenem tožijo vinogradniki, da imajo vsled zmanjšanega konsuma in izvoza še za' logo iz leta 1928 neprodano. Deset milijonov brezposelnih v Ameriki- Število brezposelnih v Ameriki stalno narašča in je posledica borznemu polomu sledeče gospodarske in industrijske krize. Koncem leta 1929 je znašalo sia-nje brezposelnih 6 milijonov ter je do konca januarja narastlo na 7 milijonov in se je sedaj dvignilo že na fantastično številko desetih milijonov. Največja brezposelnost je ravno v najbogatejših krajih Amerike. Uvoz lesa v Grčijo. Grčija porabi vsako leto večje množine lesa. Glavni uvozniki so Jugoslavija, Rumunija in Italija, ki seveda prodaja v Grčijo naš les. - Zanimivi so podatki za uvoz lesa teh treh držav od leta 1920 dalje, na katere so odpadale sledeče množine uvoza v tonah: Leta Jugoslavija Rumunija [talija 1920 16.366 16.708 21.297 1921 21.396 23.708 22.412 1922 24.986 (67.257 15.865 1923 28.723 92.533 8.588 1924 45.547 106.229 11.689 1925 66.783 145.985 6.081 1926 61.122 (141.642 5.471 1928 159.555 84.217 3.418 Naša država je st; lila leta 1920 in 1921 še na zadnjem me« tli kot uvozu ica, do- čim je bila leta 16 20 na prvem ni estu Italija in je 1. 1921 prevzela pr venstvo Rumunija, ki je vodila skozi do 1. 1926, ko je tudi njo naš les potisnil nazaj na drugo mesto ter zavzel prvo, medtem ko je Italija padla na malenkosten kvan-tum. Iz istih podatkov posnamemo tudi, da potreba Grčije po lesu stalno narašča ter se je uvoz od leta 1920 naprej postopoma potrojil. Naša razvijajoča se lesna trgovina z Grčijo pa ultegne letos občutno nazadovati vsled konkurence raškega lesnega izvoza. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Borzna DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 276-— 275-50 1 amerikanski dolar 56 70 56-50 1 avstrijski šiling 8-~ 798 1 belga 7 90 7 90 1 bolgarski lev —-41 —-41 1 češkoslov. krona 1682 1-68 1 francoski frank 2 222 2-22 1 grška drahma —-7380 —-73 1 bol. goldinar 22-75 22-72 1 italijanska lira 2-972 2-96 1 kanadski dolar 5630 56-— 1 madžarski pengo 9 92 9 90 1 nemška marka 13-55 13-51 1 poljski zlot 6 35 6-35 1 rumunski lej —-337 —-34 1 švicarski frank 10-958 10-96 1 španska peseta 703 715 1 turška lira 26-— 26-— Za malenkost sta od pretečenega ted-ba nazadovala avstrijski šiling in nemška marka. Španska peseta je šla znatno Tržna tržne cene v Ljubljani, dne 1. marcu 1930. Govedina za kg: V mesnicah po mestu: L vrste 22, II. 20 Din. Na trgu: govejega biesa I. 18 do 20, II. 16 do 18, III. 12 do m. jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč ® do 8, jeter,15 do 20, ledic 18 do 24, možganov 20 do 25, loja 5 do 12 Din. Teletina: za 1 kg telečjega mesa I. 24 do 25, II. 20 do 22 Din. Svinjina: za 1 kg prašičjega mesa I. 25, D- 22 do 24, glave 8 do 10, parkljev 6, sla-nbie trebušne 20, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 21 do 22, slanine mešane 22 do 23, slanine na debelo 24, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekaje-nega mesa I. 30, II. 25 do 28, prekajenih Parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12. jezika 30 Din. Drobnica: za 1 kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20 Din. Konjsko meso: za 1 kg konjskega mesa I- 8, II. 6 Din. Klobase: za 1 kg krakovskih 40, debre-c'nskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 Din. Perutnina: kokoš 25 do 45, petelin 25 do 35, nepitana gos 70 do 80, domači zajec, 'nanjši 5 do 12, večji 16 do 20 Din komad. Ribe: za 1 kg krapa 25 do 30, ščuke 35 poročila. navzgor od 6-95 na 7'15, vendar ne kaže., da bi bila 9 tem ustaljena. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda (pronijpt-no 415-50—416-—, za december 421 do 423, 7% Blairovo posojilo 85—86, 8% Blairovo posojilo 95, investicijsko posojilo 85-— do 86-—, agrarne obveznice 51-— do 51-50. Vsi državni papirji so zapet znatno napredovali. