Štev. 287
TRST, v sredo 13 oktobra 1909.
Tečaj XXXIV
..i . 1
m IZHAJA VSAKI DAN —
»k ae JsJfah In prszslklh sb 5., sfe ss*w!ei|k]b ob 9. zjvtra).
^?4anlčme iteT. m prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih t Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Sfc. Peti*, ?<Mtojni, Seiani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu. Ajdor-SStei, Dombergn itd. Zastarel« Iter. po 5 nvč. (10 stot.). ttOLASI 8e RA6UNAJO NA MILIMETRE ▼ žirokosti 1 CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 et. mm, «amrt*icet »brale, poslanice, oglase denarnih zavodov po mo st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka mnir'j-- vrsta £ 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-^cam m 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek oprave ^dtaosti". — Plačuje se ižkljmčno le upravi „Edinemi".
CHasllo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
hm moči
«■«= NAROČNINA ZNAŠA
•a vee lefco 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na *a-
rečbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, ■asroininn mm, u4(lJ«k» lsdanj« „EDMOSTI" stane : ■*»>•
——— lota« X 5-aO, pel l*t» 2 SO ■ ■ — ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko«
vana pisma m do sprejemajo lo rokopisi to ne vračaj« Haročaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li«ta,
UREDNIŠTVO: silos Giorgie Galatti \% (Narod«! d«bi) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorci] lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konserc$n
lista »Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. FoSino-kranUnKnl račun It 841 652. TELEFON tt. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Deželno iborike volitve na Go-riikem.
GORICA 13. Glavna volilna komisija je ugotovila, da je bilo ▼ nedeljo 10. t. nit na deželnc-zborskih molitvah v kmečkih občinah ▼o'ilifcga okraja Gorica in okolica oddanih 2433 veljavnih glaio?. Izvoljeni so bili kan-didfltje slovenske ljudske stranke Berbuč z 1307 glasovi, Zega z 1330 in Marinič z 1333 glasovi, dočim so dobili kandidatie napredne in p grame stranke Obljnbek 1110, Klančič 1097, Kiižman 751 in Medvešček 319 glasov.
Kranjaki deželni zbor.
LJUBLJANA 12. — Seja, ki je bila pretrgana danes zjutraj ob 2, je nadaljevala ob 12. V razpravi je bila novela k občinskemu red j in občinskemu volilnemu redn za Kranjsko. Pri glasovanju sta bila načrta z malimi spremembami sprejeta t vseh treh čitan ib. Eonečoo je bila sprejeta resolucija, s katero se poživlja vlado, naj da občinam primerno odškodnino za delo prenesenega delokroga.
Ob 7. zvečer je bila seja zaključena. — Prihodnja seja jutri.
Niiea v atrijski deželni zbor.
DUNAJ 12. Začetkom seje se je spominjal deželni glavar tridesetletnice zveze 7, Nemčijo, ki je dcnesia obema državama Ttliko koristi.
Potem le je razpravljalo o troških gradbe deželne ncriSoice v Steinhofu. Stroški so bili proračunjeni ca 18 milijonor, a potro* žrlo se je 8 milijonov več.
Upravni odsek je predlagal, da se izreče dčž=laemu odboru graja. Seitz je predlagal v imenu socijalnih demokratov, da bi se cd p.tlalo ca lice mesta iz 10 členov deželnega zijora se stoječo komisijo. — Predlog je bil odkiocjen, sprejeto pa poročilo upravnega odseka.
Pomorska zveza med Trstom in
Brazilijo ter Argentijo.
DUNAJ 12. — Trgovinski minister dr. Weisskirchner predloži ob otvoritvi državnega zaora zakovici b&črt glede sklepa paroplovne pogedbo z idružtro avstrijsko paroplovne delniško družbo, prej Avstro-Ame ikanain bratje Cjsuiicb, o uvedbi redne paroplovne zveze z Brazilijo in ArgčttiLiio. Pcgodba naj bi sto-pita v m jč s 1. januariiem 1910.
Proti draginji živil.
