Postscheckkonto wen Mr. 55030	Einzelpreis 7 Rpf
ŠTAJERSKI GOSPODAR
ERSCHEHIT JEDEN SAMSTAG
Uredništvo in upra* »tttvo: Marburg a.d.Dran, Badgasse 6 - Naročnina: letna RM 2.50. psllefno RM 1.40, četrtletne 75 Rpt
L Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 20. September 1941	Kr. 26
Zmagovito prodiranje
V severnem odseku vzhod-	OfllAMIfS
ne fronte tri sovjetske ar- UlCIllI l^ilJCSEPS& made popolnoma poražene isaBBB^H^^mHBHHMHBMHHiMH^^HBBHKHBH
Napadalne akcije na Vzhodu se razvijajo v največjih izmerih - Borba za Leningrad brez prenehanja -Vedno hujši udarci nemškega letalstva
Vrhovno poveljstva nemške vojske Je preteki! petek v svojem poročilu uvodoma ugotovilo, da napredujejo nemške napadalne operacije kljub slabemu vremenu m težavnim terenskim razmeram. To dejstvo je treba imeti stalno pred očmi, da se lažje presodi ogromne uspehe, ki jih je nemška vojska skupno z zavezniki dosegla na vseh važnih področjih vzhodne fronte, že v nedeljo je vrhovno poveljstvo lahko sporočilo razveseljivo vest, da se vsled ugodnega poteka operacij prikazujejo obrisi nove uspešne bitke.
Pomisliti je treba, da so pešči ene same nemške divizije na severu vzhodne fronte v teku enega dneva v boju zavzeli 150 poljskih utrdb, bunkarjev in raznih drugih postojank boljševikov. Kljub slabemu vremenu in najtežjim cestnim razmeram je neka druga nemška infanterijska divizija uničila 113 sovjetskih tankov, ki niso bSi v stanju, ustaviti nemškega pohoda. Ena nemška oklopna divizija je od 22. junija do 31. avgusta uničila oziroma zaplenila 854 tankov, nad 400 topov in 200 letal, ki so bila deloma sestreljena, deloma pa na tleh uničena.
Na leningradski fronti so že v nedeljo vdrle močne nemške suhozetrme sile v obrambni pas, ki se vedno bolj in bolj zožuje. Kljub srditemu odporu boljševikov se je začel jekleni obroč okrog Leningrada ob pričetku tedna vedno tesneje sklepati. Boljševiki so skušali prodreti nemški jekleni obroč na ta način, da so poslali v boj najtežje tanke, ki naj bi zaustavili nemške oklopne odrede. Vsi boljševiški napadi so bili s krvavimi izgubami za bolj-ševike odbiti. Boljševiki so pri tej priliki izgubili večje število najtežjih tankov, med njimi tudi takih po 52 ton.
Nemško letalstvo je povsod izdatno podpiralo operacije suhozemne vojske,
zlasti pa so bile izpostavljene nemškim bombam pristaniške naprave in ladje v Črnem morju. Posebno hudi so bili udarci nemškega letalstva na železniška križišča na polotoku Krim, kjer so boljševiki na suhozetnni ožini izkopali zelo močne in v globino segajoče utrdbe, ki naj bi po njihovem mnenju zaustavile nemški prehod in zasedbo polotoka.
V Ukrajini so nemške čete z uspešno pomočjo letalstva izvedle c»j Dnjepru drzne napade. Zgradile so si na najvažnejših točkah spodnjega Dnjepra mostišča, ki so jih morale proti srditim sovražnim napadom braniti deloma tudi s pomočjo oklopnih odredov. Kljub tem« odporu so nemške čete razširile omenjena mostišča, ki so omogočila nemškim divizijam zmagovit prodor proti vzhodu v najširši fronti.
Nemško letalstvo je nadaljevalo v
srednjem in na južnem sektorju vzhodne fronte svoje uničevalne napade proti sovražnim četam z velikim uspehom. Najtežji udarci so veljali poljskim postojankam ter umikajočim se kolonam. Na dveh letališčih so bili uničeni hangarji in barake, obenem pa tudi 25 letal na tleh. Neko po sovjetskimi četami napolnjeno mesto je bilo težko bombardirano in je bil pri tej priliki kolodvor popolnoma porušen. Letalski napadi so veljali tudi važnim železniškim progam jcžne Ukrajine ter progam, ki vežejo Ukrajino z polotokom Krim. Nemške letalske bombe so izzvale tudi v prostoru okrog Kijeva velika razdejanja, pri čemer so bile tudi težko prizadete sovjetske čete, namenjene na fronto. Pri napadih na sovjetske avtomobilske kolone so letala uničila 550 vozil. Nemška letala so s svojimi napadi na sovjetske oklopne kolone uničita tudi 20 tankov.
Stalin pošilja zadnje rezerve v bo)
Obupna igra kremeljskega trinoga - ZnačiJne ugotovitve ameriškega dopisnika Wieganda
protislovja v sovjetskih trditvah glede
Nemški listi poročajo iz New Yorka: Znani dopisnik Hearstovih listov, Kari v. W i e g a n d, poroča iz šanghaja sledeče:
Stalin je vrgel vse svoje rezerve, tako ljudi kakor tudi materija!, na fronto, da bi v obupnem in riskantnem podjetju zaustavil nemške armade. Položaj Sovjetije je postal popolnoma zmešan, zlasti pa od tistega trenutka, ko so Angleži združili svoj agitacijski stroj s propagando Sovjetov. Moskovskim vestem bi se verjelo več, ako ne bi vsebovale fantastičnih številk, ki se izkazujejo takoj kot napačne.
zavzetja Smolenska in Revala ter opozarja na dejstvo, da se nemška poročila ujemajo z resničnostjo. Ameriški dopisnik se bavi z brutalno nečlovečnostjo in z nasilji, ki so tako značilna za zgodovino sovjetov. Nov primer te nečlovečnosti je izselitev 400.000 Nemcev z Volge v Sibirijo tik pred zimo in spričo dejstva, da ne izvajajo ni-kakih priprav za nastanitev teh nesrečnikov.
Dan molitve v angleških cerkvah za brezbožnika Stalina — tako končuje Kari v. Wiegand svoje poročilo — je moral pri mnogih odkritosrčnih kristjanih izzvati porazna čustva.
■Hf " '	^ - v*
. xxi h'Ä'i Hei,jü'i
(Atlantic, Valtingojer)
Zwölf Kilometer vor Tobruk. Die Männer der B-Stelle. Im Hintergrunde sichert
ein Maschinengewehrposten
Du/> szmagufe, ne stevilo!
Orjaška borba, ki se odigrava na Vzhodu pred očmi sodobnosti, bo odločila o usodi zapadne kulture in civilizacije. Nasproti si stojita nemški idealizem, vtelešen v nacionalsocializ-mu, in boljševizem, ki ga predstavljajo predvsem židje in izmeček vseh mogočih izvenevropskih plemen. O tem, kako bo izpadel dvoboj med obema silama, ne more biti nobenega dvoma. Nemške in zavezniške armade stojijo globoko v Sovjetiji in uničujejo neusmiljeno armado za armado, divizijo za divizijo. Milijoni vojakov si stojijo nasproti, toda med temi milijoni obeh taborov je ogromna razlika. Na nemški strani vidimo visoko kultiviranega, izobraženega in izpopolnjenega vojaka, ki je pred pozivom v vojsko Adolf Hitlerja užival najvišje blagodati nacionalsocialistič-ne države. Živel je v primeri s sovjetskim človekom v pravcatem razkošju in da ni izbruhnila vojna, bi danes v Fallerslebenu producirali letno nad milijon ljudskih avtomobilov, namenjenih nemškemu ročnemu in duševnemu delavcu. Nemški vojak je nosilec ideje, da mora delovni človek zavzemati v narodnem občestvu položaj, ki mu gre po vsej pravici. To idejo je po vseh prejšnjih klavernih poskusih marksizma uresničil Adolf Hitler. Fiihrer je sprostil nemškega delavca, dvignil je življensko raven delovnega človeka naravnost do za-
vidljive višine, s tem pa si je Fiihrer nakopal besno sovraštvo anglosaške plutokracije in boljševiške diktature delavskih izkoriščevalcev. Ako se mora danes nemški vojak boriti na Atlantiku proti plutokratski Angliji in na Vzhodu proti boljševiški Sovjetiji, je to zelo dosledno, kajti v objemu sta se našla plutokrat in bolj-ševik, ki jima zboljšanje gmotnega položaja najširših ljudi nikakor ni po volji. Angleški lordi in moskovski zločinci vedo prav dobro, da jim je nacionalsocializem kot nauk bodočnosti nevaren, zato so se združili v satanskem naklepu, uničiti Nemčijo in strmoglaviti zares ljudski režim Fuhrerjeve Nemčije.
Nasprotniki Nemčije so se strahovito zmotili. Duhu nemškega vojščaka so zoperstavili število Stalinovih azi-jatskih trum, misleč, da bo v tej vojni odločilo število. To ni prav nič čudnega. Plutokratje in boljševiki ne morejo misliti drugače kakor materijali-stično, zato malikujejo številu. Pluto-krati se zanašajo na milijarde v zlatu, Stalin pa je računal s številom tankov, letal in divizij. Bilo bi neumestno, podcenjevati žilavost Stalinovih bednih trum, ki se borijo za podaljšanje nečloveškega življenja pod azi-jatsko-despotskim režimom rdečega carja, toda dosedanji veliki uspehi nemške vojske in zaveznikov so pokazali, da zmaguje na tej odločilni
fronti predvsem inteligenca, prisebnost in umetnost kombinacij orožja. Boljševiki pošiljajo svoja letala proti Nemcem liki jatam škorcev, ki jih vešči lovec z dobro naperjenim stre« lom kratkomalo decimira. V teden* skih pregledih vidimo na filmskem platnu, da se naši letalski asi tako* rekoč igračkajo s sestreljevanjem sovjetskih bombnikov in lovcev« Nemški letalci beležijo rekorde, ki so edinstveni v zgodovini letalskih bojev. Tu že prihajamo do dokazane ugoto* vitve, da ni število odločilni faktor, temveč duh, ne oziraje se na to, da ni število nemških letal, tankov in topov nič manjše od sovjetskih. Stalinov račun, zgrajen zgolj na številkah, se je tedaj pokvaril. Tako doživljamo v teh-dneh trajno in učinkovito propadanje vojne filozofije, ki je zgrajena zgolj na materijalistični podlagi. Sicer si pa Stalin in njegovi plutokratski pajdaši naj ne mislijo, da Fiihrer ni dobro pripravil svoje ogromne milijonske armade, preden je vrgel moskovskim oblastnikom rokavico pred noge. Danes je nemški vojak, prekva-šen v ljubezni do svoje velike domovine in poln zavesti odgovornosti do evropske civilizacije in kulture, neizprosen v svojem pohodu proti Vzhodu, Jekleni obroč okrog Leningrada, glavnega mesta boljševiške revolucije, se zožuje z vsakim dnevom. Bunkar za bunkar jem pada pod udarci nemške artilerije, ki razbija s svojo edinstveno municijo tudi najtrše »orehe« sovjetske obrambe. Spričo takega položaja je umljivo, da raste zaskrbljenost ne samo v Moskvi, nego tudi v Londonu in Washingtonu. Plutokratje stikajo glave in konferirajo z boljše■ viškimi odposlanci o načinu in možnosti anglosaške pomoči ubijalcem človeštva. Nič več ne govorijo o svoje-časno napovedani moskovski konferenci. V Kremlju vlada strah pred bodočnostjo, ki je temna in nepregledna. Boljševizem se izživlja v krčevitih poskusih, zaustaviti mogočni nemški vojni stroj, v zažiganju vasi in mest, skratka v uničevanju lastnega prebivalstva, dobro vedoč, da nad temi pogorišči ne bo nikdar več vihrala rdeča zastava s srpom in kladivom. Duh zmaguje na tej orjaški fronti in ne mrtvo število! F. G.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je
Meii met!"

„Sovjetija bo vojno izgubila"
Pomembni govor finskega ministra Tannerja - O posebnem miru Finske s Sovjetijo ni govora
Finski minister Tanner je imel te dni v mestu Waasa na nekem velikem zborovanju govor, v katerem je obrazložil stališče Finske napram sedanjim dogodkom, obenem pa je odločno zavrnil inozemske vesti o neki finski pripravljenosti za sklenitev posebnega miru s Sovjetijo.
Minister Tanner je dejal med drugim, da Finska svojega držanja po zimski vojni s Sovjetijo nikakor ni spremenila. Svojega stališča pa tudi Sovjetija ni spremenila, ki je po ministrovih besedah ostala barbarska država, ki je prežala pred ozemljem sosednih dežel, a k oprav se sedaj postavlja kot nekaka branilka svobode in rešiteljica demokracije. Medtem se je tudi ostali svet popolnoma spremenil. Nemčija je sedaj nasprotnik boljševizma, dočim sta Anglija in Amerika zaveznika Sovjetske Unije.
Sedaj poskušajo z raznimi manevri svoje vmešavanje v vodstvo finske vojne, že dva tedna traja velika gonja zapada proti Finski. Izmišljajo si vse mogoče, češ, da je Finska pretrpela (krvave izgube in da je finski narod vsled vojne utrujen. Tako zatrjujejo, [da oibstoja na Finskem močna mirovna stranka, ki da je baje dosegla mirovna pogajanja s Sovjetijo. Kljub uradnemu zanikanju s strani finske vlade so te vesti razširjali nemoteno naprej in jih ibodo menda tudi v bodoče.
Namen teh vesti — je dejal minister Tanner — je povsem jasen. Na Finskem ni bilo nikogar, ki bi se bil podal !k takim ^ pogajanjem. Nastane tudi vprašanje, s kom neki bi se Finska pogajala.
Napram sedanjim kremlskim oblast-
nikom Finska ne more imeti nobenega zaupanja, ker so prelomili vse prejšnje pogodbe. Razun tega ne more biti nobenega dvoma o tem, da bo Sovjetija izgubila vojno z Nemčijo. Mir, ki bi ga torej Finska sklepala s Sovjetijo, bi postal ničeven. Jasno je, da sredi vojne ne moremo dajati sovražniku informacij o tem, ali bomo stali ali pa korakali. Tudi o smeri našega pohoda ne moremo dajati nikakih informacij.
Smrtna vožnja v Kronstadt
Piše Kriegsberichter Dr. Kurt Homolka
PK. 330 kilometrov je od Revala do Kronstadta. Morsika pot je še razmeroma daljša. To ogromno pot je uporabila Velikanska spremljava sovjetov, ki naj bi izvedla evakuacijo poraženih čet iz Revala. Tri dni in noči je bila sovjetska spremljava izročeha nemškim strmoglavcem (Stuka), ki so se vdirali s svojimi bombami v spremljavo liki volkovom v ovčjo čredo. Iz poročil vrhovnega poveljstva nemške vojske je svet doznal število potopljenih in sežganih sovjetskih ladij. V naslednjem podajamo značilno sliko borbe, ki jo je vodil Feldwebel H. s svojo posadko.
Ob jutranjem svitu je štartal Feldwebel H. s svojo Ju 88 (Stuka). Pred-poldan je bilo letalo nad spremljavo. »V nepregledni črti — tako je pripovedoval Feldwebel — je ležala spremljava pod nami. Na čelu je plula težka križarka razreda »Kirov«, ki je dobila pred par dnevi v revalski Iuki štiri polne zadetke. Bilo je letalo naše skupine, ki je križarko težko zadelo. Za
(PK. Schwarz-Weltbild)
Uber Geröll und' Steine hinweg müssen sich unsere Truppen den Weg an der Kampffront im Norden bahnen
(PK. Casper-Scherl.)