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 855—860, Kreditni zavod 165, Združene papirnice Vevče 125, Ruše 250 do 260, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8550, Trboveljska premogokopna 461 do 465, Union 208. Tekom tedna skoraj neiizpremenjeno. »Praštediona in »Trboveljska« sta si zopet nekoliko opomogli. poročila. do 40, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 44 do 56, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10, eno jajce 0-75 do 1 Din. Pijače: za 1 liter starega vina 18 do 22, novega vina 14 do 18, 1 čaša piva 3 do 3-50, 1 vrček piva 4-50 do 5, 1 steklenica piva 5-50 do 6 Din. Kruh: za 1 kg belega 5, črnega 4-50, rženega 4-50 Din. Sadje: za 1 kg luksuznih jabolk 12, jabolk I. 10, II. 8, III. 6, ena pomaranča 1 do 2-50, limona 0-75 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10, dateljnov 24 do 40, orehov 10, luščenih orehov 31, suhih češpelj 10, suhih hrušk 6 do 8 Din. Špecerijsko blago: za 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 70 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli debele 2-50, mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7 50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. • , Mlcvski izdelki: moka št. 0 na debelo 41(4 do 425, na drobno 4-50, št. 2 na debelo 355 do 375, na drobno 4'25, št. 4 na debelo 320 do 330, na drobno 4, št. 6 na drobno 3-75, 1 kg kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 1-75 do 2, koruzne moke 3 50, koruznega zdroba 4-50, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6 do 8, II. <3, ržene moke 4 Din. Žito: za 100 kg pšenice 250 do 255, rži 230 do 235, ječmena 220 do 235, ovsa 200 do 240, koruze 170 do 180, ajde 210 do 230 fižola ribničana 380, prepeličarja 460, 1 kg .graha 8 do 10, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, 1 kub. meter trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: za 100 kg sladkega sena 125, polsladkega sena 90 do 100, kislega sena 75, slame 50 do 75 Din. CENE ŽITA NA LJUBLJANSKI BORZI: Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, (tlačilo v 30 dneh Din 252-50 —255. Bačka pšenica: 78 kg, 2% prim., mlevska t voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 247-50—250. Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 242 50—245. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 195—197-50. Pšenična moka 0/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga Din 405—410. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 170—172-50. Umetno sušena nova koruza: mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 162 50—165. Koruza času primerno suha: s kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 135—137-50. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 172-50 do 175-50. Ječmen bački ozimni: 62/63 kg Din 167-50 do 170. Oves bački: navadna voznina Din 195 do i 197-50. Lesni trg. Povišane prevozne tarife za drva ostanejo. Generalna direkcija .državnih železnic je nedavno ukinila za drva 20% sezonsko povišanje tarif po 31. marcu, dočini je 7a ipremog in gradbeni materija! uvedla nove vozninske razrede. V »Saobračajnem vestniku« št. 10 pa je objavljen nov razpis, po katerem se drva v vagonih izjemne tarife 2 a tarifirajo od 1. aprila t. 1. dalje po ugodnostuean razredu 291), ki je enak sedanjemu razredu 29 a, uvedenem s 1. septembrom preteklega leta povodom 20% povišanja tarif. Za drva ostane tedaj to povišanje tudi v bodoče v veljavi. Pri izvozu bodo drva po 1. aprilu tarifirana po ugod-nostnem razredu 29. Na ljubljanski lesni borzi ni še vedno nič poživljenega prometa. Sklepi so normalni, cene stalne. Išče se sledeče blago: 2 vagona oglja, lepega, kosovnega, I. -Cena franko vagon meja Postojna. Več vagonov lepega bukovega oglja, samo (canello). Franko meja Postojna. 