DUNAJ 12. Kor. biro je zvedel, da se je današnji m 'materski svet bani pedrobno z rprašanjem drtginje živil in sklenil teita-viti odbor, obstoječ iz ministrov za notranje stvari, za poljedelstvo in trgovino. Ta cdbor bo imel malego, da »tavi primerne predloge.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 12. V tuksjinjih političnih kregih se rsžširja glas, da ie bivši pravosodni minister in poslanec Geza Poloiji izdelal nov načrt ?a rešitev krize, ki ga je
po neki uplivni osebi predložil tudi vladarju«
BUDIMPEŠTA 12. (Ogr. biro). Večerni listi poročajo o načrtu razvozljacja pot!. Pc-lorvi a. ki je vspre el ide;o bivSega finančnega ministre, le v razločkom, naj bi Wekerle stopil na meita Lukscie. Težišče tega načrta je ▼ tem, da debi stranka neodvisnosti kakor n&iglavnejo koncesijo resort za notranje stvari.
PODLISTEK.
V njegovi oblasti.
(Italijanski spisal Alfoaso di Palma. Poslovenil F. P.)
V grozni črni noči je val odnese dimnik: veda je kakor hudournik vdrla k ■trojem in pogasila cgnje: le čudežu je bilo pripisati, da niso kotli počili. Mašinisti so vtonili v grenki morski vodi. Veter je neprestano tuiil v vsej grozoti peklenskega viharja.
Parnik je bil izgubljen : rešitev ni bila možna.
Bleda jutranja zora je le počasno nastopila ; zdelo se je kakor bi se bala. Slednjič je nebo na vzhodu začelo bledeti. Po merju pedeči se ogromni valovi in ob nebu viseči oblaki so se prikazali v vsej svoji grozoti. Vendar se je začela nada vzbujati v arcib. Blaznost! Parnik je bil ob dimnik in ob dva jambori; trije reSilni čolni odtrgani z žrjalov, a eden teh čolnov je visel ob boku ptrnika ves razbit. Odtrgane cele plošče pemikovega oklepa, vdrta vrata in okenca: da ja vođa od vseh strani drla ▼ parnik, ki se je potapljal.
Ta načrt je posl. Polonji predložil ministrom
Wekerlu, Koluta in Zichy-ju.
Vili. mednarodni mirovni kongres.
BRUSELJ 12. Tukaj je bil 8. t. m. otvorjen osmi mednarodni mirovni kongres. Kongresu predseduje belgijski senator Lafon-taine. Razpravljalo se je o mednarodnem ze-dinjenjn mirovnega tiska, uredtri mednarodne pomožne blagajne kakor tudi o razveljavljenju prepovedi mirovne kooference ▼ Haagu, s katero se prepoveduje metanje razstrelivnih snovi z zrakoplovov in letečih strojev.
Ogrski državni zbor.
BUDIMEŠTA 12. Predsednik Justh je otvoril sejo in predložil listo onih poslancev, ki so manjkali na zadnji seji. Zbornica je sklenila, da zgube dijete vsi oni poslanci, ki niso svoje odnosti osebno opravičili. — Posl. Bozath (stranka neodvisnosti) je nato utemeljeval svoj predlog, da se črtajo plače podpredsednikov. Zbornica je sklenila, da se predlog Busatha postavi na dnevni red ju-tršnje seje. Nato se je nadaljevala razprava imunitetnih stvari.
Bolgari proti Bošnjakom.
SOLUN 11. Makedonski Bolgari so razvili silno agitacijo proti Bošnjakom in Hercegovcem, ki ie naseljujejo ▼ Makedoniji. Pri tem jim pomagajo njihovi listi.
Potovanje carjevo v Italijo.
BEROLIN 12. Iz Petrograda brzojav-Ijajo glede potovanja carja v Italijo: Car t odpotaje iz Licadije dne 14. t. m. Na jahti „Standart" ae car poda v Odeso, odkoder bo potoval dalje po železnici. Južne in zapadne železnice atražijo že vojaki. Car bo potoval sam brez carice. Spremljali ga bodo : dvorni minister Frederiks, minister za unanje stvari Izvolski in še par drugih dvornih dostojanstvenikov. Na svojem povratku ob šSe car romunskega kralja. Carjevo potovanje bo trajalo enajst dni«
Važne reforme v Grški.
ATENA 12. Ministerftki svet »e je bavil z važnimi reformami v notranji upravi, ki jih namerava vlada v obliki zakonskih načrtov predložiti zbornici v odobritev.
Zrakoplovstvo.
FRANKOBROD o./M., 12, — Danes ob 5. uri zjutraj je vodljivi balon „Parceval" poletel proti Norimberku.