Rumänischer General zeichnet deutsche Soldaten aus für ihren hervorragenden Einsatz an der Südfront
križarko so se vrstile ena tranportna ladja za drugo, obdane od rušilcev, torpedovk, minolovcev in manjših edinic. Nismo bili edini napadalci. Protiletalska artilerija na ladjah je streljala, kar so prenesle cevi. Tri, štiri transportne ladje so bile v plamenih. Eno sem prav videl, kako se je potapljala. Hitro sva si izbrala novo žrtev, neko štiritisočtonsko ladjo, ki je plula med dvema rušiflcema. Postavil sem aparat na glavo. Med padcem sem ločil bombe. Strelec je zakričal »Zadeto! Dim!« Ko sem vlovil letalo ter se pognal v ovinek, sem še pravočasno videl, kako se je potopil goreči pamik.
Pri najboljšem bojnem razpoloženju smo štartali pozno popoldan. Nekateri tovariši naše skupine so medtem še javiili nekaj potopitev in poškodb. Vedno ista slika. Zopet sta goreli dve ladji, ki sta pluli nekoliko izven spremljave. Nahajali smo se ravno nad dvema rušilcema. Eden je vozil križem kražem, drugi pa neverjetno počasi in trdovratno v eni smeri. Vsa spremljava se je morala ravnati po hitrosti poškodovane križarke in počasnega transportnika. Zopet sem se vrgel na svojo žrtev, obenem pa so padali naši težki kalibri v zračno brezno. Boljševiki so streljali, toda na neki drugi aparat. Ker smo ležali v soncu, nas očividnO niso zagledali. Ob vijugi sem vide! samo še velilCdim. Rušilcev pramec Je gledal še nekoliko iz vode. Minuto pozneje je bil samo še dim, kjer je preje plul sovjetski rušilec. Imeli smo mnogo sreče — tako je končal Feldwebel svoje opisovanje — in srečo, tako pravi Moltke, ima trajno le tisti, ki je sposobnejši.«
Zidje in komunisti so
razkrojili srbski narod
Poučna stran srfcskega notranjega razkroja
V zadnjem času poročajo listi pogo-stoma o brezmiselnih napadih raznih komunističnih tolp na srbsko žandar-merijo, občinske urade itd Ti napadi, ki jih skuša vlada generala Nediča zlomiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, so viden izraz neke vrste boljše-vizacije širokih plasti srbskega ljudstva, ki je že pred vojnim polomom v aprilu letošnjega leta izgubilo svoje duševno ravnotežje. Povzročitelji težke duševne krize, ki je zajela široke in najširše plasti srbskega naroda, so prostozidarji, židje in komunisti. To boljševizacijo Srbov so imenovani čini. telji pripravljali leta in leta, dobro vedoč, da so Srbi sprejemljivi za razne revolucionarne nauke. Ker komunisti, židje in prostozidarji niso mogli javno širiti komunističnih načel, jim je bilo do tega, da so z drugimi akcijami pripravljali komunizmu tla. V ta namen so se posluževali kulture. Naravnost po načrtu so razni bogati židje ustanavljali književniška društva za propagando in širjenje boljševikom prijaznih knjig. V belgrajski »Politiki«, ki je od nekdaj plavala v prostozidarskih vodah, so na celih straneh oglaševali in poveličevali židovska dela, namenjena notranjemu razkroju ljudstva, ki so ga hoteli pridobiti za svoje temne namene. Za cenen denar so vrgli med ljudstvo knjige Karla Marca, Siegmund Freuda, Upton Sinolaira in drugih židovskih pisateljev iz vseh mogočih področij. Na ta način so zlasti vlovili na svoje liberalno-komunistične lima-nice srbsko visokošolsko in srednješolsko mladino, ki je slepo drvela za komunisti.
Propaganda, ki so jo vodili židje in komunisti iz raznih belgrajskih »kultur, nih« središč, je imela za posledico, da
je med Srbi propadel sleherni čut za domovino. Mladina se je ogrevala za komunistično-revolucijonarne »ideale«, dočim se meščanstvo ni moglo otresti pod židovskim uplivom stoječega liberalizma. Srbija je bila spričo notranjega razkroja že par let zrela za svoj polom, ker ni bilo nikogar, ki bi imel čuta za domovino in narod. Če bi bil namreč prevladoval med Srbi čut odgovornosti do lastne usode in bodočnosti, ne bi bili belgrajski vojni zločinci prišli do oblasti. Snbija v tem slučaju ne bi bila raztrgala pakta, ki ga je predzadnja vlada Jugoslavije svečano podpisala v Berlinu, židje, komunisti in framasoni ali prostozidarji so vedeli, da pomeni priznanje pakta obenem tudi izpoved za novo Evropo pod Fuhrerjevim vodstvom. Ko je dne 7. marca zvalovilo po belgrajskih ulicah, ni bila to nikaka manifestacija pravega patrijotizma, nego čista navadna demonstracija komunistično usmerjenih slojev, ki menda sami niso vedeli, da so bili že ujetniki židov-stva in framasonstva. Nobenega dvoma ni bilo takrat, da je imela Moskva svoje prste v kulturni boljševizaciji Srbov, ki so hitro po priznanju Sovjetske Rusije po Cvetkovičevi vladi hiteli ustanavljati po vsej deželi »Društva za pospeševanje kulturnih stikov s Sovjetijo«. To delo jim je šlo tem lažje izpod rok, ker so boljševiki umeli združevati boljševiške in neke vseslovanske parole. Tako so v letih in mesecih pred zlomom Jugoslavije boljševizirali ne samo visokošolce in ostalo dijaštvo, temveč tudi učiteljstvo, uradništvo in deloma celo kmetsko prebivalstvo.
Posledice te kulturne boljševizacije niso izostale. Prišel je 6. april in z njim
Bolgarija zavrača sovjetske obtožbe
Moskovska vlada je v zadnjem času »protestirala« v Sofiji proti »nelojalnemu držanju bolgarske vlade«. Pretekli ponedeljek pa je bolgarska vlada izročila po svojem moskovskem poslaniku odgovor na sovjetske pritožbe. V zvezi s sovjetsko trditvijo, da je sovjetska vlada že trikrat opozorila bolgarsko vlado na njeno nelojalno držanje, ugotavlja bolgarska vlada, da ni našla za to trditev v arhivu zunanjega ministrstva nikakih podatkov. Razgovori, ki so se vršili svoječasno med Bolgarijo in Sovjetsko Unijo, so se nanašali na sovjetske knjige in filme, odnosno njih razširjenje v Bolgariji.
Bolgarska vlada se zavaruje pred očitkom nelojalnega držanja ter izjavlja, da opazuje že dalje časa razne izpade radijskih postaj Sovjetije proti
Bolgariji. Bolgarija je storila le to, kar je najbolje odgovarjalo njenim interesom. Niso ji znane nikake izzivalne akcije proti Sovjetiji na bolgarskih tleh. Na take akcije ni opozarjala niti sovjetska legacija v Sofiji, niti jih ni opazila bolgarska policija. Kar se tiče letalskih napadov na bolgarsko ozemlje, je bolgarska vlada v posesti dovolj prepričevalnih dokazov, da so bile predmetne bombe vržene iz sovjetskih letal. Dokaz pa niso samo bombe, nego tudi padobranci, čijih pristojnost je bila nedvoumno ugotovljena. Bolgarska vlada izjavlja nadalje, da je obnašanje bolgarskega tiska le posledica držanja sovjetskega tiska in sovjetskega radiija. Bolgarska vlada protestira končno proti temu, da se smatra obrambne ukrepe bolgarske vlade kot priprave za napad.
polom jugoslovanske države. Srbi so želi, ka,r so posejali židje, komunisti in prostozidarji. Sedaj tičijo Srbi v duševni krizi, ki je posledica izdajstva zapeljivcev. Strup kulturne boljševizacije še vedno deluje v žilah srbskega ljudstva, zato še ni vzpostavljena popolna avtoriteta Nedičeve vlade, ki je prejela s strani nemških vojaških oblasti pooblastilo, da vzpostavi v Srbiji red in varnost v polnem obsegu. Srbskemu narodu bo treba vbrizgati krepkih protisfrupov in šele tedaj bo nehal učinkovati boljševiški toksin.
Dva vojna tabora -dva svetova
Kakor skoraj vsem .vojnam, je tudi sedanji med Nemčijo in Italijo na eni ter Anglijo in njenimi zavezniki na drugi strani iskati vzrok v gospodarskem- ozadju. Nacionalsocialistična Nemčija je pod spretnim vodstvom svojega modrega Fiihrer-ja ter bistrih glav in pridnih rok celokupnega nemškega ljudstva v par letih dosegla razen svoje notranje združitve tako velikanski gospodarski razmah, da si je nepoznavalcem razmer to težko predstaviti. Točno po izdelanih načrtih je obnovitev in razširjenje nemškega gospodarstva raslo iz dneva v dan, kar je mladi nacionalsocialistični državi omogočalo oborožitev ter misliti na osvoboditev vseh še izven Nemčije živečih Nemcev.
Prišlo je brez boja do priključitve Ostmark-e, Sudetengau-a ter Meme!-a. Ker so Angleži po svojem židovskem kapitalu, ki je bil naložen po vseh evropskih državah, imeli silno močan politični vpliv na pcfcdine vlade in ker jim je vsesplošen dvig in obnova Nemčije začela postajati trn v peti, je v nemški zahtevi po odpravi poljskega koridorja, ki je delil Prusijo v dva dela ter o vrnitvi morske- luke Danzig, ki je pod poljskim klobukom tvorila nekako »svobodno mesto«, prišlo do nemško-poljskega spora. Poljska, naščuvana z raznimi obljubami, je odklonila vse pametne predloge Nemčije, kar je povzročilo nemško-poljsko vojno in vojno napoved Nemčiji od strani Anglije in Francije.
Angliji in v njenih zunanje političnih vodah plavajoči Franciji takrat seveda ni šlo za Danzig. Anglija je v smislu zahtev vladajočega židovskega vele-kapitala iz strahu za svoja svetovna tržišča in svefovno-politično vlogo, prav posetbno pa radi vedno glasneje povdarjene želje Nemčije po vrnitvi kolonrj začela to vojno. Angleški pluto-krati so videli, da je narodno-sociali-stična Nemčija posekala vse storitvene rekorde in to na vseh področjih človeškega delovanja, nakar so sklenili, Nemčijo z ozirom na varnost svojega svetovnega imperija in iz strahu pred izgubo Nemcem po svetovni vojni odvzetih kolonij čim preje vojaško in gospodarsko uničiti.
Gospodarski pogin Nemčije hočefo
List „Financial News' rožitev Nemčije
V zadnjih tednih so razni angleški činitelji na njim lasten način podajali izjave, ki so vsebovale željo po uničenju nemškega naroda. Zahtevali so gospodarsko ohromitev Reicha, ki naj bi milijone Nemcev pognala v lakoto. Da te izjave niso morda le posamezna pretiravanja neodgovornih ljudi, dokazuje neki članek, ki ga je objavil londonski list »Financial Times«.
Glavni urednik lista — zid P. Einzig — ugotavlja uvodoma, da govori sicer atlantiška deklaracija o potrebi go-sipodarsike enakopravnosti vseh narodov ter o njih enakomernem dohodu do ležišč surovin sveta, vendar je treba izvesti napram Nemčiji nekaj varnostnih ukrepov. Razorožitev Nemčije — tako piše omenjeni list —, kakor si jo zamišljata Churchill in Roosevelt, mora biti tudi gospodarskega značaja. Nemški goskodarsiki vzpon v letih 1933 do 1939 se ne sme več ponoviti. V to svrho se mora razbiti ne samo nemško oboroževalno industrijo, temveč tudi industrijo orodjarske industrije. Isto velja tudi za naprave v svrho izdelo-
zahteva gospodarsko razo-
vanja sintetičiega (umetnega) olja in sintetičnega gumija, ker je postala Nemčija neodvisna od prekomorskih dežel. Nemčiji se mora sploh zabraniti izdelovanje sintetičnih surovin ter jo je priisliti k nakupovanju v prekomorskih deželah. Edino na ta način bo mogoča kontrola glede razvoja nemške industrije.
Nemčijo — tako rezonira nesramni angleški žid — je treba za vse čase odrezati od trgovine z jugo-vzhodom in vzhodom Evrope. Nemčija se mora koncentrirati na trgovino s prekomor-skimi državami, čimbolj bo Nemčija odvisna od prekomorske trgovine, tem manjša bo nevarnost, da bi lahko postala še enkrat tako mogočna, da bi lahko odolevala fronti zaveznikov. Prekomorska tržišča in prekomorska surovinska ležišča se Nemčiji lahko z blokadnimi ukrepi vsak čas odreže.
Kakor je razvidno iz gornjih izvajanj, bi hoteli angleški in ameriški židje Nemčijo po načrtu ugonobiti. Nemški meč že skrbi zato, da se bodo skrhali vsi ti in enaki židovski načrti.
Kakor znano, je odlična vojska Adolf Hitler-ja po tej vsiljeni ji vojni premagala vse angleške zaveznike ter s sodelovanjem Italije uspešno prekrižala vse načrte Angležev, da bi si kjerkoli na evropskem kontinentu obvarovali politične ali strategiene pozicije. Poskus Anglije, s pomočjo Jugoslavije in Grčije ustvariti nekako balkansko fronto, je končal s popolno zrušitvijo vseh teh načrtov, kakor so poprej propadli vsi podobni angleški poskusi v zvezi s fronto na zapadu.
Medtem so pa tajni dogovori Londona in Moskve, po katerih je boljševizem nameraval zahrbtno pasti Nemčiji v hrbet, postali taiko očitni, da se je Fiihrer odločil z oboroženo silo prekrižati tudi te v Londonu izcimljene in v Washingtonu potrjene nakane. 90 dni že traja velikanska uničevalna bitka, v kateri zmagovito nemško orožje po točno izdelanih načrtih drobi in uničuje milijonske boljševiške armade z «¿številnim vojnim materijalom, ki iz dneva v dan izgubljajo na svoji obrambni sili, prepuščajoč Nemcem področja, iz katerih se umikajo.
Stojimo v vojni dveh taborov, dveh svetov. Na eni strani židovsko-pluto-ikratski liberalizem Anglije v zvezi z zločinskim židovskim boljševizmom Sovjetije, ki ga podpihuje in ščuva sorodna mu židovsko-plutokratska klika Amerike; na drugi strani pa mlada, sveža in prožna nacionalsocialistična Velika Nemčija, ki ji zvesto stoji ob strani fašistična Italija. Prvo imenovanemu vojnemu taboru je vojni cilj »uničenje nacionaisocializma in fašizma« ter zasužnjenje nemškega ljudstva. Nemčija se pa bori za svoj živ-•Ijenski obstoj, za življenski prostor in za možnost svobodnega razvoja in «dela. Pri tem ji gre tudi za življenske pravice vseh narodov, ki morajo biti v enaki meri deležni vseh zemeljskih dobrin, ki jih sedaj nimajo, ker se iste nahajajo v krempljih Anglosasov. Nov pravičnejši red v Evropi in na svetu, ki naj prinese vsem narodom možnosti za delo in jelo, je cilj Velike Nemčije.
Vojna nasprotnika predstavljata dva različna svetova. Ker je pravica, dober namen, poštenje, resnica, sposobnost in junaštvo na nemški strani, ni nifcak-šnega dvoma, da bo končna zmaga nemška. Vladanju in gospodarjenju Evrope po židov&ko-plutokratskih mogotcih iz Londona in Amerike mora biti konec. Da bi bili Angleži in Ame-rikanci na račun drugih narodov vedno bogataši, delovni in pridni narod Nemčije, Italije itd. pa vedno siromaki, se dalje ne bo držalo. Surovine in dobrine sveta narava ni namenila samo enemu ljudstvu, temveč vsem, ki so jih vredni in jih tudi predelujejo.