5 _ vagonov drogov, smreka, jelka, bor, lahk'o neobeljeno in sveža roba, 8 do 10 cm premera na tanjšem koncu, 4 do 8 m dol- žine. Cena franko vagon nakladalna postaja. 2400 kom. rezanih remeljnov, 8/8 cm, v dolžinah od 253 cm, ošpičeni na enem koncu, po mogočnosti hrastove ali iz surove bukovine, event. kostanja ali akacije. 100 m:1 jelovine, 75 X 220 mm, dolžina od 3 do 8 m. 30 m3 desk, 24 111111, širine od 18 do 29 cm, dolžine od 3 do 6 m, vezano po 3 komade. 20 m:l desk, 18 111111, širine od 18 do 29 cm, dolžine od 3 do 6 111, vezano po 4 komade, vse tombante, paralelno rezano. Cena franko vagon nakladalna postaja. Deske, smreka, jelka, I., II., III., IV., tombante, paralelno, ostrorobo, obdelano za eks-port, v debelinah: 12, 18, 24, 38 111111; širine: 19, 22, 25, 28, 30 cin; dolžina: 4 111. Isto v debelini 78 111111, širina samo ena in sicer 20 cm, dolžina 4 in 5 m. Morali: 56/36, 66/46, 66/66, 78/78, 78/38, 96/46, 96/38 mm: dolžina 4 in 5 111. Trami: 8/8, 8/10, 10/10; 4, 5, in 6 m dolžine. 1 vagon belega javorja, debeline 50, 60, 70, 80 in tudi bolj debele. 3 m3 surove bukovine, največ debeline od 3-50 m naprej do 5 111, z 10 % od 2 do 3-50 111. 1 ali 2 m3 hrastovih plohov, od 50 cm naprej, vagon bi se konipletiral s trami, deskami ali morali. Večjo množino brzojavnih drogov, predvsem borovih, dobava do konca maja t. 1., sveži. Vzame se tudi zdrave, suhe drogove. Smreka - jelka se lahko sedaj seka in obeli — zimska ali poletna sečnja. Pri borovih je predpisana sečnja do konca tega meseca. V glavnem se iščejo dolžine od 7—10 111. Pre- ^zen> na licu mesta po 500 komadov naenkrat. Franko vagon nakladalna postaja, i., a: 10 m3 hrastovih plohov, 38 mm debe-'di, od 10 cm naprej, samo 4 m dolgih, °strorobih, paralelnih, očeljenih, monte (izključeno gnilo in razbito.) Cena franko vagon meja Postojna. Bukovo oglje, I. kvalitete, z najmanj 80% cannello. Cena franko meja via Postojna !ranzit. .. Bukovi krljički, 1 m dolžine, od 25 do ^0 cm premera, blago zdravo, gladko. Cena Jianko vagon meja via Postojna tranzit. Smrekove deske I. (brez grč), na eni stra-ai lahko neobrobljene, od 10 cm naprej, v debelinah od 18, 24, 48 min, v dolžinah od * 6 m. Cena franko vagon nakladalna Postaja. Bukovi parjeni neobrobljeni plohi, prima, *20, 330 in 440 m dolgi, 45 in 50 mm deb. Bukovi parjeni neobrobljeni plohi, prima, , -0, 3-30 in 4 40 m dolgi, 45 in 50 mm debeli. . Hrastovi plohi, neobrobljeni, prima, 70, 80 |n 90 mm, od 2 20 m dolž. naprej, od 30 cm “{rine naprej, s toleranco 10% od 25—29 cm Slrine, suha roba. Cena fco vagon meja Pogojna. Trami, tesani glava/glava: 40 kom. dolžine 12 m, debeline 24/29 cm; 40 komadov dolžine 11 m. debeline 24/29 cm; 40 komadov dolžine 3 m, debeline 24/29 cm; 70 komadov dolžine 8 ni, debeline 13/16 cm. Cena franko vagon nakladalna postaja. Ca. 30 m3 rezane hrastovine (montanti ro-vere): No. 150 = 250 X 130 X 130 mm; No. 150 = 2-50 X 130 X 90 mm; No. 300' = 2 80 X 145 X 80 mm; No. 150 = 225 X 100 X 100 mm; I., ostrorobo, očeljeno, brez. srca in grč. Cena franko vagon mejil. Več vagonov smrekovih letvic za dobavo v aprilu, maju 1930, kakor sledi: dve tretjini ca. 28 X 08 mm, ena tretjina ca. 24 X 48 nun. dolžina 0 65 m. Praktični nasveti. Mlečno steklo. Mlečno steklo (Maalglass) si napravi-ni° lia ta način, da navadno, prozorno steklo drgnemo z ostro ščetko s sledeča tekočino: 100 gramov etra, 50 gramov lahkega bencina, 1 grame sandraka in ^ grama mastiksa. Pri tem- je paziti na °f?enj, ker sla eter in bencin silno vnetljiva. fžnaženje plišastih otoman. S plišeim iprevlečeno pohištvo: naslanjače, divane, otomane moramo najprej solncu posušiti ter dobra iztepsti. Nate jih s ščetka okrtačimo. Ako je pliš že u,)>a/an, ga zdrgnemo s surovim kislim zeljem, ki potegne umazanijo nase. Ogniti ni treba močno; zadostuje le Posipanje in premetavanje zelja, ki ga ne sunemo