RIM 12. Vojaški vodljivi balon se je ob 2. uri 30 min. pop. v Braccianu dvignil ▼ zrak in je ob 2. uri 52 min. dospel v Rim. Nad vojaškim vežbdiščem je izvršil ^ več vspelih kretenj ter se je na to spustil na zemljo, da se je vkrcal ▼ balon poveljnik zrakoplovne brigade, polkovnik Morit. Nato se je zrakoplov zcpst dvignil ie preletel mesto v vise čini 150 metrov, pri čemer je isvršil več kretenj nad Kapitolom in Kviri-nalcm. Potem ie je zrakoplov zopet Bpnstil na zemljo in je ob 4. uri 25 min. odletel v Bracciano.
NORIMBERK 12. Zrakoplov „Par se val" je ob 5. uri 20 min. dospel ▼ Nitten. Pozdravila ga je na tisoče broječa množica ljudstva.
Orkan v Ameriki.
KALEY-WE8T 12. Vsled včerajšnjega orkana je veči del mesta v razvalinah. — Škodo cenijo na dva milijona dobrjev. Na stotine hiš in devet opekarn so popolnoma ali deloma razdejane. Ko se je vihar polegel, so pričeli plenilci svoje delo, nakar je bil progla-
Brezupno Tpitje, ganljivo ječanje, molitve, kletve, vso to pomešano sa je razlegalo v grozni zmešnjavi. Izselniki, poživinjeni, so zahtevali rešitve od parnikove posadka. Kapetan, ki je bil prihitel, da pomiri duhove, je moral rabiti silo proti tili ter jim groziti z orožjem v roki, pri čemer so ga podpirali ostali njegovi častniki.
Spustili so v morje dva rešilna čolna. Ljudje so se spnstili, so se vrgli vanja. in polna, natlačena, sta se čolna oddaljila. Eden čolnov se je takoj potopil.
Spustili so v morje tretji rešilni čoln. Moški in ženike, nekatere z otroci v naročju, so se ob robu parnika nagromadili vanj. Nekateri so v gnječi padli v morje. Vnela se je divja, živinika, sramotna bitka. Močnejši je prehitel slabejega, moški je prehitel žensko. Čoln ae je napolnil z moškimi. Zaman so ženske prosile vsmiljemja za svoje otročiče. Moški so jih odrinili, premagali in nekatere celo vdarili. Karol, ki se je bil v duši že vdal smrti, je prihitel razkačen. A zaman.
Hkratu je Karol za zrl mej jokajočimi ženskami — vso premočeno, tresočo se in bledo — ono mlado žensko, s katero se je prejšnji dan pogovarjal na krovu. Tudi ona je bila ugledala njega ia takoj sta je lici postali nekoliko bolj rudeči. Kleče gt je isprosila z dolgim, žalostnim pogledom onih
Sen nagli sod. Vihar je imel hitrost 100 milj na uro.
HAVANA 12. Včerajšnji orkan je pro-vzročil velika opustošenja v zapadnem delu Kube. Pet oseb je bilo ubitih, 25 pa ranjenih. V, pristanišču se je pogreznilo 40 lahkih ladij. Škodo, ki jo je napravil orkan v Havani, cenijo na 1 milijon dolarjev* Nova bolnišnica za tubekulozne bolnike v Arrojo-Na-rsryo se je podrla. Pri tem je bilo mnogo bolnikov ranjenih.
Nova hiša se zrušila.
STRASSBURG 12. Danes predpoludne se je v ulici Ludrigshafen zrušila nova hiša ; pri tem je bilo zasutih več delavcev, Ognje-gasci so doslej izvlekli izpod razvalin tri mrtve, OBem težko in štiri lahko ranjene. Ni se moglo še ugaditi, ni-li pod razvalinami še drugih ponesrečencev. Od dveh težko ranjenih sta dva umrla v bolnišoici.
Revolucija v San Domingu.
CAP HAITIEN 12. V državi San Do-mingo je izbrubnila revolucija. Včeraj zjutraj bo ustaši napadli mesti Dajabon, a so bili odbiti.
Boji t Severni Afriki.
PENON DE L A GOMERA 12. — Sovražnik je včeraj popeludne otvoril ogenj na trdnjavo, na kateri je špansko topništvo odgovarjalo. Po dveurnem boju se je sovražnik po velikih izgnbah umaknil.
SRBIJA.