Čitajte in naročujte dnevnik
„fftocšutget 2effeftf"
Vojni uspehi
Tudi v preteklem tednu je nemško letalstvo skupno z mornariškimi edini-cami doseglo pomembne uspehe v vojni z Anglijo tako na Atlantiku kakor tudi v Severni Afriki. Tako so nemška letala pretekli četrtek izredno uspešno bombardirala kolone vozil in skladišča v Marsa Matruku v Severni Afriki, obenem pa so razdejala kolodvore v Severnem Egiptu. V sueškem zalivu je nemško letalstvo potopilo v noči na 10. t. m. neko 6000 tonsko ladjo.
V	severnem Atlantiku so nemške podmornice napadle veliko sovražno spremljavo, sestoječo iz več kot 40 p a mikov, spremljanih od večjega števila korvet in rušilcev. V žilavih, več dnevnih napadih so podmornice torpe-dirale iz te spremljave 22 parnikov s skupno 134.000 tonami.
Nemška letala so nadalje jugovzhodno od Great Yarmoutha potopila iz močno zavarovane spremljave v noči na 12. t. m. tri parnike s skupno 21.000 tonami. V istem področju je bila z bombami poškodovana lahka angleška ikrižarka in neka tovorna ladja. Druga letala so bombardirala z bombami najtežjega kalibra nek plavž pri Middies-boroughu in pristanišča na vzhodni obali Anglije.
V	noči na 12. t. m. so angleška letala z malim učinkom bombardirala severo-nemško obalno področje. Civilno prebivalstvo je zabeležilo nekaj mrtvih in ranjenih. Dvoje napadalcev je bilo sestreljenih.
Italijani so v noči na 12. t. m. bombardiran uspešno Malto In Haifo, do-čim so javili s fronte v Severni Afriki
proti Angliji
artilerijsko delovanje in operacije sprednjih oddelkov. Italijanska in nemška letala so skupno bombardirala Tobruk in Marsa Matruk, obenem pa tudi vzletišča in železniške naprave v Fuki. Italijani so v Atlantiku potopili neko petrolejsko ladjo in nek parnik s 5450 tonami.
Pred angleško vzhodno obalo so bojna letala v noči na 15. t. m. potopila iz neke spremljave transportno ladjo z 10.000 tonami.
V Severni Afriki so nemški sirmo-glavci (Stuka) bombardirali z najtežjimi bombami taborišča ter zbiral šča tankov in vozil pri Sollumu z velikim uspehom.
Pri nekem letalskem napadu nemških odredov v noči na 14. t. m. na pristanišča Suez in Port Tevvfik so bila uničena skladišča za gorivo.
Zapadno od Hebridskih otokov je bila 16. t. m. potopljena petrolejska ladja s 7300 tonami. V noči na 16. t. m. so bife okrog Anglije upepeljene tri velike sovražne ladje, med njimi nek transportnik.
Britanski poskusi, napasti z letali holandsko obalo, so se izjalovili dne 15. t. m.
Angleška letala so v noči na 16. t. m. bombardirala razna mesta severozapad-ne Nemčije. Civilno prebivalstvo jfi imelo zlasti v Hamburgu zabeležiti človeške žrtve. Devet napadalcev je bilo sestreljenih od nočnih lovcev.
Podmornice so v Severnem Atlantiku potopile šest sovražnih ladij s skupno 27.000 tonami.
(Associated Press)
Ein finnisches Kriegsschiff auf Patrouille nfahrt gegen sowjetische Transportschiffe
Ukrajina je bila boljševiška mučilnica
Resnica o boljševiškem gospodarstvu v Ukrajini -italijanski list je razkrinkal moskovsko laž
Italijanski list »II P o p o 1 o d'I t a-1 i a« je objavil pretresljiv prikaz, ki ga je napisal posebni poročevalec na fronti ob Dnjepru. Kakor opisuje italijanski dopisnik dotično ukrajinsko pokrajino, so velikanska področja neobdelana. S tem je doiprinešen dokaz, da boljševiki niti niso poskusili obdelovati te rodovitne zemlje. »Napredek sovjetskega kmetijstva« je ostal potemtakem le v agitacijskih brošurah in člankih, namenjenih za preslepitev lastnega prebivalstva in inozemstva. Resnični položaj Ukrajine je v resnici ena sama obsodba boljševizma. Isto velja glede delavstva in socialnih institucij, ki jih je boljševizem tako bombastično hvalil. Na deželi ni zdravnikov. Dvakrat
Višek angleških utvar
Po poročilih nemških listov posnemamo, da je novozelandijski ministrski predsednik Peter F r a s e r o priliki nekega sprejema izrazil prepričanje, da je treba Nemčijo tudi v slučaju, da bi se morali sovjeti umakniti iz Kijeva, Leningrada in Moskve, »že smatrati kot poraženo«. To optimistično izjavo je zares smatrati kot višek anglosaških utvar. Ako pa angleška poročevalska agencija Reuter pristavlja k tej beda-stoči še mnenje, da odgovarja izjava ministra Fraserja tudi mnenju merodaj-nih angleških krogov, potem zares nastane skrb glede normalnega funkcioniranja možganov teh merodajnih angleških krogov.
na leto je prišla v dotično pokrajino neka židovska zdravnica, ki pa j e omejila svojo delavnost izključno na ženske-porodnice. Za ostale bolnike se sploh ni brigala, niti preiskala jih ni.
To je bilo zanimanje boljševikov za Ukrajino. Beda in trpljenje ljudstva v tej ogromni mučilnici je daleč od prikazov komunistične agitacije. Ukrajinsko ljudstvo je sedaj osvobojeno ter vzbuja vtis, kakor da sploh ni zmožno nikakega početja. Ako bi to bilo mogoče, bi se moralo to pokrajino in nje prebivalstvo za vse čase ohraniti, v sedanjem stanju, da bi ves svet spoznal pravi obraz boljševizma. Ves svet bi potem za večno proklel režim, ki sta ga ustvarila Lenin in Stalin.
Kriegsverbrecher
Roosevelt
Rom, 17. September.
Nach unermüdlichen Anstrengungen ist es Roosevelt gelungen, im italienischen Volk der bestgehaßte Feind zu werden. Für die italienische Nation stellt Roosevelt den Feind Nr. 1 Europas dar und zugleich einen Mann, der vorsätzlich eine ungeheure Blutschuld auf sich häuft. Eine in der italienischen Öffentlichkeit aufgestellte Bilanz der verbrecherischen Politik des USA-Präsidenten weist nach, daß ohne seine offene oder getarnte Hetze Polen und England vorsichtiger gehandelt hätten, Jugoslawien und Griechenland nicht in den Krieg gezogen worden wären und endlich Churchill sich sein Bündnis mit
dem Bolschewismus sorgfältiger überlegt hätte. »Viele Schlachtfelder hätte es dicht gegeben und viele Tausende von Soldaten aller Länder wären mcntl gefallen, wenn nicht dieser Mann immer wieder den Sprengstoff geliefert hätte.«:
In diesem Sinn ist Roosevelt für Italien geradezu zu dem Prinzip der Zerstörung geworden und alle seine weiteren politischen Schritte können das italienische Volk in Kenntnis der Natur dieses Mannes nicht mehr überraschen. Das Gleiche gilt für die Tatei seiner Judengenossen und Helfershelfer in Washington, unter denen heute der durch seine abgründigen strategischen Dummheiten bekanntgewordene USA-Admiral Stirling das Wort gegen Italien mit der Erklärung hat: »Wenn 'es uns paßt, werden wir unser Verteidigungsrecht (!) auch im Mittelmeer ausüben.«
Wenn Roosevelt zurzeit geradezu überhastet zur Kriegsteilnahme der USA drängt, so sind dem römischen Urteil zufolge die Gründe dafür klar erkenntlich: die immer schwierigere Lage Englands, das die Probe seiner Unfähigkeit in dem von Moskau geforderten sogenannten Zweifrontenkrieg ablegt, und die sich ankündigende Katastrophe der Bolschewisten. Nach italienischer Ansicht versucht Roosevelt mit allen Kräften, das amerikanische Volk in den Krieg zu hetzen, bevor Deutschland gegen Moskau und London neue Schläge führt und die dement'sprechende Reaktion ia den USA Roosevelts Absichten erschwert oder unmöglich macht.
(Weltbild)
Frau Roosevelt, die sich als Kriegshetzerin ihres Gemahls würdig erwies, wurde vom jüdischen Bürgermeister der Stadt New York, La Guardia, zur »Freiwilligen Nummer 1« ernannt. Die USA haben jetzt neben dem Staatsfeind Nr. 1«, mit dem man den berüchtigsten Gangster zu belegen pflegt, nun auch Frau Roosevelt als »Freiwillige Nummer !...<'
(PK./Sämisch-Weltbild)
Waffenpflege ist erstes Gebot an Bord. Gewissenhaft reinigen und ölen die Männer eines Vorpostenbootes ihre Flak, mit der sie angreifenden englischen Flugzeugen schon oft ihre feurigen Grüsse entgegenschickten
Spodnještajerski prostovoljci so bili junaki
K. k. Freiwilliges Schützenfeldbatail. Ion Marburg IV, sestavljen iz samih mladoletnih spodnještajerskih prosto, voljcev, se je v svetovni vojni na juž-nozahodnem bojišču v vseh bojih vidno odlikoval. »Tagespost« je leta 1917 o tem objavila po vojaških oblastih pregledana obširna poročila, ki jih je spisal Hauptmann Karl Gaischeg, pro. stovoljec istega bataljona.
Gaischeg je med' drugim napisal:
»Med osmo bitko na .Soči, se je Ge_ freiter Artur Serianz iz 1. stotnije, ki jo je vodil Alois Melzer, izredno odlikoval. Bil je kot bojevna patrola dodeljen. nekemu domobranskemu polku. Ko' se je vrnil iz prve bojne črte, kjer je v najhujšem artilerijskem ognju srečno izročil važna poročila, je pred njegovimi očmi udarila težka granata pred orugi vhod bataljonske kaverne. Dvoje korenjaških častniških src se je pri tem za vedno ustavilo, poveljnika bataljona, Hauptmann.a W. je pa za. sulo. Serianz, ki je sam obležal pod kamenjem, se je hitro izkobacal, izkopal in rešil bataljonskega poveljnika ter ga odnesel na zrak. Ne ozirajoč se na morebitne nove udarce granat, je Serianz z svojim pogumom izpoabudil še ostale nezasute vojake ter z istimi iz skalne votline, ki je bila polna eksplozivnih plinov rešil še več judi, dokler se ni sam zrušil. Srebrna svetinja za hrabrost krasi sedaj njegova prša.«
O bojih 2. stotnije pod poveljstvom Oberleutnant.a Dr. Josef Jörg.a, je Gaischeg meü drugim napisal:
Oktobra 1916 med osmo bitko na Soči, si je sovražnik v odseku, ki ga je držala 2. stotnija, izbral prostor, da bi našo bojno črto predrl. Dve desetini strelcev s poveljnikom voda F. sta tam zadržali mnogoštevilno sovražno premoč. Z ročnimi granatami in zanesljivim streljanjem iz pušk sta pri tem napadalcem prizadeli težke, krvave izgube. Poskus predora naše bojne črte ni uspel. Sovražni napad se je izjalovil. Preživeli napadalci so se morali v paničnem begu umakniti. »To so junaki«, je pozneje izjavil Abschnitts-kommandant W. In res vsi so bili ju. naki. Tisti, ki so v krvi obležali na nasipih ravnotako kakor tisti, ki so izbo. jevali najlepšo zmago«.
V knjigi »Die Freiwilligen Schützen im Felde 1915—1918«, ki objavlja izvleček zgodovine bataljona prostovoljnih strelcev iz Graz-a, stoji v prispev. ku o bataljonu Marburg IV, med drugim tudi sledeče:
»Velika bitka, ki je oktobra 1917 pri Bovcu in Tolminu omogočila predor sovražnih postojank, je tudi K. k. Frei, williges Schützenfeldbataillon Marburg IV. rešila kraškega gorovja, takozva. nega pekla vseh avstrijskih front. Prva stotnija pod vodstvom takratnega poveljnika Rittmeister-a Lesle.ta, ki je bila izvežbana in opremljena kot na_ skočna ali »Sturmkompanie-ja«, je dne
24. oktobra 1917 dobila povelje za odhod iz mesta Salvore. Pot jo je vodila črez Trst, Grado, Cervignano, Latisano in Caorle v neprestanih vožnjah in napornih marših. Bila je umikajočemu sovražniku vedno tik za petami. Dne 13. novembra 1917 je dosegla reko Piavo. Tam se je dne 14. novembra zapletla v prve težke boje v katerih je padel Leutnant in devet mož. Večjih bojev se je ista stotnija udeležila novembra in decembra pri S. Doni, Grisoleri in Cavazucherini. Prav lepe uspehe je izbojevala tudi v mnogih patrolnih nastopih. Menjajoč se v bojih, je naskočna 1. stotnija nato na Piavi sodelovala vse do 1. aprila 1918. Potem so jo poslali v Caorle na počitek.
Ko se je junija 1918 zopet začela velika bitka na Piavi, so hrabro in strumno naskočno stötn. Rittmeister-a Lesle-ja zopet pastavili v borbe, kjer je na žalost dobila svoj smrtni udarec. Stotnija samih mladeničev, ki so prostovoljno postali vojaki, šli prostovoljno na fronto ter tam prostovoljno prosili, da so postali naskočni oddelek z znaki mrtvaških glav, je v imenovani bitki doživela ogromne izgube. Kar ni bilo mrtvo ali ranjeno, je obolelo na malariji. Stotnija je imela vsak dan manje ljudi, tako da so jo morali razpustiti. Tako se je Sturmkompagnie-ja K. k. Freiwillig. Schützenfeldbatail-lon-a Marburg IV, ki je zaznamovala največje in najboljše bojevniške storitve, razšla. Pozneje so jo obnovili.
Peterček bi rad
bombardiral Berlin
Stockholmski list »A f t o n b 1 a d e t« je objavil nekak razgovor, ki ga je
imel londonski zastopnik s Peterčkom, zadnjim kraljem Jugoslavije. Deček se je skupno z izdajalskim generalom Si-movičem zabaval na nekem plesu v enem izmed prvih londonskih luks. s-hotelov. Med večerjo in plesom so se zbrali nekateri časnikarji okrog fantiča, ki je tičal v uniformi angleške a letalskega oficirja, in so ga povpraševali po njegovih »načrtih« in »željah«. Z otroško blebetavostjo je odgovoril Peterček sledeče: »Ničesar si bolj na želim kakor vstop v angleško letalstvo, da bi z bombnikom odletel nad Berlin. Nikakor pa ne bi hotel leteti s Spit-firem, temveč s kakim velikim, težkim letalom. Upravljanje leteče trdnjave mora biti nekaj čudovitega. S takim aparatom, napolnjenim z bombami, bi hotel zleteti v Nemčijo.«
(Scherl)
Generaloberst Ritter von Schobert, Oberbefehlshaber einer Armee, ist in den Kämpfen an der Ostfront am 12. September gefallen
GOSPODARSTVO
Finančno gospodarstvo Nemčije
V časopisu »Die deutsche Wirtschaft« je državni tajnik v državnem ministrstvu financ, Reinhardt, napisal članek o nemških financah, iz katerega prinašamo najbolj važna izvajanja.
Reinhardt poroča o skupnih potrebah in financiranju nacionalsocialističnih načel. Nevojaške potrebe Reich-a, ki so leta 1933 znašale 5,5 milijard, so danes narastle na 20 milijard Reichsmark. Utrjevanje in preoblikovanje eksistenčnih osnov našega ljudstva je dalo potrebo za to zvišanje.