preveč ožeti. Očiščeno pohištvo zopet posušimo na solncu in ponovno skrtačimo. Kako trdiš jeklo. Napravi testo iz enega dela moke, dveh delov soli in štirih delov vode. — •Jeklo raagrej toliko, da se ga to testo Prime, na kar deni v testo zavito jekla z°pet na ogenj, dokler ne postane vse i žareče. Za kalitev se poslužuj deževnice. Jeklo /adcbi po tej proceduri izredno-trdoto in lepo belo barvo. Čiščenje barvastih čevljev. Rucnene in drap čevlje ozna/imo najboljše z mlekom, ki ga navlečemo na usnje s pomočjo zajčje tačice. Ličimo jih z mehko, flanenasto ali volneno krpo. Ako so čevlji močno umazani ter imajo temne maščobne madeže, jih prej zdrgnemo in operemo z lahkim bencinom s pomočjo flanelaste krpe ter jih pustimo posušiti. Kot ličilo /a lakaste čevlje nam zelo dobro služi mesto mleka čebula. Proti moljem. Pri spomladanskem shranjevanju zimske obleke in perila moramo isto zavarovali pred molji, ki nam utegnejo preko poletja napraviti občutno škodo. Enostavno in cemefno sredstvo je, da obložimo skrinjo, v katero vlagamo zimsko obleko, na debelo s časopisnim papirjem in tudi posamezne komade ločimo s časopisi. Medjem je namreč duh tiskarskega črnila skrajno zopern. Gospod sveta. Roman bodočnosti. (Nadaljevanje.) Naj navedemo tu samo izvleček iz EskandejeVega poročila, v katerem opisuje nadaljnji potek dogodkov: vMi zakličemo: »V imenu Francije, odprite! Ali gremo v smrt? Nisem se mogel otresti misli, da se mi ladža osveti. In že smo pričeli domnevati, da nam vhoda ‘iplch ne dovolijo, ko se težka vrata od-pro in stopi pred nas sam Ravana.. Brez vsakega pozdrava nam zastavi .suho vprašanje: »Kaj želite?« Govoriti moramo z vašim gospodarjem, radžo Tokro Daai Pal-om, odvrne kapetan. -Vstopite!« Mi nismo odlašali. Razjahali smo ter odšli v grad. Naš spremljevalec z belo zastavo je ostal na dvorišču pri konjih. Tajnik nas je peljal po — meni že precej znanem potu — v knjižnico svojega gospodarja. Tokra Dazi Pal nas je že pričakoval, sedeč na vzvišenem stolu nasproti vratom. Njegova do tal segajoča obleka je bleščala od samih izbranih draguljev, na svilenem turbanu sije kot malo soln-c,e nenavadno velik in lileščeč dijamant. Levica je krčevito oklepala dragoceni ročaj sablje. Za njim stojita sklonjenih glav dva Indijca zelo bojevite zunanjosti. Radža nas je srepo gledal s svojim — vkljub temu mirnim — pogledom, a. lica mu je pokrivala smrtna bledica. Oficir se ustavi dva koraka pred njim, zavzame predpisano vojaško pozicijo ter strumno pozdravi. Tudi jaz sem se, kakor pod tujim sugestivnim vplivom odkril ter globoko poklonil pred svečano osebnostjo tadže. ■ V imenu Francoske republike,« izgovarja kapetan počasi in resno, se poziva radža Tokra-Dazi-Pal k brezpogojni predaji.« Tokra počasi odkima z glavo: In če poziv odbijem? Vojska in mornarica Francije dobi v Jem slučaju povelje, razrušiti grad. Radža se nasmehne- brezizrazno. »Gospodje, čez eno uro dobi Vaš ko- * mandant moj odgovor. Obenem dajem častno besedo, da -med tem ne podvza-raem ničesar nasproti njemu in njegovim četam. Odidite!« Z lahnim, (zapovedujočim migom svoje roke podpre svojo zadnjo besedo. Kapetan ponovno pozdravi, in mi smo se vračali. General je vznejevoljen konečno pristal na eno uro odloga. Pač ni bilo drugega izhoda in tudi vojna pozna svoje obzire. Pač pa je dal četam povelje, naj se približajo gradu na skrajno bližino, tako da niti miška ne bi mogla neopažena prodreti tesnega obroča. Osem je ura. Jaz ne puščam niti za trenutek grada izpred svojih oči ter obenem diktiram Verdo-ju. Že čez četrt ure je na giajskem krovu nenavadno živahno. Sluge prinašajo na vrh preproge ter pogrinjajo z njimi teraso. Krov je popolnoma pokrit z njimi. Glej, zopet nove preproge. Mi ne razumemo ničesar. Kaj počenjajo vendar ti zamaknjeni Indijci. Zdi se mi kakor pripovedke iz »Tisoč in ene noči«, ko