BELIGRAD 12. „Politika41 ostro napad* vse one, ki 83 ponovno s aro žili vprašanje o princu Gjorg u in ki delajo na to, da postane pricc Gjorgje zopdt prestolonaslednik. Tudi če ni res, zakljnčnje »Politika", da se bo vprašanje o odpovedi princa Gjorgija zopet pretresavp.lo, ie vendar potrebno, da se z jasno in oUcčno izjavo onemogoči širjenje vznemirjajočih glasov, ker bo to v inta-resu siru v deželi in v interesu dinastije.
BELIGRAD 12. Minister za unanje stvari Milovanović odpotuje v sredo v inozemstvo in sicer na Dunaj, Beroiin, London, Pariz in Rim v n vrh o, da bi dosegel, da evropski dvori vrpreimejo kra?ja Petra pod pogojem, da kralja Petra najprej vsprejmejo v Petrogradu. V vladnih krrgih ae zagotovi)a, da je ruika vlada že privolila v poset kralja Petra.
BELIGRAD 12. Radi težav pri rešitvi krize je minister za unanje stvari Milovsnović odložil svoje potovanje v inozemitvo na četrtek.
SOFIJA 12. „Dan" poroča med drugim iz Rima: Italijani so prepričani, da bo Bolgarija v slučaju evropske splošne vojne na strani Avstrije. Italija se bo pa borila na strani sovražnikov Avstrije in to je vzrok, da se bolgarski častniki ne vsprejemajo več v italijanske vojaške akademije, kar bi isti kakor bodoči avstrijski savezniki utegnili izdati gotove stvari, ki se tičejo italijanskih vojnih načrtov.	_
RUSIJA.
PETROGRAD 12. Načelnik generalnega štaba Mišlaj6vski je imenovan poveljnikom II. kavkaškega vojnega zbora in je dobil nalog, da takoj odpotuje. Varšavski generalni guverner Skalon bo pozvan v ministarstvo za notranje stvari k oddelku za upravo guber-nij. Na njegovo mesto pride general Sansatov,
črnih oči, ki bo ga bile že prejšnji dan osupnile.
Karol se je razburil do skrajnosti, čutil se je kakor očaranega. Skočil je k njej in jo prijel z levo roko črez pas.
Marija, ki jo je bila prešinila nada v rešitev, se ga je oklenila tesno.
Karol je pogledal na morje. Čoln se je oddaljeval.
—	Ej, vi v čolnu! — je zaupil brezupno.
Eden mornarjev v čolna ga je bil, ne da bi ga bil slišal, zapazil ter ga pokazal mornarjem, ki so veslali. Čoln ae je vrnil nazaj k parniku, ki se je široko zibal sedaj na levo, sedaj na desno, kakor bi se boril se sssrtjo, in se potapljal.
Karol, držeči mlado žensko vedno črez pas, je bil pripravljen: z desnico je nervozno držal za vrv, po kateri so se bili že drugi ■pustili v čoln.
—	Kapetan, spustite se doli! — so mu zavpiti iz čolna.
Io on ae je spustil s žensko po vrvi v čoln, na krmilo«
Čoln se je takoj zopet oddaljil ter je komaj všel vrtincu, ki ga je imel napraviti parnik, ko izgine v globino. In res, kmalu zatem, ko so bili malo dalje, bo nesrečneži, bledi, prestrašeni« tresoči se nt vsem životu, videli, kako je Ocean pogoltnil parnik.
hetman donskih kozakov, ki je bil dolgo vrsto let v Varšavi štabni poveljnik.
TURČIJA.
CARIGRAD 12. „Jeni Gazeta" poroča: Vlada je sklenila zahtevati odstranitev kapitulacij. Vendar je gotovo, da vsled posredovanja ene velevlaiti ne dopuite ostale velevlasti, da Be kapitulacije odpravijo. Ob enem bo zahtevala porta, da se odpravijo inozemske pošte in da morajo inozemski podaniki plate-veti v Turčiji davke.
CARIGRAD 12. Tukaj se je ustanovilo prvo časnikarsko društvo. Ob enem je osnovana tudi pomožna blagajna.
Dunaj 12. — Iz Galicije sta dospela semkai ministra Bilinski in Dalemba.
Krakov 12. Z veže neke hiša je bila vržena proti tramvajskemu vozu bomba. — Voz je bil poškodovan in tri osebe ranjene.
Dubrovnik 12. Nadvojvodinja Marija Josipa je dospela semkaj na jahti „Dalmat" ob 2 uri pop. _
Pisma iz Anglije.