Med drugim omenja Reinhardt prevzem nalog, ki so jih nekdaj opravljale dežele in občine, predvsem zadeve sodstva in policije. Podčrtal je tudi potrebe pokrajin, ki so se po letu 1933 vrnile Reich-u ter potrebe, povzročene radi vojne. Glavne postavke državnih izdatkov, ki so se znatno povečale, so: izboljšanje prehrane in preskrba surovin, gradnja državnih avtomobilskih cest, izpopolnitev cestnega omrežja, državna delovna služba, izboljšanje in povečanje policijskega aparata ter obmejne carinske zaščite, poročna posojila, pri-pomoč za otroke, utrjevanje nemštva, dvig in urejevanje kulturnih ureditev, novogradnje itd.
Od avgusta 1933 se je izdalo 1,800.000 Reichsmark kot poročna posojila. Kot enkratni pripomoček za otroke se je po mesecu oktobru 1935 izplačalo 1,100.000; kot prispevek za izobraževanje pa od aprila 1938, 400.000 Reichsmark.. Podeželsko ljudstvo je v času od oktobra 1938 po doslej dobilo 180.000 Reichsmark na prispevkih in posojilih za stanovanjsko opremo.
Od avgusta 1936 dajemo stalno pripomoč za otroke. Trenutno prejema 2 in pol milijona družin, ki imajo skupaj 5 milijonov otrok, tako pomoč. Z izgradnjo te ureditve so narastli tudi izdatki. Doslej se je izplačalo v te svrhe nekaj nad tri milijarde, poslej bo pa najmanj ena milijarda potrebna v proračunskem letu.
Ogromno zvišanje zakonskih zvez in število živih novorojenčkov, ki jih zaznamuje Nemčija» po letu 1933, predstavlja živ-ljenjskovažno posledico izboljšanja vseh življenjskih razmer pod nacionalsocialistič-no državno upravo. Ta olajšanja družinskih razmer se bodo nadaljevala.
Reinhardt nadalje omenja kljub vojni stalno rastoče dohodke na davkih, ki bodo leta 1941 dosegli najmanj 31 milijard Reichsmark. če dodamo istim še upravne dohodke ter stroške za zasedbo, bodo celokupni denarni dohodki Reich-a dosegli višino štiridesetih milijard Reichsmark. Izdatki za nevojaške svrhe znašajo 20 milijard letno. Za vzdrževanje družin vpoklicanih vojaških obveznikov je v tekočem letu določeno 5 milijard. Ako dodamo teh 5 milijard k izdatkom za vojaštvo, se vidi, da je več kakor 20 milijard vseh izdatkov za vojno krito iz naravnih dohodkov Reich-a.
Po vojni se bo davke znižalo ali pa izgradilo socialne ureditve oziroma poravnalo dolgove. Izven vsakega dvoma je, da je finančna moč Nemčije danes močnejša kakor nekdaj in da še ni dosegla svojega viška.
X Spremembe v denarnih in kreditnih zavodih na Spodnjem štajerskem. Z razglasom v uradnem listu se s 30. septembrom 1941 z zavodom Stadt- und Kreissparkasse Marburg a. d. Drau združi jo sledeči denami zavodi: Gemeindesparkasse Marburg, Sparkasse des Draubanates Marburg z izjemo poslovalnice v Cilli-ju, Bezirkssparkasse Gonobitz, Gemeindesparkasse Mahrenberg, Bezirkssparkasse Win-disch-Feistritz, Bezirkssparkasse Win-disch-Graz. V zavod Kreissparkasse Cilli preidejo: Städtische Sparkasse Cilli, poslovalnica Sparkasse des Draubanates Marburg v Cilli-ju ter Bezirkssparkasse Ro-hitsch. Hranilnica Kreissparkasse Pettau prevzame zavode: Städtische Sparkasse Pettau, Gemeindesparkasse Friedau in Bezirkssparkasse St. Leonhard i. d. W. B. S hranilnico Kreissparkasse Rann an der Save se združijo: Sparkasse der Stadtgemeinde Rann, Sparkasse der Gemeinde Gurkfeld in Gemeindesparkasse Drachenburg. Sparkasse Radkersburg pa prevzame zavoda Gemeindesparkasse Luttenberg in Gemeindesparkasse Oberradkersburg.
X Jesenska slika spodnještajerskih živilskih tržnic. Po koledarju sicer še ni jesen, toda v resnici jo že imamo, če bi zanjo drugače ne vedeli, nas naši živilski trgi po spodnještajerskih mestih na njo vsaki dan bolj živo opominjajo. Skoroda izginili so že vsi prekopoletni pridelki iz dežele in iz mestnih vrtnih okolic. Na trg prihaja le se, kar nam zgodnja jesen dobrega privošči. Velikih kolon vozov z zgodnjim krompirjem naša mesta ne vidijo več, prihajajo pa v skrčenem obsegu že vozovi s poznim krompirjem za katerega je vedno dovolj odjemalcev. Tudi z jabolkami, po katerih kupci pridno segajo, so tržnice lepo založene.
X Preurejeni živilski trg v Marburg-u.
Dobavitelji živilskega trga iz dežele bodo še proti koncu te jeseni dobili zadoščenje za to, da se morajo zdaj med delom regulacije živilskega trga premikati od starih prostorov proti zgornjemu delu drevoreda, ki služi za živilski trg. Ves spodnji, do zdaj strmo viseči del trga se bo polagoma izravnal, k čemu spada tudi še en del vhoda iz KarntnerstraBe proti drevoredu. Na tem delu so že posekali ono vrsto kostanjev, ki so stali ob cestnem robu pa do prehoda iz Pfarrhofgas-se. Ravno ta spodnji del drevoreda je najbolj oviral ves promet, ker je ravno ta del živilskega trga najbolj obiskan. Novo regulacijo živilskega trga bodo gotovo veselo pozdravile tudi gospodinje, in to zlasti pozimi, ker se jim ne bo več treba bati nevarne poledice.
X Nemška žitna žetev je pod streho.
Tako poroča »NS-Landpost« ter dodaja, da so želje Angležev o zagnitju nemškega žita po poljih Si pa, da bi zgorela od angleških gorilnih bomb in zažigalnih listov ostale samo pobožne želje.
X 100.000 ton soje so pridelali v Romuniji leta 1940.
X Nacionalni sindikat riža v Španiji poseduje 41.500 hektarjev riževih njiv ter zaposluje okrog 40.000 delavcev.
X 700.000 dvojnih centov rožičev so pridelali letos v Italiji. Od tega gre samo 15.000 dvojnih centov kot izvoz v tujino. Rožiče uporabljajo v glavnem tudi za izdelavo kavinega nadomestka ter podobnih konzervnih hranil.
X Nova nahajališča rudnin so odkrili rudosledci v bližini kraja Ed, ki leži v severnem delu Švedske. Z izkoriščanjem začnejo baje še letos.
X Olje iz lavorikovih jagod. V Italiji so doslej izdelali letno do 500 dvojnih centov olja iz lavorikovih jagod. To olje je šlo večinoma kot eksport v Nemčijo. Sedaj je vlada podvzela korake, da se to produkcijo potroji. Lavorikovo olje uporabljajo pri izdelovanju dobrega toaletnega mila.
X Iz grozdnega semena bodo izdelovali olje. V mestu Vigo v Španiji so ustanovili družbo, ki bo iz koščic grozdnih jagod izdelovala olje. Predelovala bo torej vinske tropine, iz katerih bo razen olja pridobivala še neke stranske produkte, o katerih pa za enkrat ni podrobnosti.
X- Švica poseduje šest prekomorskih ladij. Kakor znano, je Švica mala državica v Alpah, ki nikjer ne meji na morje. Tudi kakih rečnih ali kanalskih zvez nima z morjem. Sedanja vojna ter razne blokade so to državo napotile, da si je nakupila lastne trgovske ladje, s katerimi prevaža svoje blago. Švicarske ladje potujejo pod švicarsko zastavo in smatrajo italijansko luko Genuo in portugaJsko luko Lisabono za nekakšna izhodna ali domača pristanišča.
X Razglas o preskrbi mineralnega olja na Spodnjem Štajerskem. Začenši s 1. septembrom tekočega leta bo bencin in dizel» olje razpečaval samo Zentralbüro för Mi neralöle G. m. b. H. potom svojih črpalk, zalog itd., v smislu odredbe šefa civilne uprave od 15. t. 1. Trgovci specialnega in poskusnega bencina dobijo svoje potrebe od Spezial- und Testbenzingemeinschaft in Wien. Veletrgovci petroleja dobijo petrolq od gospodarjev tvrdk Standard Vacuum Oil Company in Shell-Company. Dobave kurilnega olja vrši Heizölgesellschfat in Wien. Mazilna olja ter tehniške maščobe prodajata Standard Oil in Shell-Company.
X Švica je racionirala sir. Kakor poroča časopise, so v Švici podvzeli korake, da se domača potrošnja sira stavi pod kontrolo. Uvedli bodo nakaznice za sir ter na ta način omejili sedanji veCki domači kon-zum.
Zborovanje vinogradnikov
v Rannu
Dne 9. t. m. se je vršilo v veliki dvorani štajerskega doma v Rannu, v najjužnejšem mestu velike Nemčije, prvo veliko zborovanje vinogradnikov iz tega okraja.
Kreisbauernfuhrer Neuwirth je pozdravil navzoče župane, krajevne kmetske vodje, Rebenschutzwarte ter ostale navzoče vinogradnike. Posebej pa je še pozdravil navzočega političnega komisarja dr. Kerna, zastopnika deželnega kmetskega vodje Ab-teilungsleiterja dr. Franza, kakor tudi Ab-teilungsleiterja ing. Reiterja ter Weinbau-inspektorja Kortschaka.
Prvi je povzel besedo Dir. ing. Reiter ter pokazal temeljne razlike obdelovalnih metod vinogradov v bivši Jugoslaviji m v velikem nemškem Reichu. Predvsem je opozoril na zgodovinski pomen vinogradne občine Wisell, ki je kot druga največja vinorodna občina Velike Nemčije že v nek« danji monarhiji začela zasajati nove vinograde na ameriški podlagi. S pomočjo lahko razumljivih primerov je ing. Reiter dokazal, da je mogoče vinarstvo Sp. Štajerske dvigniti na tako stopnjo, da bo dajalo vsled ugodnih klimatičnih in terenskih prilik kvantitativno in kvalitativno zadovoljive uspehe in bo v bodoče zavzemalo t Veliki Nemčiji tisto mesto, ki mu pripada,
V nadaljnjem poteku svojega govora je podal ing. Reiter pregled vinskih cen v nemškem Reichu. Ponovno je povdaril, da ne bo odločala o vinskih cenah več ponudba ali {»vpraševanje, dobra ali slaba leti-
Zdravstvene razmere na v
Spodnjem Štajerskem
Medicinalrat dr. Hans Tollich je v glasilu urada Volkswohlfahrt organizacije Steirischer Heimatbund objavil poročilo o zdravstvenih razmerah Spodnje Štajerske. Ker so njegovi navodi tudi za naše bralce zanimivi in podučljivi, prinašamo v nastopnem izvlečku nekoliko njegovih ugotovitev.
Zdravstvene razmere so vedno zrcalo socialnih prilik ljudstva. Na Spodnjem Štajerskem je čisto malo število socialno dobro-, pač pa večinoma socialno slabo stoječih ljudi. Med druge je šteti tudi viničar-je, ki jih je posebno radi alkohola smatrati kot poseben zdravstveni problem.
število rojstev je po mestih — posebno v Marburg-u — z ozirom na previdnost in splave — nizko. Podeželje zaznamuje seveda razmeroma veliko več otrok, katerih število pa smrt dojenčkov znižuje. V krajih, kjer matere svojih otrok dovolj ne
na, temveč bo cena odvisna edino le od kvalitete vina.
Gauweinbauinspektor Kortschak je govoril v glavnem o varstvu vinske trte, o sladkanju vinskega mošta ter o nemškem vinskem zakonu. Predvsem je opozoril na važnost nemotenega delovanja trtne zaščite (Rebenschutzwarte), ker le v tem slučaju, če bo zaščita dobro delovala, bo mogoče obvarovati vsakega vinogradnika pred škodo, ki jo po vinogradih povzročajo razni škodljivci.
Potem, ko je še opozoril na določbe o sladkanju vinskega mošta, je še ponovno pozval v Rebenschutzwarte na veselo in častno sodelovanje v korist vsakega posameznega vinogradnika in s tem za skupnost.
Zastopnik Landesbauernfiihrerja dr. Franz je izročil pozdrave našega Landesbauernfiihrerja ter podal splošen pregled sedanjega stanja kmetijstva na Sp. Štajerskem v primeru s produktivnostjo kmetijstva v Altreichu.
Povečanje pridelka na enem hektaru na Sp. Štajerskem je nujna potreba, da dosežemo isti donos, ki je v Altreichu normalen. Predpogoj za to pa je, da kmet spozna novodobne delovne metode, uporabo umetnih gnojil in priznanih semen. Kazen tega se morajo ustvariti v Sp. štajerskem vsa kmetijska poslopja, ki so v Altreichu že sama ob sebi umevna. Tako se moTa predvsem pospeševati gradnjo silosov za zeleno krmo, gnojišč, gnojničnih jam, in gradnjo zračnih in svetlih hlevov. Naprav-Jjanje umetnih travnikov, osuševanje, krčenje itd. omogočajo popolno izkoriščanje zemlje. Nerazkuženo seme ne sme priti v zemljo in vsak posamezni kmet mora spoznati, da je povečanje pridelka mogoče le, če kmet poseje pravočasno, priznano in razkuženo seme v pravilno pognojeno in obdelano zemljo.
Kreisbauernftihrer Neuwirth je ob koncu zborovanja prosil, da bi vsak posamezni storil vse najboljše in tudi z delom dokazal, da mu je graditev nemške države resna in da se bo s svojim delom pokazal Fiihrerju hvaležnega.
Navzoči vinogradniki, ki so do zadnjega prostora napolnili veliko slavnostno dvorano Steierhofa, so pokazali s svojo pokornostjo veliko zanimanje za izvajanja.
Ob koncu so navzoči navdušeno vzklikali in obljubljali zvestobo našemu Fiihrerju, nakar je Kreisbauernführer zaključil zborovanje.
Edwin Godai, Rann.
dojijo, se najde lahke primere rahitide, ki se pri ugodnih klimatičnih razmerah v mnogih slučajih tudi ozdravijo. Marsikje so pa tudi rahitična obolenja tako močnega značaja, kakor jih v Reich-u že davno več ne poznajo. Posledice na tako močni rahitidi trpečemu otroku ostanejo navadno celo življenje neodpravljive.
Zelo pogubno vlogo igra uživanje alkoholnih pijač, ki so mu moški in ženske v enaki meri vdani. Alkohol škoduje zarod-nim klicam, ki pridejo pri prvi generaciji z vsemi svojimi škodljivimi posledicami do izraza. Večkje se tudi otrokom daje alkoholna pijača, večkrat samo zato, da bi se jih pomirilo. To je tudi vzrok mnogoštevilnim začetnim pojavom tuberkuloze, ki se tudi s svojimi težkimi slučaji ne izogiba mladine.
Otroci imajo tudi kraste in gliste, ker se prebivalstvo vse premalo briga za čistost in svež zrak, kar je otrokom potrebno.
Dojenčkov večinoma ne oblačijo, kakor bi bilo treba. V mnenju, da gre za raven in pravilen razvoj ter dobro rast udov, so dojenčki skoraj povsod na deželi oviti in zamotani v razne rute, cunje in obveze, ne da bi se pri tem oziralo na letni čas. Tako nepravilno ravnanje z našimi najmanjšimi je pravcata reja rahitide.