je služila velika preproga kot letalo. Solnce že pričenja pripekati. Sedaj prinašajo sluge dragocene kovčeke, posodo, knjige in razne druge predmete. Vse to razpostavi jajo po preprogah. Prinesli so tudi stol, na katerem je sedel radža v knjižnici, tisti stol, ki popolnoma sliči prestolu. Ko preteče še četrt ure, se nam mora Tckra predati. Živ? Ne verujem. Glej! Sedaj se je na odprtini pojavila glava s turbanom. Dijamant tekmuje z bleskom solnca. Tako je nastopil radža v svoji carski obleki. Sledi mu Ravana, istotako razkošno odet. Dozdeva se mi, da nam Tokra pripravlja nekaj veličastnega. To napoveduje tudi njegovo dostojanstveno vedenje. Nobenega dvoma ni, da je radža velik lopov. Toda v tem trenutku stoji vzvišeno pred nami in vzbuja v nas neko čudno spoštovanje, katerega so deležna le nam neznana, nadnaravna bitja. ^ase občudovanje, da, nekak strah, najmanj pa mrzlično vznemirjenost v pričakovanju nečesa neznanega, nam oči-' idno vzbuja njegovo odelo, ki se v žarkih solnca bliska ob vsakem najmanjšem gibu ter odbija ta blesk v svojo °kolico. Zdi se, kot bi bil obkrožen s tisoči bliskov, izhajajočih iz njega same-£a. Tudi obraz mu blišči, in skoro nemogoče je gledati dalje časa vanj, kot 11 e moreš gledati v solnce. , tako sijajno si niti v svojih, domišlji-i6 Polnih, otroških letih nisem mogel Predstavljati nobenega mitološkega bitja. Tokra se je približal dostojanstvenih korakov svojemu cesarskemu prestolu, '"daj sede na vzvišeno mesto. Okoli nje-Sa se zgrinjajo stotine vitkih Indijcev. okleknejo in kot v nekem zamaknjenju dvignejo roke v zrak. ' eličansten prizor. Ne razumemo, še vedno ne razumemo ničesar. Slika pred »ami napravlja na nas čaroben utis, in ">i ne moremo osredotočiti svojih misli aika mor. Že deset minut opažamo nenaraven pojav nad gradom samim. Zdi se, kot bi se atmosfera nad gradom zgoščevala, skoraj vidno zaslutimo, da se dviga nad gradom nekak zračni steber, od katerega se trgajo mali kosmiči oblačkov, ki pa takoj zopet izginjajo, čim so se odtrgali od tega nevidnega, vendar slutenega stebra. Od časa do časa nam prinaša veter izmenično naravnost vrelo in zopet ledenomrzlo ozračje. Zdi se mi, da konečno pričenjam razumevati. Ta pojava postaja vse določnejša. General postaja nervozen. Neprestano gleda na uro in noče v svoji nestrpnosti čakati niti tistih par minut, ki ga še ločijo od določenega roka. Bilo bi vkljub temu že prekasno. Pravkar se je pojavil na robu terase plamen. In v tem trenutku čujemo nenavadno svečano in otožno petje. Molitev ali himna? (Dalje prih.) Priporočite svojim odjemalcem vedno: Elida Ideal milo Elida Citron -Cold-cream Elida Creme de cha-que heure Elida Shampoo Elida zobna krema Elida Bath soap Elida Shaving Stick Elida Puder Elida Parfum Ideal i Chypre JUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT, OSIJEK III. Obvestilo! MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu», Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, na-' znanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA Medarska ulica — Pred Škofijo *» Lingarjeva Tiskovine ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : ‘ Baču ne, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah Tilkama „MERKUR“ Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 - Telejon 2552 Za večja naročila zahtevajte proračune! najceneje: kupite papirje, pisarniške, šolske, tehnične potrebščine, trgovske knjige in si preskrbujete tiskovine pri Iv.Bonač Ljubljana — Šelenburgova ul. 5 Knjigoveznica Poseben gramofonski oddelek »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Motvoz Grosuplje. Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! „VINOCET" i“Tlr‘efl2a LJUBLJANA nudi naJflneJSI In najokusnejši namizni kis prl* stnega vina Zahtevajte ponudbo TehnlCno in lilgllenlfno najmoderneje urejena klsarna v JugoslavlJI. Ms