London, 5. oktobra 1909. I.
Parlamentarizem na Angleikem. — Liberalci in konservativci. — Njih programi. — Industrijalizacija in njene posledice. — Proletarijat in beda. — Socijalisti in liberalci. — Svobodna trgovina ali zafičitna carina? — Boj konservativne manjšine proti like-ralno-socijalistični večini. — Prognoza.
Zoano je, da velja Anglija kakor najbolj ustavna država na svetu. Njene institucije so posnemali drugod. Bslgija je uredila svojo konstitucijo po angleški, Avstrija jo je kopirala zopet od Belgije. Toda nikjer veš niso dosegli tistega notranjega scglasnega tona, tiste neposredne zveze, ki obitoji na Angleškem med narodom in parlamentom. Naravno, da tudi v angleškem parlamentarizmu igrajo včasih skrivnostne sile svojo veliko vlogo in degradirajo parlamentarizem skoro do onemoglosti — ali ti dogedki so ponaj-več mimogredočega pomena in sa pojavljajo šele tedaj, če se poslanska zbornica kakor taka izkaže preslabotno, premalo ujedinjeno, da bi dejanski vodila državne posle.
Za časa slovitega liberalnega voditelja Gladstona*) je bila n. pr. poslanska zbornica vsegamožen faktor, ker jej je znala t<ko mogočna osebnost, kakor je bil štirikratni miai-iterski predsednik Gladston, udihniti ne samo življenje, ampak tudi tisto moč, ki izraža voljo in pa znanje za zdravo krmarenje državne ladije.
Kakor tradicija velja na Angleškem dvostrankarski politični zistem: veČina vlada, manjšina dela opazijo. Več, nego pol stoletja se vrši že anglefiko politično življenje v tem smiilu. Na eni strani liberalci, na drugi konservativci. Nekaj časa je na krmilu ena, nekaj Časa druga stranka. Anglež je spal mirno, ker je vedel, da tako manjšina kaker večina čuvata enako njegov pravi interes.
Jako zgodaj je adoptirala Anglija princip gospodarskega interesa kakor dovolj znamenitega momenta za obstanek posebne stranke. Liberalci ne pomenjajo tukaj naprednega duha — bodi v resnici bodi po besedi — in konservativci nobene reakcije.
Liberalizem na Angleškem je
*) Izgovori: Gledstčn.
Vihar je bil nekoliko pojenjal. Tu pa tam bo je prikazovalo nekoliko višnjevega neba, ki so je blazno deroči oblaki odkrivali, pa zopet pokrivali. Vesla so zopet začela svoje, /a hip pretrgano delo. S prva se je veslalo kar tja v en dan.
Hkratu je Marija zapazila, da ima njen rešitelj krvavo roko. Prijela ga je za krvavečo roko, ki je bila stisnjena v pest, in jo razklenila se svojimi prsti. Vrv, po kateri se je bil Karol spustil v čoln, držeč se zanjo z eno samo roko, ker je z drugo držal Marijo, ta vrv je pustila na njegovi roki grozno brazdo: odnesla je bila meso do kosti, ki jih je bilo videti mej krvjo*
Marija se je zdrznila in kriknila od groze.
Zatem je vzela iz nedrij robes, ga ožila, ker je bil moker, in je žnjim obvezala
grozno rano.
— In vse to radi mene! — je
dejala.
Karol jo je pogledal smehljaje.
— Kaj naj vam dam za to ? —■ je rekla ona neizrečeno sladko.
Njemu se je zdelo, da ni na Bvetm ničesar, ki bi se moglo prispodobljati njenim krasnim očem z dolgimi črnimi vejicami ter se jej je vnovič nasmehnil.