Nastane vprašanje, zakaj se vršijo posvetovanja mater in zakaj se trudimo, da bi se ista povsod vršila?
Da uresničimo naloge Fiihrer-ja, hočemo dojenčka in malega otroka očuvati pred vsemi škodami v zdravstvenem in prehranjevalnem pogledu ter ga obraniti rahitide, ki ji je otrok v prvih življenjskih letih najbolj izpostavljen. S pravilno zdravstveno nego hočemo ojačiti moč naših otrok, ki je hkrati moč ljudstva. Današnji dojenčki bodo v dvajsetih do tridesetih letih v stranki in državi vodilna generacija.
Otvoritev Spodnješta-
jerskih glasbenih šol
Dne 13. septembra so v zborovalni dvorani organizacije Steirischer Heimatbund v Marburg-u slavnostno otvorili spodnje-štajerske glasbene šole. Po uvodnem nastopu zbora in orkestra državne visoke šole za glasbeno vzgojo v Graz-u je govoril vodja štajerskih glasbenih šol za mladino in ljudstvo dr. Ludwig Kelbetz, ki je med drugim izvajal: »Kakor sloni gospodarsko bogastvo Reich-a na načrtnem gospodarstvu, ki razpolaga s celotnim materialom, tako se mora zajeti tudi glasbeni človeški material ter izobraziti. Nemški narod ne more čakati na slučajna odkritja talentov. Nobena nadarjenost pa se ne sme zgubiti. Na Spodnjem Štajerskem začnemo z velikimi cilji. Vsi bomo sodelavci pri tem delu.«
Po violinskem koncertu je Gauleiter in Reichsstatthalter Dr. Uiberreither otvoril glasbene šole ter med drugim dejal:
»Vsakemu, ki se bavi z glasbo, je- znano, da dve uri godbe odškodujeta celote-densko težko delo. In to mora biti vsakemu dostopno. Radi tega je nastala štajerska glasbena šola, ki nam je najbolj pri srcu!«
O sedanjem usodnem boju nemškega ljudstva je Gauleiter izjavil: »Hvaležni smo Stvarniku, da se ta boj vrši v času, ko je Nemčija močna, kakor še ni bita nikdar in jo vodi Adolf Hitler.«
TO IN ONO
o. Največja evropska reka je Volga v Sovjetiji. Ta veletok, ki mu Tatari pravijo Itil ali Atel in so ga v starodavnih časih nazivali Rha, izvira v Valdajskem gorovju 228 metrov visoko nad morsko gladino. V svojem gornjem toku preteče Volga več malih jezer, od katerih se poslednje imenuje Volgo. Pri iztoku iz imenovanega jezera je zajezba v svrho urejevanja vodnega stanja gornjega dela struge. Desno obrežje Volge je od mesta Nižninovgorod do Stalingrada strmo in hribovito, na levem bregu so bolj travniki. Izpod Stavro-pola se reka izogne gorovju Žiguli. Pod Stalingradom se ta kraljica evropskih rek razdeli v več rokavov in se zliva kakih 115 kilometrov izpod Astrahana v Kaspiš-ko morje. Volga je pri Tveru 200, pri Niž-nemnovgorodu nad izlivom reke Oka do 1500, izpod ustja reke Kama do 2500 metrov široka. Pri njenem izlivu v Kaspiško morje pa doseže njena širina celih 8 kilometrov. V Volgo se izliva 132 pritokov. Na levem bregu so najvažnejši Selišarovka, Tverca, Mologa, Šeksna, Kostroma, Unša, Vetluga, Kama, Sumara; na desnem pa Oka, Sura in Svijaga. Plovne struge za splave je 3685 kilometrov. Ladje vozijo od Rževa dalje ter imajo 3431 kilometrov plovne daljine. Plovni čas V-*lge je omejen, ker je njen gornji del le povprečno kakih 193 do 209, spodnji pa kakih 215 do 265 dni v letu nezamrznjen.
o. Rahitida. V našem listu večkrat poročamo o otroški bolezni rahitidi, ki jo zdravniki ugotovijo pri raznih pregledih dojenčkov in malih otrok. Da bo ljudem o tej bolezni vsaj nekaj znanega, prinašamo o isti nižje navedeno v svrho orientacije. Beseda rahitis izvira iz stare angleščine. »Ricket«, to je v nemščini »Buckek, po naše »grba«, je ime takozvani angleški bolezni, ki so jo najprej popisali v Angliji ter ima tudi tam največ žrtev. Pri bolezni igra dednost veliko vlogo in ji zapadejo najbolj dojenčki po tretjem mesecu starosti. Gre za bolezen, pri kateri postanejo kosti mehke, ker celice v istih niso v stanju, opravljati za rast in razvoj potrebnih del. V največjih slučajih se v zvezi z močnim potenjem najprej zmehčajo kosti otroške lobanje, kar otroku seveda tudi spremeni obliko glave. Pa tudi druge kosti se v taki meri zmehčajo, da se skrivijo poedini udje. Pri tem pride lahko celo do zloma noge ali roke, pohabi se prsni koš, skrivi se hrbet, rast v višino je prizadeta itd. Razen podedovanega nagnjenja pospešujejo tudi premočno povijanje, slaba in nepravilna prehrana, nezdrava stanovanja, zima itd. pojav rahitide. Na rahitidi bolane otro-čičke zdravijo zdravniki po najnovejših metodah modernega zdravilstva, zdravljenje pa mora biti seveda povezano s prehrano, ki jo tudi določijo zdravniki. Težki slučaji rahitide se pri skrbnem zdravljenju sicer izboljšajo, zapustijo pa posledice, ki se takega otroka še kot odraslega držijo, dokler živi.
o Dobro se je odrezal. Po končani vojni 1. 1866 so v Berlinu močno slavili vojskovodjo Moltkeja. Pri neki pojedini je dvignil slavljencu na čast čašo tudi profesor Frerichs, slaven zdravnik. Zaključil je na-pitnico z vzklikom: »Naj živi Mohtke, veliki vojak!«
Moltke je malo posedel, potem se je dvignil s stola, vzel v roko kozarec in trčil s Frerichsom ter rekel: »Živel Frerichs, eden največjih civilistov!«
OGLAŠUJTE!
Obere Reihe (von links nach rechts): Die Schlösser Pragerhof, Erlachstein und Gallenhofen wurden aus ihrem feudalen Schlaf aufgescheucht: Als Lager der Arbeitsmaiden dienen sie heute nützlicheren Zwecken als ehedem. — Mitte: Trotz schwerer Arbeit ist Elfi, die Arbeitsmaid, immer lustig und guter Dinge. — Mitte links: Ein Bild von der Heuwende. — Mitte rechts: Willkommene Helferin bei der Kartoffelernte. — Unten links: Im Erntekindergarten sind die Kinder während der Erntearbeiten in guter Obhut; hier lernen sie deutsch singen und sprechen. — Unten rechts: Aus der luftigen Höhe des Schlosses Erlachstein bietet sich den Arbeitsmaiden ein herrlicher Ausblick auf ihr betreutes Land
Dekleta v službi skupnosti
Ženski RAD (weiblicher Reichsarbeitsdienst) na Spodnjem Štajerskem
Ko so se po osvoboditvi Spodnje štajerske prvikra pojavila v nekaterih naših vaseh mlada nemške dekleta v svojih modrih oblekah in rdečih rutah na glavi, še marsikateri prebivalec Spodnje štajerske ni vedel, kaj neki pomeni prihod teh brhikih deklet iz severnih krajev. Pojavile so se na grajščinah Pragerhof, Erlachstein in Gailenhofen ter so si z občudovanja vredno pridnoistljo in razumevanjem uredile svoja taborišča. Naš človek kar ni mogel verjeti, da gre za dekleta, ki so se v službi skupnosti in v Fiihrer-jevem duhu pripravljale na čimprejšnjo pomoč našim kmetom in kmeticam, in sicer pri delu v kuhinji, v hlevu, v vrtu, na polju itd. Začudenje je bilo še večje, ko se je raznesla po naših vaseh naravnost »neverjetna« vest, da opravljajo dekleta to službo na kmetijah brezplačno. Posestniki, pri katerih so se pojavile »Arbeitsmaiden«, tako namreč se imenujejo članice ženske ob-
vezne delovne službe), so bili v nemali zadregi, ker so mislili, da se bo moralo za »gospodične«, ki so deloma in včasih tudi pretežno iz mest, kuhati ločeno. Toda kmalu so spoznali po vsej resnici, da opravljajo ta pridna dekleta vsako, še tako umazano delo, čeprav so morda iz najboljših meščanskih hiš. Nekateri spočetka res niso mogli verjeti, da je duh Fiihrerja prešinil to mladino s toliko zavestjo sikupnosti in s toliko volje do dela za splošno korist celokupnega naroda in Reicha.
»Arbeitsmaiden« — kjerkoli so bile uvrščene po vaseh — so prišle na Spodnje štajersko res nekoliko plahe. Naloga, ki jim je bila dana, res ni bila lahika, toda z dobro voljo, ki jim vedno žari iz zdravih lic, so prav hitro premagale vse težkoče, zlasti pa jezikovne razlike. Kmetice so bile ob prvih srečanjih malce nezaupljive, toda nezaupljivost je bila hitro pri kraju, ko so kmečke mamice videle, da so njih
malčki v dobrih rokah, da jim dekleta res izdatno pomagajo, ne oziraje se na to, 'da se je nudila starim in mladim lepa priložnost praktičnega uka nemščine. »Arbeitsmaiden« so prinesle iz svojih taborišč v naše kmet&ke hiše in maloposestnišlke koče novega duha, predvsem pa novega gledanja in vrednotenja dela. Pokazale so vzgledno, da je delo edino merilo za značajnost sodobnega človeka in da za lenuhe ni prostora v Fiihrerjevi državi. Naši ljudje so se povsod razveselili lepih uric, ki so jih ta dekleta priredila po vaseh s petijem, glasbo in rajalnimi nastopi, zlasti pa z igrami za mladino.
Arbeitsmaiden so vidna manifestacija nacionalsocialističnega duha nemške mladine, kirse uči ob trdem kmečkem delu spoštovati kmeta in s tem vir vsak, danjega kruha. Vzljubili smo ta pridna dekleta, ki so prišla v naše hiše in bajte kakor mala sončeca. Prišle so kot znanilike nove dobe in novega ž i vije-
UMNI KMETOVALEC_
Ob setvi ozimnega žita
prinašamo za naše kmečke gospodarje nekaj misli in nasvetov. Le nekoliko dobre volje Vas bo stalo, da jih boste prebrali in upoštevali, kar bo Vam samim v veliko korist!
Najprej:
Koliko bomo letos sejali ozimnih žit?
Odgovor je kratek in jasen: Kar največ mogoče!
Ne samo toliko kot lansko jesen in kolikor že od pamtiveka ozimine sejemo pri naši hiši — ne, letos moramo posejati oziminih žit več kot po navadi!
Zakaj pa vprav letos?
Večkrat smo že na tem mestu povdarili, da živimo zdaj v izrednih, vojnih razme-lah, ki bistveno posegajo tudi v naše domače kmečko gospodarstvo. In te izredne vojnogospodarske razmere nam nalagajo dolžnost, da skušamo prihodnje leto pridelati kar največ mogoče žita.
V rednih gospodarskih razmerah je bilo — in verjetno čez par let spet bo — pridelovanje žita pri nas nedonosno, ker morejo v normalnih razmerah izrazito žitorodne dežele postavljati žito ceneje na naš trg kot stane pridelovanje nas, domače kmetovalce.
Za letos pa in še kakšno leto velja torej: Ozimnega žita bomo letos posejali kar največ le moremo!
Nadaljnje vprašanje se glasi:
Kako bomo letos povečali z ozimnim žitom zasejano površino?
Vsak kmečki gospodar točno ve, koliko mernikov more vsako leto posejati na svojem posestvu ozimnega žita: pšenice, rži, ječmena, soržice. Saj je ta površina popolnoma odvisna od izmere njiv na njegovem posestvu in od vpeljanega poljskega kolo-barjenja. V večini naših krajev je v veljavi dvoletno žitno kolobarjenje, to se pra-
nja. »Arbeitsmaiden« so s svojim zvonkim smehom po travnikih in njivah, po vrtovih in kmečkih kuhinjah dvigale tudi naše veselje do kmečkega dela. V delovni službi med njimi ni razlike. Uradniška hčerka je kidala gnoj z isto vnemo, s katero je visoko-folka pospravljala kmečko kuhinjo ali pa opravljala delo na vrtu. V svpji vzorni povezanosti in strumni disciplini so v taboriščih in na kmetijah dokazale, da so vredne slovesa, ki so si ga že poprej s polnim pravom zas'užile po vsej Nemč:ji.
Das ist das Abzeichen unserer Arbeitsmaiden
vi, da zaseje kmet z ozimnim žitom vsako leto polovico svojih njiv.
Tu se torej ne da na žitni površini nič pridobiti. Pač pa bo vsak rad pritrdil, če bomo rekli, da je letos nujno potrebno, zasejati z ozimnim žitom tudi vse one prostore, ki so za pridelovanje žita sposobni, pa so ležali zadnja leta neobdelani, oziroma so služili kot travniki.
V prvi vrsti gre za zemljo raznih graščin, veleposestev in posestev vseh mogočih nekmečkih lastništev, ki so puščala zemljo neobdelano, ker se jim pridelovanje žita (in obdelovanje sploh) ni splačalo. Na ta način bo mogoče žitno površino na Sp. Štajerskem povečati za več tisoč hektarjev.
Nadalje bomo z žitom zasejali že letos tudi vsa ona zemljišča, kjer itak nameravamo v kratkem spremeniti kulturo, n. pr. stare in že slabo rodovitne, umetne in menjalne travnike, deteljišča in lucernišča, opuščene hmeljnike, propadajoče ostarele in v neprikladnih legah ležeče vinograde in sadne plantaže, izpraznjene drevesnice itd.
Tudi go?dne poseke v ugodnih legah so jako primerne z,a enkraten pridelek ozimine, predvsem rži, ako nam je mogoče tla vsaj plitvo prekopati.
Končno bi bilo prav, če vsa kmečka gospodarstva — predvsem so to velepose-stva! — ki imajo vpeljano triletno žitno kolobarjenje, istega začasno spremenijo v dvoletno in letošnjo jesen posejejo namesto le ene tretjine polovico vseli njiv z ozimnim žitom.
Prehajamo k tretjemu vprašanju:
Kakšno vrsto pšenice in drugih ozimnih žit bomo sejali?
Na sorti in kakovosti semena je mnogo ležeče — toda ne vse! To si zapomnimo in se po tem tudi ravnajmo!
Zato letos za enkrat ne bomo bogvekaj iskali novih sort pšenice, rži in ječmena naokrog, ker zdaj pač niso časi za take poskuse, ki se utegnejo obnesti ali pa tudi ne. Če imamo doma pridelano seme ozimnega žita zdrave, pri nas dobro uspevajoče sorte, in če smo povrh tega seme že lani ali predlanskim izmenjali, bomo ostali letos kar pri domačem semenu.
Če pa se je naše domače ozimno žito že izrodilo, ker ga celo vrsto let nismo izmenjali, smo dolžni, tako zaradi svoje lastne gospodarske koristi kot iz splošnih na-rodno-prehranjevalnih ozirov, preskrbeti si pri najbližjem naprednem gospodar j :i za setev ozimine potrebno dobro seme..
Le kdor si dobrega semena ozimnih žit zares ne more sam preskrbeti, naj nemudoma zaprosi pri pristojni »Kreisbauern-schaft« (beim Ernahrungsamt, Abtlg A), da se mu dobro seme ozimnega žita uradno preskrbi.
V prošnji mora navesti, če želi zgodaj ali pozno zorečo sorto, visoke ali nižje rasti, da-li mora biti proti poleganju odporna; pri pšenici pa še, ali želi osinko ali golico, belo ali rdečeklaso sorto. Tudi knkovost zemlje in lego zemljišča je treba opisati.
Pri tej priložnosti moramo opozoriti na dvoje: Prvič,. da je pšenica »golica« primerna za hladnejše in vlažnejše podnebje, »osinka« pa za bolj suho in toplo ter da se tudi »golice« v suhem in toplem podnebju spremenijo v osinko, .osinka v vlažnejšem podnebju pa v golico. Ta pojav sam na sebi pri pšenici torej še ne pomeni degene-riranja pšenične sorte!
Nadalje moramo opozoriti na velevažno dejstvo, da ni za končni uspeh pridelova-
nja merodajna le dolgost žitnega klasja, kot se to navadno, a napačno domneva. Marsikateri gospodar se je že bridko opekel, ker je, zapeljan po izredno dolgem klasju, namesto domače pšenice posejal nepoznano in nepreizkušeno tujo sorto žita.
Upoštevati moramo, da je za višino in vrednost pšeničnega pridelka važno:
a)	Koliko pšeničnih stebel zraste na določenem prostoru, to je ali je žito redko ali gosto obraščeno. Pšenica z izredno lepim klasjem je navadno prav redko obraščena;
b)	da-li so posamezni klaski na klasu tesno drug ob drugem (to je: ali je klas »zbit«) ali ne. Kratek, a zbit klas ima več zrn kot dolg, a redek;
c)	koliko zrn je razvitih.v posameznem klasku. Tu je razlika med sortami, pa tudi med žitom in skrbno ali pa zanemarjeno obdelani njivi, največja. Vsak klasek ima namreč lahko do 5 zrn, a slaba, izrojena, ali pomanjkanje hranilnih snovi trpeča pšenica ima na vsakem klasku samo po dve zrni razviti, dočim je pri lepi pšenici razvitih vseh pet, ali vsaj 4 zrna na klasku;
č) kako je zrnje razvito. Pri prezgodaj poleženem žitu in pri takem, ki je zorelo ob neugodnem vremenu, kakor tudi, ako je bilo prezgodaj požeto, zrnje ni polno in kleno, temveč zakrnelo. Za seme tako žito sploh ni;
d)	kolikšna je hektolitrska teža zrnja. Ta se giblje med 73 in 85 kg za 1 hI, pri pšenici, dočim je rž nekoliko lažja, a ječmen še lažji — okoli 60 do 65"kg 1 hI. Dobra semenska pšenica mora imeti hekto-litrsko težo vsaj 78 kg, če več, tem bolje! Vendar najdebelejša pšenica ni «ajtežja. Pri rži pa sploh ni priporočljivo sejati najdebelejša semena, temveč srednje debelo;
e)	kakšna je kakovost zrnja, glede na razmerje med moko in otrobi, na kakovost moke itd.
Zato: Ne letajmo samo za pšenico, ki ima najdaljše klasje, temveč sejmo sorto, ki je v naših razmerah vsestransko preizkušena kot dobra in ki jo hvalijo tudi gospodinje, ki so iz njene moke kruh pekle.
Zdaj pa:
Kdaj bomo sejali?
V splošnem velja pravilo: Najprej rž, nato pšenico, nazadnje pa ječmeni Zakaj?
Rž se obrašča samo jeseni, zato jo moramo sejati zgodaj, da se more do zime dovolj oljrasti.
Pšenica in ječmen pa se obraščata jeseni in spomladi, zato ju sejemo bolj pozno. Zelo zgodaj sejan ječmen se ob topli, sončni jeseni tako močno obrasle, da rad pozimi pod snegom segnije, zato ga sejmo raje bolj pozno.
Glede časa za setev ozimine — ki traja ves september in oktober — na splošno drži, da je treba sejati tem bolj rano, čim bolj visoko očf sonca in v čim težji zemlji imamo naša polja Čim pozneje seiemo, tem bolj gosta mora biti tudi setev in je zato radi večje porabe semena pozna setev dražja. Pozna setev zakasni tudi žetev. Ni pa s tem rečeno, da da pozno sejano žit'-1 vselej tudi slabši pridelek.
Pa še:
Kako bomo sejali?
Kdor ima ali si more izposoditi sejalni stroj, s strojem, ker tako prihranimo mnogo semena in si zagotovimo boljši pridelek; pri setvi na roko pa je treba njivo prej temeljito prevleči, ne pa šele po setvi, kot to mnogo kmetov napačno dela. L brananjem pred sejanjem prihranimo na semenu, pa tudi setev bo lepše in enakomernejše klila in rasla.
Razen v primeru, da sejemo doma pridelano seme v krajih, kjer žito in zemlja nista okužena po snetjavosti, je brezpogojno potrebno, seme pred setvijo razkužiti,
kot je bilo pred nekaj tedni na tem mestu opisano. Dobro je vsako razkuževaino sredstvo — če postopamo pri razkuževanju točno po navodilu.
In še to:
Kako in s čim bomo ozimnim žitom gnojili?
Po potrebi, vsekakor pa dovolj 1 To pomeni: če smo s hlevskim gnojem gnojili spomladi, ali morda poleti, ni treba z njim ozimini še posebej gnojiti. Ce pa nismo, je posebno v lahkih zemljah potrebno, gnojiti ozimnim žitom tudi s hlevskim gnojem. Najbolj hvaležen zanj je še ječmen.
Pšenici na močni zemlji lahko ob deževni letini gnojenje s hlevskim gnojem celo škoduje, ker jo požene v prebujno rast, radi česar zgodaj poleže.
Vedno pa so ozimna žita izredno hvaležna za jesensko, oziroma zimsko gnojenje s fosfatnimi umetnimi gnojili. Letos nam je po večletnem presledku spet na razpolago Tomaževa žlindra (Thomas-mehl). To je najtjoljše gnojilo, s katerim moremo pozimi postreči naši setvi! Kdor je še ni naročil, naj pohiti, da ne bo prepozno, ker je količina, kf bo na razpolago, omejena!
Posebno v težjih in vlažnejših zemljah pa bodo ozimna žita tudi za zimsko gnojenje z apnom (prahom žganega apna) zelo hvaležna in ga bodo bogato poplačala. Tudi apneni prah je treba že zdaj naročiti, če ga hočemo pravočasno dobiti, ker traja dobava včasih po več mesečevi Tudi naročila za apno v gnojilne svrhe sporočite pristojni »Kreisbauernschaft« zato čimprej 1
Kokoš mora dati
200 jajc letno
Izkušnja je pokazala, da je na kmetijah s petdesetimi kokoši najmanj pet takih kokoši, ki sploh ne nesejo, kakih deset pa, od katerih dobimo letno od vsake po petdeset jajc, torej 15 kokoši skupaj samo 500 jajc, imamo povprečno 85 jajc od vsake kokoši. Stvarna slika je pa taka, da 5 kokoši sploh ni ničesar zneslo, 10 jih je dalo 50 jajc, torej 15 kokoši skupaj samo 500 jajc, medtem ko je ostalih 35 jajčaric dalo 3750 jajc, kar predstavlja povprečno dajatev od 105 do 110 jajc letno. 15 slabih kokoši torej pritiska na gospodarski izraz računa, ki je nezadovoljiv. Kokoš, ki ne daje jajc, žre iz dneva v dan, ne da bi za to kaj dala. Tudi jajčarice s petdesetimi jajci na leto niso veliko več vredne. Koristi, ki jih imamo od njih, niso v nikakšnem razmerju s tem, kar požrejo. Te so samo v napotje in brpme dobrim jajčaricam, ki si svojo krmo pošteno zaslužijo.
Marsikdo bo rekel, da to 'Tli vse, če se krmi par kokoši več. Ce pa vzamemo svinčnik in kos papirja, nas pa številke lahko podučijo, da temu ni tako. Najmanj 20 kg žita bo kokoš na leto pri kmetu požrla. V našem gornjem slučaju se za 25 takih nepotrebnih kokoši razmeče 6 centov žita na leto. če bi teh 15 slabih kokoši ne bilo pri hiši, prištedi kmetija 6 centov Žita in ta štednja je mogoča, ne da bi se pri tem izgubilo kakšno jajce. Gospodarstvu s perutnino bi pa uprava takih nekoristnih jedežev razen na krmi prištedenega žita tudi v drugem oziru koristila, če smo doslej z 20 kilogrami žita pridelali 85 jajc, bomo po odstranitvi škodljivih kokoši imeli 105 do 110 jajc od vsake jajčarice na leto. Brez vsakih izdatkov smo na ta način dajatev in storitev poedinih kokoši povečali ter našo korist pomnožili. Pri tem je pa treba priznati, da bi marsikje bila kokošjereja šele po izločenju slabih kokoši donosna. V mnogih kokošjerejah imajo
20 do 30 odstotkov slabih kokoši, ki gladko pozobljejo dobiček, namesto da bi ostal gospodinji.
Za poedina kmetijska gospodarstva donosnost kokošjereje res ni odločilne važnosti. Perutnina jim predstavlja bolj mali del gospodarstva, akoravno jim je izkupiček za jajca tudi dobrodošel, če pa ogledujemo to iz stališča celote, se nam šele predoči, kako važno je pravilno držanje zbranih kokoši. V Nemčiji gojijo sto milijonov kokoši. Kakor smo zgoraj trdili, si 30°/o od teh ne zasluži svoje hrane. Ni potrebno biti umetnik računanja in lahko bi izračunal, kake ogromne količine kokošje hrane uporabijo vse te nepotrebne kokoši, ki svoje hrane z nikakšno stvarjo ne poplačajo in kako veliko škodo povzroča to celokupnemu gospodarstvu. Krma, ki jo požrejo slabe kokoši, bi se na drugi strani lahko koristno izbrabila. To je zapravljanje ljudskih dobrin, ki si ga ne moremo dovoljevati. Dolžnost posameznih kmetij je, da v svoji kokošjereji napravijo, tozadevno red. Tudi če smo z delom preobloženi, si moramo najti čas za pregled in sortiranje kokoši. Kokoši, ki so nad dve leti stare, ali pa ne nanesejo okrog 200 jajc letno, si ne zaslužijo svoje hrane. Take parazite je treba poklati.
ZA GOSPODINJE
Gospodinja in vojna
»Gospodinja pri hiši tri ogle podpira, gospodar pa le enega!« Ta ljudski pregovor izvira še iz dobrih starih časov in je že v rednih razmerah stoodstotno veljal. Se vse bolj resničen pa je ta pregovor v časih, kakršen je današnji. Od zmožnosti in iznajdljivosti gospodinje je- dandanes skoraj izključno odvisno, kako se prebijajo posamezne družine skozi vse težkoče, ki jih vojna neizbežno prinaša s seboj.
Prej je gospodinja, ki sicer ni imela dovolj gospodinjskih zmožnosti, pač pa do-voljne dohodke, lahko kupila za denar vse, kar ni mogla, hotela ali znala sama pridelati oziroma napraviti.
Zdaj pa je stvar drugačna: Množina razpoložljivih živil ter ostalih življenjskih potrebščin je z enako mero odmerjena za revne in premožne.
Skoraj lahko rečemo, da je dandanes možnost nakupa živil in potrebščin enaka za vse gospodinje. In vendar opažamo, da izhajajo nekatere od njih kljub racionira-nju nakupa s svojim gospodinjstvom prav zadovoljivo, dočim se drugim zdi, da imajo vsega premalo.
Odkod ta razlika?
Odtod, ker nekatere gospodinje poznajo in upoštevajo vse temeljne zapovedi za gospodinjstvo v vojni dobi, medtem ko hočejo druge tudi še zdaj nadaljevati z razsipnim načinom gospodinjstva iz nekdanjih dni. A kakšne zapovedi daje predvsem našim gospodinjam vojna doba? Najvažnejše tri bomo našteli: Prva zapoved veli: Varčuj na vse straneh! Ta zapoved velja za vsako gospodinjo sicer zmeraj, tudi v mirnih časih, vendar se je vzrok, kakor tudi način in namen varčevanja spremenil: Včasih smo varčevali pri gospodinjstvu zato, da bi čim več prihranili za druge namene, danes pa varčujemo zato, da omogočimo z doma pridelanimi oziroma razpoložljivimi sredstvi vsemu našemu prebivalstvu prehrano in* oskrbo z nujnimi potrebščinami.
Cilj varčevanja je bil včasih: potrošiti čim manj denarja, danes pa je: porabiti čim manj živil in življenjskih potrebščin!
V normalnih časih smo varčevali samo
Gorenjsko kmetijstvo
Po vrnitvi Gorenjske k svoji naravni materni zemlji je nova uprava podvzela vse za izboljšanje in dvig kmetijstva, ki ga je bivša država dobesedno uničila. Obsežne pomožne akcije so imele namen normalizirati kmetijsko proizvodnjo. Akcija za nabavo strojev je končana. Strojno obdelovanje zemlje spodbuja kmeta, ki je ponosen, da bo lahko pokazal svoje delo in se uveljavil. Pod bivšim režimom se je strojno obdelovanje zemlje popolnoma zanemarilo. Razen poljedelskih strojev, katerih so gorenjski kmetje nad vse veseli, se je državna uprava pobrigala za cenen in ugoden uvoz plemenske živine. Oboje bo omogočilo uspešno živinorejo. Ozirajoč se na izborno zemljo, bodo uresničeni tudi drugi načrti. Navodila o povečanju nasadov sočivja so padla na ugodna tla. Gorenjska ne bo krila samo vse svoje potrebe, temveč bo sočivje celo prodajala v druga področja. Gradjna shramb za krompir, ureditve semenskih čistilnih naprav ter pitanje svinj so akcije, ki jih gorenjski kmet z veseljem pozdravlja.
Naroči Štajerskega Gospodarja!
tam, kjer se je varčevanje »splačalo«, a dandanes varčujemo povsod, kjer lahko a tem omejimo ali bolje izkoristimo potrošnjo vsega, kar nam je le v omejeni količini na razpolago.
Ker pomeni »varčevati« vse kar najbolj smotrno izkoristiti, zahteva sedanji čas od gospodinje, da bolj kot kdajkoli prej gospodinji smotrno, razumno, da vsako delo in vsak nakup temeljito premisli in preračuna, obenem pa skuša najti vedno novih možnosti za varčno in smotrno izrabo razpoložljivih živil in potrebščin.
K gospodinjskemu varčevanju spada tudi smotrna ureditev in oprema gospodinjskih prostorov in shramb ter uvedba sodobnih orodij in pripomočkov, ki gospodinji olajšajo delo in ji prihranijo dragoceni čas. Nadalje predstavlja gospodinjsko varčevanje tudi smotrna porazdelitev dela in izraba časa, pravilno gospodarjenje s kurivom, z lučjo itd. Posebno važno je, da zna gospodinja preceniti potrebne množine živil in gospodinjskih potrebščin ter da jih zna kupiti ob najbolj ugodnem trenutku, njih porabo pa pravilno porazdeliti na posamezne tedne in mesece v letu.
Posebno poglavje varčevanja v gospodinjstvu je izraba ostankov in odpadkov živil, varčevanje z obleko in obutvijo, izraba stare obleke in perila itd. Druga zapoved se glasi: Pridelaj, kar le moreš doma! Pred par leti se skoraj ni splačalo, da bi gospodinja, ki ni imela svojega vrta, jemala zemljo v najem in pridelovala sama za domače gospodinjstvo potrebno zele-njad — saj je bilo na trgu dobiti vsega dovolj in poceni! A danes je srečna gospodinja, ki ima na razpolago košček zemlje, kjer lahko pridela ne samo zelenjavo, temveč tudi kakšen koš krompirja, nekoliko fižola in morda še kaj drugega.