Čoln je drsel dslje preko valov. (Pride še,)
Stran II
„EDINOST" St, 287
V Trste, dne 13. oktobra 1905
-^---
Vapričo takih dejstev 10 farizeji okelo „Piccola" Se tako drzni, da tožijo o krivič □sati volilnega reda za Italijane, bil uk francoskih firiokratov in njegovega Naj čsjejo: ako bi volilni red za Gori-mogočnega izrodka na Aoglefikem, pod da- ško odgovarjal le najelementarnejim zahtevam šBrnim vodstvom škotskega nacijonalnega eko-j enakopravnosti in pravilnosti, bi imeli Slonoma Adam Smitha. On je proti vsakemu venci v deželnem zboru goriškem ve-
zgolj gospodarske strukture. Po-menja indifidueino svobodo za vaaki irdivi-duvij pri njegovem gospadarakem delu. To je
vmešavanju a atrani države v goapodarako življenje. Vprakai p o m e n j a to odpravo vsake carine, boj proti podržavljenju kakršnihkoli si podjetij (železnic, pošte itd.), boj proti zakonom za varstvo otrok, žen in moških delavcev itd. Eer je bila ta atranka od nekdaj najmočneja, je na-ravno, da je danea vse angleško gospodarsko živlieaje res ustrojeno na ta način. Izjemo delajo le nekateri redki zakoni v delavsko obrambo, v pripoznanje koalicijske pravice delavcev itd.
Konservativci predstavljajo na Angleškem imperijaliste. Njih cilj in ideal je mogočna Anglija, ki vlada nad dragimi državami. Bore se drugače za vse stare institucije. Tako branijo loida, ki so na Angleškem že davno pokupili vso zemljo, tako, da so s tem kmeta v našem pomenu besede apravili do zadnjega iz te nekoč tako piodovite poljedelske dežele. Konservativci so nadalje kudi nasprotniki Nemčije. Gospodarsko pa so tudi oni za staro dogmo svobodne trgovine „free trade", ali to z eno važoo izjemo: nvesti hočejo carino na taje produkte, ki silijo v čim dalje večji meri v Anglijo, ker so vse druge države obdane z več aii manj visokim zidom zaščitne carine. Njih pripadniki so posebno lordi, fabrikantje in podobni bogataši. Seveda ne pravijo, da hočsjo uvesti carino, ampak zakrivajo to dejstvo v besedo „tarifae reforme".
Zadnje čase seveda so se ta strankarska nasprotatva nekako zamazala. Po eni strani a tem, da je ne gnil en del strankd proti radikalizmu, po drugi ■ tem, da je krenila stranka k reakciji.
Angleška, ki je bila do leta 1773 eksportna dežela za žito, se je vrgla z vso siio na industrijo. Z druge strani so prepodili iordi kmeta v mesta. Ko bi se danes komu posrečilo deželo blokirati, da bi ne megla prejemati živeža od zunaj, moralo bi devet desetin Angležev pomreti lakote.
Italijansko farlzejstvo ozirom na volilni red na Goriškem.
V enem je naš „Piccolo" priznan mojster: v poziranju vloge proganjanega in tlačenega italijanstva v naših pokrajinah. Sedaj nastopa zopet kakor kaka moderna Kasan-dra, ki joče in stoče radi grozne krivice, ki da se je zgodila Italijanom z novim volilnim redom, to je: z razdelitvijo krajev* Posebna nečuvena krivica da je v tem, da v skupini furlanskih kmečkih občin voli !tudi pet slovenskih občin — Biljana, Kožbana, Doberdob, Devin in Medana — vsled čeaar morejo S'.ofeoci vplivati na izid volitev v furlanaki skupini.
O ti hinavec, grdi ti! Teži pred svetom, v srcu pa morajo goriški Italijani le hraliti Boga, da je tako. Kajti volilni red, ki je po „Piccolovem" — farizejstvu tako grozno kri vičen za Italijane, vsebuje v resnici kričečo krnico za — Slovence.
Pred vsem vprašajmo se: kdo je oče tega molilnega reda? To je dete Pajerjevega poroda, ki mu ja kumovalo slovensko — da ne rečemo bujega — miroljubje. To je tisti Paier, ki ni-le glavar dežele goriške, ki ni-le vodja italijanske stranke, ampak ki je tudi rafiniran do brezvestnosti v izbiranju sred* atev, kadar gre za to, da utrja nadvladje italijanske manjšine nad slovensko večin« v deželi 1
Ia takov mož naj bi bil u it varil volilni red, ki bi bil krivičen in škod ji v za Italije ? I!
Farizeji okolo „PiCcolau morejo hliniti to svo;im slepim ignorantom, ne pa ljudem, ki zaajo gledati in aoditi.