One gospodinje, ki niso letos, naj vsaj prihodnjo pomlad sledijo zgledu svojih podjetnejših sosed — pa bodo imele marsikaj na domačem vrtu, za kar bi se sicer morale puliti, in morda še brezuspešno, na trgu. Vrtnarstvo je v teh časih tako važna gospodinjska panoga, da bi ga morala biti vešča vsaka gospodinja!
Reja perutnine, predvsem kokošjereja, se tudi splača dandanes bolj kot kdaj. Je le dobro, če ni treba vsakega jajčka kupiti — in ob praznikih kakšna pečena piška tu-
di ne škoduje. Z odpadki, ki so na razpolago v vsakem gospodinjstvu, lahko preživlja gospodinja par kokoši. Seveda se to splača le, če pridno ležejo jajca. Nenesne kure spadajo samo v ponev, na njih mesta pa mlade, dobre jajčarice.
Kunce ali domače zajce redi lahko vsaka gospodinja, čeprav nima niti pedi zemlje. Hlevček zanje postavi lahko v drvarnico, šop zelenjave pa lahko utrga mimogrede ob vsaki poljski ali gozdni poti. Gospodinja, ki ima na razpolago primerno klet in družino, ki rada je gobe, lahko goji v kleti šampinjon-gobe. Pa tudi ona gospodinja, ki ji razmere ne dopuščajo redni kako od naštetih živali, niti imeti domač vrtiček, lahko kljub temu marsikaj pridela doma:
Vse leto rastejo po gozdovih razne jagode, zdajle na jesen na primer robidnice (Brombeere). Z dodatkom nekoliko sladkorja se da iz njih napraviti okusna po-sladila.
Tudi gob so polni naši gozdovi. V pozni jeseni pa rastejo tudi po travnikih okoli trhlih drevesnih parobkov gobe »štorovkc« (Stockschwamm). Vsaka gospodinja si jih lahko nasuši za zimo. Saj so gobe redil-nejše kakor pečenka!
Tretja zapoved za gospodinje: Kar imaš, varuj pred pokvaro!
Najbolj škoda je stvari, ki smo jo že pridelali ali kupili, pa se nam radi nepažnje ali nepravilnega ravnanja pokvari, premine brez haska. Zato so posebno Nemci posvetili pravilnemu ohranjevanju (konser-viranju) živil itd. posebno pozornost, pod geslom: »Kampf dem Verderb«. To geslo velja tudi za naše gospodinje.
Vsaka gospodinja mora vedeti, kako je postopati s posameznimi vrstami živil, da ohranijo čim dalje užitnost, hranilne vrednosti in naraven okus.
K takim postopkom spadajo vse naštete vrste vkuhavanja, vlaganja, sušenja, kisa-nja in sploh konserviranja živil, nadalje pravilno vskladiščenje, oziroma vkletenje krompirja, solat in druge zelenjave, kakor tudi ravnanja z zalogami čez zimo.
Za vsa ta dela potrebna navodila se nudijo gospodinjam od vseh strani: V vsaki številki našega lista je obravnavano to ali ono glede konserviranja ali ravnanja z živili, in teden za tednom se vršijo oziroma se bodo še vršili po vseh krajih naše dežele gospodinjski tečaji. Vsaki gospodinji je torej dana možnost, da se pouči o vsem, kar ji je potrebno vedeti in znati. Izkoristite jo!
o. Večno mesto Rim ima 1,800.000 prebivalcev. Zanimivo je zasledovati število prebivalstva tega mesta nazaj v davne čase. Stari rimski zapiski nam marsikaj odkrijejo. Tako vemo, da so v starem Rimu 30-krat prešteli prebivalstvo. Prvo štetje prebivalstva je bilo pod kraljem Ser-vijem Tulijem 1. 568. pr. n. št. Takrat je živelo v Rimu 8400 ljudi. Poslednje štetje v davnem Rimu so izvedli 1. 51 pr. n. št. in sicer pod Cezarjem. Tedaj je imel Rim skoraj 1,000.000 prebivalcev. Vprav čez 500 let nato se je ta milijon skrčil na 100 tisoč ljudi. Saj je bil Rim prevečkrat napaden, oblegan, izropan, upepeljen. Najbolj pa se je skrčilo prebivalstvo v prvih letih papeževega Rima, ko je imela ta bivša Cezarjeva prestolnica le še 20.000 ljudi. Dolgo je trajalo, dokler ni imel Rim, v 17. stoletju, spet več ko 100.000 prebivalcev. Ko je postal leta 1871. prestolnica združene Italije, je bilo v Rimu 226.000 prebivalcev in v začetku 19. stoletja že 460.000. Šele leta 1914. je bilo več ko pol milijona ljudi, a šele v fašistični dobi je narastlo število prebivalstva na poldrugi milijon.
MALE VESTI
*	Fiihrer je odlikoval Gauleiter-ja Uiber-reither-ja. Šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, Gauleiter-ja in Reichsstatthal-ter-ja dr. Uiberreither-ja, je Fiihrer v znak priznanja za zasluge, ki si jih je stekel v izvrševanju vojnovažnih nalog odlikoval z vojno-zaslužnim križem I. reda.
*	Generaloberst Ritter von Schobert je padel na bojišču. V nedeljo je sporočilo nemško .vrhovno poveljstvo vest, da je Generaloberst Ritter von Schobert, poveljnik neke nemške armade, padel v bojih na vzhodu dne 12. septembra.
*Horthy pri Fiihrerju. V času od 8. do 10. septembra je madžarski državni upravitelj Horthy obiskal Fuhrerja v njegovem glavnem stanu na vzhodni fronti. Med obiskom so se vršili med obema državnima poglavarjema razgovori o političnem in vojaškem položaju. Ti razgovori so se vršili v duhu tradicionalnega vojnega zavezništva obeh narodov proti boljševizmu. Razgovorom je prisostvoval z nemške strani tudi zunanji minister v. Ribbentrop ter šef vrhovnega poveljstva Generalfeld-marschall v. Keitel, z madžarske strani predsednik vlade in zunanji minister v. Bardossy in šef generalnega štaba pod-maršal Szombathely. Horthy je obiskal tudi Reichsmarschall-a G6ring-a in vrhovnega poveljnika nemške suhozemne vojske Generalfeldmarschall-a v. Brau-chitsch-a. 10. septembra so bili končani razgovori med Fiihrer-jem in Horthy-jem. Fiihrer je Horthy-ju* kot vrhovnemu poglavarju madžarske vojske svečano izročil Viteški križ k Železnemu križu ter je stem počastil madžarsko vojsko, ki se hrabro bori ob strani Nemčije proti boljševiškemu sovražniku zapadne kulture in civilizacije.
*	Pazite na najdeno orožje, municijo in razstreliva. Iz Pobersch-a pri Marburg-u so šli trije 9- do 14-letni fantiči v okolico PoBnitz-e po knoper. Blizu reke PoBnitz so našli mino, ki so jo Srbi pri svojem umiku izgubili. V svoji otročji lahkomiselnosti in radovednosti so jo hoteli razstreliti, da bi videli, kako bo to učinkovalo. V to svrho so mino tako dolgo metali v deblo nekega hrastovega drevesa, da je res eksplodirala. Učinek je bil strašen. Dva fanta je tako raztrgalo in razmesarilo, da sta bila takoj mrtva, medtem ko je tretji na posledicah težkih telesnih poškodb kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. — Otroke, ki posebno sedaj v iesenskem času po gozdovih nabirajo gobe, kostanje itd. je treba ponovno podučiti, da je vsako morebitno najdbo orožja, municije in razstreliva, varujoč se dotikanja, nemudoma prijaviti najbližji žandarmeriji.
*	3375 metrov dolg nov predor gradijo pri polaganju drugega tira na železniški progi Brunnen—Fiielen v Švici. Gre za izpopolnitev proge Ziirich—Luzern—Gott-hard, ki veže Švico in Italijo in je na nekaterih krajih še enotirna.
*	Rodbina Roosevelt je svoje premoženje v treh letih podesetorila. Kakor poroča rimski list »Corrispondenza«, je umel prezident Roosevelt prav dobro izkoristiti svoje mesto kot državni poglavar takozva-ne ameriške demokracije. Svoje premoženje je namreč Roosevelt v dobrih treh letih podesetoril. Demokracija se je torej imenitno izplačala. Zanimivo je, da je premoženje gospe Rooseveltove ločeno in da ga ameriški krogi cenijo zelo visoko. Tako je dejala bivša kraljica Wilhelmina nizozemska, ki je veljala nekdaj kot najbogatejša žena v Evropi, da se njeno premoženje niti najmanj ne more meriti s premoženjem gospe Rooseveltove ...
*	Hauptschulen aH glavne šole na Spod. njem štajerskem. S 16. septembrom so na Spodnjem Štajerskem otvorili prvi redni pouk šolskega leta 1941-42 na glavnih šolah, ki ličijo na nekdanje meščanske šole. Mesto Marburg ima štiri, ostali večji kraji pa po eno glavno šolo. Te nemške šole imajo namen, sposobnim učencem nuditi višjo izobrazbo, ki jim bo omogočala vstop v vedno več zahtevajoče obrtne poklice. Dajale bodo pa tudi podlago za sprejem in prehod v višje poklicne in strokovne šole, kakor so učiteljišča, gospodarske višje šole, obrtne šole itd. Pouku nemščine se bi polagalo največ važnosti.
*	Vsaka nad 14 let stara oseba mora imeti osebno izkaznico. Tako glasi odredba šefa civilne > uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 14. aprila t. 1. V to svrho je politični komisar za okrožje Marburg-Land izdal razglas, da si prebivalci njegovega sreza do 15. oktobra 1941 pri svojih uradnih županih preskrbijo take izkaznice, v kolikor niso v posesti po 14. aprilu t. 1. izdanih uradno priznanih legitimacij kakor članskih izkaznic Kulturbund-a, delavskih knjig itd. s sliko.
*	10.000 delavcev zaposlujejo v Srbiji za izsuševalna dela, ki bodo pridobila večje komplekse rodne zemljee.
*	Angleška »svoboda« v Indiji. V angleškem parlamentu so nedavno v tretjem čitanju obravnavali zakonski predlog o »začasni« prepovedi volitve v Indiji in Burmi. Kako Angleži umevajo »svobode«, je razvidno iz izjave, ki jo je ob tem čitanju podal minister za Indijo Amery, ki je dejal »da bi volivna propaganda sedaj samo motila vojne napore Indijcev, ki so sedaj tudi v ostalem nekoliko nemirni.« Na tozadevno vprašanje nekega poslanca je moral Amery priznati, da se je nahajalo 1. julija leta 1941 v indijskih ječah 12.129 Indijcev, ker so se udeleževali gonje o neposlušnosti napram angleškim oblastem. Med jetniki se nahaja 35 bivših ministrov in 321 poslancev. Tako izgleda »zlato angleško pojmovanje svobode!«
*	Lutkovno gledališče za naše malčke. Po zaslugi urada Volkbildung organizacije Steirischer Heimatbund začne umetniško lutkovno gledališče Max Radestock iz Aachen-a s svojimi predstavami na Spodnjem Štajerskem. Na svojem krožnem potovanju, ki je predvideno na cele tri mesece, se bo v mnogih krajih naše lepe Spodnje Štajerske otrokom nudila priložnost, da bodo deležni zdravega smeha in razvedrila. Razume se, da pri igrah tega gledališča ne bo manjkalo odraslih, ki bodo tudi prišli na svoj račun.
*	Racioniranje mesa na Slovaškem. Da bi zavarovali prehrano slovaškega prebivalstva, so sedaj na Slovaškem uvedli racioniranje mesa. Tedensko pride na osebo 400 gramov mesa.
*	Železniška nesreča v Angliji. V nedeljo zjutraj sta trčila z Zapadni Angliji v Holme-Chapelu med Crewe in Manches-trom dva vlaka. Več oseb je bilo ubitih, okrog 30 pa jih je bilo ranjenih.
*	Židje zahtevajo Palestino popolnoma zase. Kakor poročajo listi, je imel židovski cionistični voditelj Chain Weizmann v preteklem tednu razgovore z angleškim zunanjim ministrom Edenom ter s koloni-jalnim ministrom lordom Maine-jem glede bodoče politične oblike Palestine.
*	Švedska dobi zakon o sterilizaciji zločincev. Pravosodni minister Švedske je izdelal zakonski osnutek, ki bi naj stopil prihodnje leto v veljavo ter državni oblasti nudil podlago, da bodo gotove neozdravljive moške zločince lahko sterilizirali in jim odvzeli plodnost.
*	Velikanski požar v Kaliforniji. V luki Port Costa v Kaliforniji je iz neznanih vzrokov nastal požar, ki je povzročil milijardo in pol škode. Med drugimi vrednostmi je pogorelo v državnih pšeničnih skladiščih za kakih 850.000 dolarjev pšenice.
*	Označba Židov v Reich-u. Reichsge-setzblatt ali uradni list za razglasitev v Reich-u veljavnih zakonov je v svoji izdaji z dne 1. sept. t. 1. objavil policijsko odredbo, ki določa, da morajo vsi nad 6 let stari židje nositi znake svojega porekla. Gre za šesterokrako zvezdo židovskega kralja Davida iz rumene tkanine, ki jo morajo nositi našito na levi strani gornje obleke. Na ta način se bodo židje tudi vidno razločevali od arijcev.
*	Pomoč sosedu, ki je posnemanja vredna. Pri MiBling-u je v neki razdrapani leseni kolibi živela siromašna mati z devetimi otroki. Organizacija Steirischer Heimat-bund se je za družino zavzela ter ji z akcijo »pomoč sosedom« tudi stvarno pomagala. Od članov organizacije se je dobil brezplačno potreben material, nakar se ji je kočo popravilo. Preskrbljeno je tudi za preskrbo matere in njenih mnogoštevilnih otrok.
*	V spanju je v Huzinecu v češko-mo-ravskem protektoratu porodila neka žena prvega otroka. Šele ko se je prebudila, je zapazila novorojenčka, ki je pa medtem seveda izkrvavel, ker ni bilo pravočasne pomoči.
*	Telefonska knjiga. Za območje državnega poštnega ravnateljstva Graz z dodatkom Spodnje Štajerske, izide v kratkem seznam vseh telefonskih številk. Vsak glavni telefonski priključnik dobi en takšen seznam brezplačno. Razdelitev bo sledila potom vabil z dopisnicami.
*	Najstarejši Marburger je umrl. Nedavno smo pisali, da je najstarejši človek v Marburg-u, zdravnik dr. Josef Urbaczek, stopil v 101. leto svoje starosti. Medtem je pa tudi temu možu nehalo biti njegovo vedno plemenito srce. Dne 12. septembra so ga na pokopališču v Pobersch-u ob veliki udeležbi meščanov položili k večnemu miru.
*	Uvedba nemške normalne pisave v Nemčiji. Državni minister za vzgojo bo z novim šolskim letom uvedel novo, tako-zvano nemško normalno pisavo, ki bo počasi spodrinila dosedanjo nemško gotico. Nova pisava bo seveda mnogo lažja od sedanje nemške, ki ji v tisku pravimo »Fraktur« ter se bodo posebno učenci no-vopriključenih pokrajin lažje učili pisanja in čitanja.
*	Italijanskemu prestolonasledniku je Kiihrer o priliki rojstnega dneva brzojavno sporočil svoje čestitke.
*	Listnica uredništva. Zanimamo se za krajevna poročila iz območja Save in tudi iz krajev okrog Littai-a. Dopisi iz teh krajev so nam dobrodošli.
Posebni tedenski pregled
daje samo
DOPISI
(T
v Marburg-u
Prva predstav* v nedeljo, dne 21. septembra, ob pol 10. uri in druga ob 11. liri.	121
□	Gams bei Marburg. Kratkega kuharskega tečaja, ki so ga obiskovale tudi žene iz Tresternitz-a in RoBbach-a, se je udeležilo 94 žensk. Naučile so se pripravljanja sodobnih okusnih jedil.
□	St. Egydi. Pregled otrok tukajšnjega okoliša je podal žalostno sliko bivše države, ki za zdravje in razvoj dece ni imela razumevanja. Zdravniki so ugotovili celo vrsto primerov rahitide, nekaj celo s skriv-ljenimi udi. Prebivalstvo se veseli, da je končno prišlo pod upravo, ki se briga za zdravje in življenje našega doslej zapuščenega naraščaja.
□	Zellnitz an der Drau. Ljudstvo je tukaj polno hvale in priznanja za bogato in dobro izbrano čtivo v »štajerskem Gospodarju«. Za uvedbo civilnih porok ter za z istimi omogočena poročna posojila, katerih napoved ste zadnjič objavili, je med ljudstvom ogromno zanimanje. — Ker pa posebno življenjsko neizkušena mladina vidi v takih zadevah vse bolj rožnato, ne bo škodovala pripomba, da je pri družinskih zadevah gospodarska hrbtenica za ustanovitev lastnih ognjišč neobhodno potrebna in jo ne gre podcenjevati, da pa ni nikak-šno jamstvo za srečno zakonsko življenje. Tam, kjer ni prijateljstva, trajnih srčnih razmer, uvidevnosti, logike, razumevanja ter pripravljenosti in trdne volje za premostitev vseh morebitnih težav, ki se v življenju pojavijo, je zadovoljstvo ali sreča bolj v zraku viseča. Le kjer se urejene gospodarske razmere združijo z vsemi naštetimi lastnostmi, je izgled in upanje na srečno in zadovoljno zakonsko življenje. Na vsak način bodo denarna posojila mnogim potrebnim olajšala začetne težave pri ustvarjanju bodočih družin in bo tozadevni zakonski predpis, kadar stopi pri nas v veljavo, za naše kraje velika pridobitev.
□	Klein-Sonntag bei Luttenberg. Zdravniški pregledi dojenčkov in malih otrok so ugotovili, da je vzrok slabemu zdravstvenemu stanju iskati v preveč enostranski prehrani. Matere so dobile navodila, kako prehranjevati deco, izročilo se jim je pa tudi redilne preparate in nekaj pšeničnega zdroba. Materam, ki jim zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi dojile svoje malčke, so se izročila primerna zdravila.
O Luttenberg. Organizacija Steirischer Heimatbund prireja enkrat tedensko javne pevske nastope, ki so se zadovoljivo obnesli. Prebivalstvo mesta Luttenberg se je na ta način naučilo že celo vrsto lepih pesmi. Krajevno vodstvo namerava slično petje uvesti tudi po ostalih krajih okrožja Luttenberg.
O Unterbirnbaum bet St. Peter im Sanrv tale. Odločil sem se, da propagiram Vaš, oziroma naš spodnještajerski tednik. Bralci tukajšnjega okoliša priznavajo, da je »Štajerski Gospodar« v vsakem pogledu dovršen list, ki preoblikuje dušo in miselnost spodnještajerskega človeka, izravnavajoč ga z Nemcem v Reich-u. In to je v redu. — Z dobro voljo in trdnim prepričanjem hočemo Spodnještajerci v okviru Velike Nemčije veselo sodelovati za zmagovito končanje vojne, po kateri bo nastala nova Evropa. Pripravljeni smo na vse žrtve, samo da bo naš vojak-bojevnik preskrbljen z vsem, kar na fronti potrebuje. Spodnještajerci željno pričakujejo popolne izravnave svoje dežele z Reich-om. Le maloštevilni ljudje, ki so kot pijavke pod bivšo državo izkoriščali naše revno dobromi-sleče ljudstvo, koketirajo danes s Sovjeti-jo ter pretakajo solze za svojim za vedno izgubljenim rajem.
(Associated Press)
Das ist der Jude Kaufmann, der Präsident der amerikanischen Friedensliga und Freund des USA-Präsidenten Roosevelt, der Verfasser des in USA in Riesenauflage erschienenen Buches »Deutschland muß vernichtet werden«, in dem er die Sterilisierung der gesamten deutschen
ZANIMIVOSTI
Bakellt
Vsaka industrijska stroka si ustvari gmoto, ki jo ravno potrebuje, če j« ni dala človeku narava sama. Kemija, ki je postala v moderni dobi najpomembnejša za tehnični napredek, je sposobna ustvariti snovi, ki se o njih človeku nedavno še niti sanjalo ni.
Leta 1908 je ameriški kemik Bakeland napravil umetno smolo, ki o njenem pomenu za bodočo industrijo ni imel nika-ke prave predstave. Cez nekaj let pa se je ustanovila prva tovarna bakelita, danes pa ima Bakelit Corporation tovarne skoro že v vseh državah sveta.
Uporaba bakelita je skoraj univerzalna. Služi za izdelovanje trdega papirja in trdih tkanin ter najrazličnejših sestavnih delov, ki jih potrebuje elektrotehniška in avtomobilska industrija. Poleg tega se uporablja tudi v galanteriji in neštetih drugih strokah, kakor za izdelovanje laka, kita in podobnih snovi.
Osnovni bakelit A je trdna, krhka, popolnoma prozorna snov, ki se raztaplja v acetonu in lugu. S segreva*-njem se ga spremeni v bakelit B, ki se omehča in naraste, z nadaljnim segrevanjem pa postane zopet popolnoma trd in neraztopljiv in se imenuje bakelit C.
Papir in tkanine se natirajo s tekočim bakelitoin, ki otrdijo, ko se posušijo. Pri vlivanju se meša bakelit v prahu z leseno moko ali drugimi vlaknatimi snovmi. S segrevanjem v hidravlični stiskalnici poslane bakelit obličljiv in izpolni matrice do najmanjših podrobno-, sti. Potem v veliki toploti otrdi in dobi stalno obliko. Nenadomestljiv je postal bakelit za izdelovanje izolacijskih delov v elcktroteliniki, izdelujejo pa iz njega tudi skrinjice za radio aparate. Nepogrešljiv je tudi v industrijah, ki izdelujejo pisarniške potrebščine, zdravniški pribor in razne dele, ki jih uporabljajo pri gradnji letal, avtomobilom, parnikov in mnogih drugih tehničnih predmetov. Bakelit kljubuje toploti do 300° G, pri katerih zogleni. ne da bi se poprej zmehčal.
MALI OGLASI
Vsaka, beseda stane 10 Rpf, mastno tiskane besede 20 Rpf. Pristojbina za šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu je 1 Reichmarka
Dva marljiva mlinarja
vešča nemškega jezika v govoru in pisavi se sprejmeta. Ponudbe pod „Mlina upravo lista.	415
mar
Rpkfira	mesto vajenke v trgo-
llCiiltbkt vini z mešanim blagom. Vse v hiši. Naslov v upravi lista. 421
Gospodinjo
inteligentno in mlado išče samski gospod. Ponudbe pod „Dve osebi" na upravo lista.	417
Ljudje za kmetijska dela
se sprejmejo. Konjski hlapec, molzec, tudi družine kot stanovalci z deputatom in držanjem živine. Gut GAMSENEGG, Gutenstein.	414
Samostojno kuharico
za večje gospodinjstvo se sprejme s 1; oktobrom. Ponudbe na J. Zadravec, Dampfmuhle in Polstrau, Untersteier-mark.	412
Dva mizarska pomočnika
sprejme takoj „Efka" mizarstvo za stanovanjske opreme, Marburg (Drau), Fa-briksgasse 12.	423
Iščem
brivsko-frizerskega pomočnika
Johanna Schelesnik, Cilli, Prinz-Eugen-Straße 12._411
V Marburg-u, v Triesterstraße sem izgubil moder
papir
Najditelja nagradim. Anton Kossi, Fotograf, Iwankovzen bei Friedau. 422
M Q 7 (gare) malo rabljen poceni w naprodaj. Vprašati Marburg—Brunndorf, Bezirkstraße 39/a. . _420
KUDim Janino ali	glasovir, tudi " pohištvo za	spalnico in jedilnico. Ponudbe pod	„Privatno" na upravo lista.	419
Riilrnw lae deske v debelosti bd les 24-100 mm in vsake dolgosti od 2 m naprej, kupuje lesna industrija Wilhelm Eriich, Marburg— Brundorf, Bezirkstraße 62.	416
Konjske opreme,
lahki voz, koleselj in sanke na prodaj. Naslov v upravi lista.	404
raznega pohištva
iz proste roke samo za osebno potrebo
V	soboto, 20. 9. od 3. do 5. ure popoldne.
V	nedeljo, 21. 9. od 9. do 11. ure predpoldne.
Marburg a. d. Drau, Blumengasse (Cvetlična ulica) 18
poprej skladišče Suppanz. — Stalne cenel
Oddaja le proti gotovini!
Brez jamstva za pomanjkljivosti!	425
Kupljene stvari se morajo takoj odpeljati!
Pripravnega
Švicarja
oženjenega ali samskega, z lepimi spričevali pri dobrih pogojih iščemo. Ponudbe na	413
Gutsverwaltung Sanneck, Post Frasslau im Sanntal
»
Bm$-£jdd$fiiele
Marburg. Surgpfatz 1
Posebne predstave kulturnih filmov
v nedeljo, dne 21. septembra 1941, ob pol 11. uri. v ponedeljek, torek m sredo ob 13.45 uri (3A na 2) UFA-FILM	W4 '
Simfonija severa
Pesinotvor v slikah in glasu o norveški pokrajini. — Najnovejši nemški tedenski pregled. — Mladini' dovoljen vstop.
Od petka naprej
Vas v rdečem
naskoku"
Film je ravnokar pereč, ker doživljamo v njem sovjetske metode, ki so v svoji stvarnosli pretresljive in grozne.	410
Za mladino izpod 14 let prepovedano.
lAhnlrnilr zdrav, okusen, s 3 do JafcJUlVIlIK. 4o/o alkoholne stopnje,
si napravite za domačo uporabo tudi brez pravega jabolčnika. Lahko si količino jabolčnika tudi pomnožite za 100 do 150%, ako naročite naš „jabolčni sok", ki je pripravljen iz domačih preparatov in stane za 160 litrov RM 3.25, po pošti 1 RM več. Veliko zahvalnih pisem na razpolago. E. HRIBSEK, začasni zastopnik J. PUCKO, Marburg (Drau), TriesterstraBe 57.	418
C u h j a krojaške odrezke, staro * u " J " železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino A I o i s A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 2
Divje kostanje
želod in knoper kupuje Alois Arbeiter, Marburg, Draugasse 5.'	327
Kunim motorno kol°, 4 k. s., sprej-"IHI mem takoj šole prostega pridnega fanta ali deklico. Naslov v upnvi lista.	397
Gepl
Rast.
dobro ohranjen, kupi Franz Kovše, Lobnitz 2, P. Maria
399
Lepo posestvo
do 150 oralov, po možnosti z vinogradom, okrog Marburg-a ali Luttenberg-a kupim takoj. Ponudbe s ceno pod »Posestvo« na upravo lista.	407
DacacIiia se v najem na polovi-robKilvo co prideIka Vprašati pri
Franc Haas, Roßbach, P. Gams bei Marburg (Drau).	402
prpjQ (stiskalko) hrastovo, kom-' pletno, močno in dobro ohranjeno proda Kari Kunei, Cilli, Schloßberg Nr. 8.	403
Zobna praksa
Denli-slin Albine Forster se nahaja od
1. septembra v Landvvirtschafts-Grenos-senschaft (Kmetijska zadruga) v I. nadstropju, Windisch-Feistrilz.	328
Državni uslužbenec
išče sončno sobo pri pošteni družim. Naslov v upravi.	400
Iščem skromno 17- do 23-letno deklico
ali vdovo, ki bi
poročila
22-letnega v dobri službi stoječega ne-napačnega mladeniča. Ponudbe s sliko pod »Resnost«.	398
Zdrav, pri'—<^iv in delaven 28-letni
pekovski pomočnik
išče v svrho
ženitve
čedno in pridno dekle z nekoliko gotovine ali malim posestvom. Dopise pod »Štajerc« na upravo lista.	392
Btaga)ničarka
išče službo, gre na deželo v večjo trgovino. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo lista.	408
Cnroimom takoj učenca in pomočni-0|lrt?JlllCm ka. Franz Slana, Schnei-der, St. Thomas bei Friedau.	405
Trgovska pomočnica
išče službo. Gre tudi v slaščičarno, bife aH slično. Naslov v upravi lista. 406
Viničarja,
marljivega, treznega, s 4—5 delovnimi močmi sprejmem. Ponudbe na Arbeits-amt, Marburg (Drau).	401
O f e r ) a ®Preime Anton _Majhen,
bürg (Drau).
Potschgau 69, P. Mar-
396
Samostojno
gospodinjo
na večjem posestvu sprejme Jelka Zolgar, Pettau, Anastasius-Grün-Straße 19. 395
HianPä 11 konjem, delovnega,	pošte-
ilSag.bcil nega, sprejme v stalno	službo
Alois Arbeiter, Marburg (Drau),	Drau-
gasse 5.	394
Viničarja
s 3—4 delovnimi močmi sprejme Anton Schantl, Unter-Jakobstal 63, P. St. Jakob i. d. W. B._393
Vesten viničar.
3—4 delovne moči, se sprejme. Vprašati Roßwein 97 bei Marburg (Drau). 370
Hiaoca za Poljsko delo k par ko-i"^ njem, sprejme Georg Zun ko, Oberrotwein Nr. 20. P. Marburg (Drau). _33d
Majerja in viničarja
se sprejme. Vprašati pri t ranz Erlich, Verwalter. Podigratz, P. Ober St. Kuni-gund.	335
Razglas
Vpisovanja v tečaje nemščine (za začetnike in spopolnitev) Iz mesta Cilli, se vršijo v času med 22. in 27. septembrom 1941 v uradu Volkbildung, Kreis-haus, Cilli, SachsenfelderstraBe 1, dnevno med 7. uro 30 in 12. uro 30 ter med 15. in 19. uro,
Na predloge, ki bi se jih morebiti stavilo pozneje, se ne bo mogoče ozirati.
STEIRfSCHER HEIMATBUND Kreisfiihrung Cilli
409
Amt Volkbilduflg
Knaben - Hauptschule (Bürgerschule) in Cilli Deška glavna šola (meščanska šola) v Cilli-ju
poroča, da se vrši vpisovanje izvenmestnih učencev iz Landkreis-a Cilli V vse štiri razrede do vključno 20. septembra t. I.
Čas: med 8. in 12. uro.
Kraj: I. mestna šola, pritličje desno.
Cilli den 12. September 1941.
391
Der komm. Leiter RUDOLF PETAK
Mädchen-Hauptschule (Bürgerschule) in Cilli Dekliška glavna šola (meščanska šola) v Cilli-ju
Vpisovanje deklic Landkreis-a Cilli, ki želijo obiskovati glavno šolo v Cilli-ju, se vrši dnevno do vključno 20. septembra 1941 med 8. in 12. uro v poslopju I. mestne šole v Cilli-ju, Roseggerstraße.
Der kommissarische Leiter:
Max Lang e. h.
390
Strassenbauamt Cilli
sporoča vsem predlagateljem računov, da se bodo v bodoče izplačevali računi le po poštnih nakaznicah ali potom banke. Vsaka osebna intervencija je brezpredmetna.
STRASSENBAUAMT CILLI Seilergasse 2
389