Pajer je dobro vedel, zakaj je onih 5 alovenskih občin stlačil v furlansko skupino kmeškib občin. S tem je slov. volilce teh oOčin izročil v neusmiljeno majoriziranje od atrani Italijanov: a v drugo — in to je bil glavni vzrok — je v tem pomnožil volilce te skupine za toliko, da je vstvaril vsaj ■eki videz opravičenosti za dejstvo, da aovi volilni red odmerja tej skupini tri poslance!! — To je bila za Italijane naravnost moisterski zasnovana ia-.- .	.. - a .....	. , - . hovna poteza lisjaka Pajerja: iz slovenskega police. Sv. oče Jih je pozval, da čuje, telesa je pomnožil število volilcev, ne bi ti končno rešilo to vprašanje. S tem v nacionalnem pogledu mogli kedaj postati
čino in diktator v deželnem odboru ne bi se nazival — Pajer! A pri vsem tem ne bi italijanski listi Š9 vedno imeli nikake pravice za farizejsko moralizacijo o krivicah, ki se Italijanom ne gode 1 Pa Itslijani naj si zapomnijo: česar danes Se ni po zaslugi sedanjega volilnega reda, pride vendar, ker mera priti, ker ves naravni razvoj izsili to prej ali slej !
K sklicanju državnega zbora.
Celokupno češko časopisje sa pača s položajem, ki je naital zbog zaključenja češkega deželnega zbora in sklicanjem državnega zbers. Skoro vsi časopisi groze z obstrukcijo. „Ven* kov" glasilo agrarcev piše: „Naša pot za državni zbor je trdno začrtana. Eno mora biti dunajskim krogim jasno, da to, kar se je zadnje čase zgodilo proti Slovanom na Duaaju, v Pragi, Brnu, Opavi in v Ljubljani, ne spada med dogodke, ki se jili tako hitro pozabi. So to sami računi, ki pridejo konečno v poštev, ko se bo delalo konečne račune z Bienerthom, Bo to ugonobljajoč obračun.
„Narodni liaty* pišejo: Vsi protičaški izgredi zadnjega Časa morajo imeti za naa skoro eno posledico: da potegnemo sabljo najostreje ebstrukcije na vsej črti. Proti takemu vladnemu sistemu, kakor je sistem vlade Bienerth—Schreiner, i<i nikakega pardona.
Pogajanja med Madjari In hry.» srbsko koalicijo.
Iz Zagreba poročajo, da se vrie med predsednikom ogrskega državnega zbora Justhom in člani hrvatske delegacije pogajanja za sporazumljenje med Madjari in Hrvati. Gre da se za drugo reško resolucijo* Pogajanja da so tajna ia zato je v krogih hr-vatsko-srbske koalicije dirnulo zelo neprijetno, da je zadeva prišla v javnost.
Mi bi želeli samo, naj bi bili Hrvati in Srbi takrat previdaeji, ako so te vesti resnične, kakor so bili o sklepanju prre reške resolucije. Naj bi ne pozabili, da so jim Madjari dosedaj še vedno obljubovali vse, ko so jih potrebovali I
Sidai so začela nespodobna rovarenja. Ona gospoda eo zastavili vae sile, ves svoj vpliv, da bi rešitev gl&golskeg) vprašanja šla mrmo zapisnika škofov. V tem smislu je v resnici izšel (še le po 11/a leto, to je 1906.) famozni dekret, ki je naravnost v zaameh konference škofov v Rimu.
tekstera podjetja možna samo tedaj, ko jih se lofuje več moči.
Za „ljudskim vseučiliščem" prida ši nekaj: velika ljudska knjižnica v Trstu. In tedaj b? delo komaj pri svojem začetku. Marsičesa potrebujemo na kulturnem polju, skoro vsags. Kar se je začelo, treba je
Da obranijo svoj ponos, poštenje in čast spopolniti, in drugemu, vsemu dragemu treba so se škofje sestali v istem letu v Zadru ter ša-Ie postaviti temelje. Evo polja, kjer naj se
so dali škofa Nakiču nalog, da v imenu vseh odgovori non possumus, to je, da po svoji vesti ne morejo vsprejeti in rszglasiti onega dekreta, ter da se sklicujejo na zapisnik od leta 1905!
kakor učiteljica srečava ljudstva, ki se sačenja presiranih in — proga-
nasa inteligenca g masami našega dvigati is ni sav njanih i
Da pa bo društ70 slovanske inteligencije Ta protest je zopet razburil ono gospo- J v Trstu kos velikim nalogam, ki jih ima nado, ali reklo te je, da je vprašanje glagolice sproti vsemu slov. narodnemu delu v Trstu, vzel papež ▼ svoje roke in da bo skoro sle- bo treba razumevati in reaao podpirati strem-dila nova rešitev po . . . zapisniku.	iljenia tistih, ki so se temu gibanju posta tili
Zopet tri leta čakanja in — popolna na čsio. Z zaupanjem in volio se morajo pri-razoSaranjc, Obljubljena nova rešitev je se-;bližati svojemu žarišču — „Slov. čitalnici — stala v tem, da so leta 1909, obelodanili i s t i vsi tisti naši izobraženci v Trstu, ki so do-dekret od leta 1896,, ki po namenih obe-i tedaj atali na strani. Iu ko se slov. inteligen* lodaniteljer in po svoji vsebini ne more imeti cija v našem mestu najde v ednem kolu, danes kanonska vrednosti. Pozvali so škofe najde v njem gotovo vsaki po svojem ulcusu, ? Rim, a s tem so priznali tudi njihovo kom-; česar smo pogrešali do sedaj : primerne za-petenteost v vprašanju glagolice — čemu je bave in resnega dela.
torej izišel ta dekret, ki je v dijametralnom j Italijani hvalijo češke pesmi. Prejeli navskrižju z njihovim razlaganjem, in je tako ;'smo:
preklical kompetentnost škofov.	j pred dnevi tem šel v kinematograf
Ta misel me je navedla na to, da semGalileo", ki se nahaja na Acquedcttu. Eer vprašal znanca: zakaj se niso na reševanju j je Acquedotto ena (osobito zvečer) najživah-glagolice držali zapisnika hrvatskih škofov, nejših ulic, je seveda tu kinematograf dobro ko so jih ravno radi tega poznali v Rim ? !: obiskan. Na veliko svoje začudenje sem slišal, Znanec mi je dal ta* le c d govor: Bil jej ko je pričel elektro* planino igrati — ples dan nalog, da se marajo za pravično rešitev Češko besedo", ki je sestavljena iz čeških vprašanja glagolice proučiti vsi dokazi. Za i narodnih pesmi. Vae na predstavo čakajoče podlago je imel biti zapisnik od leta 1905., j občinstvo je sledilo aurauju lepe melodije ▼ katerem je bilo vse pro in contra glagolici. \„Češka beseda" in te laskavo izražalo o njej. Za rešitev je trebalo torej tega zapisnika, ki.Baje pa ni vedelo, da to te melodije češke ga pa niso mogli najti. Ne ve se kako, alijnarcdae pesmi, ker se Italijani niti na polju
fakt je ta, da je zapisnika zmanjkalo!
OGRSKA. Stranka neodvisnosti v razsulu. PosL Ugron je izstopil iz stranke neodvisnosti, V pismu, s katerim je naznanil Košutu svoj izstop, navaja kot razlog nek govor, doma" v Barkovljah v katerem da je baje Košut razvijal nazore, jbarkovlianskega Sokola
Im	v mamIamvm mm	a^iiAnliA nnAnnts. '	Lt imBABltani VtAlnr
znanosti in nmetnoiti ne morejo otresti predsodkov in narodnega sovražtva.
F. B—o.
Sokolski odsek v Barkovljah, Kakor je
bilo ža naznanjeno, vrši ta v nedeljo 17. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih „Narodnega
ustanovni občni zbor
nevarni za Italijana in so marveč za sloven-ski interes na volitvah — izgubljeni! Oni morejo sicer vplivati na irid volitev v borbi Med italijanskimi strankami, ali kakor slovenski element so na volitvah za nas izgubljeni.
Gori smo rekli, da je s tem pomnože-njem volilcev farlanske skupine Pajer ustvaril le neki videz opravičenosti. Kajti trije poe!anci za tako pomnoženo furlansko sku
.Slovanska čitalnica" in narodno delo. Kadarkoli je „Slovanska čitalnica" v Trstu dobila nov odbor, smo nekako tolažili sami Sloga hrvat.-srbske opozicije. j»ebe, češ: ta novi odbor čilih, mladih moči V nedeljo je hrvatsko-srbska koalicija še *otaže> df »Slov' Stalnica" ni institucija, ki enkrat demantirala vse one vesti, ki bi hotele, Pe P™*veia	nalogo, ampak erusevo je
"za naa prepotrebno, ker..,, itd. No potem
„Jovo-nanovo". Životarilo ce je: par plesnih večerov, par starih izposojenih knjig, par za-hajalcev v čitalnico in igralne sobe in basta. Edino veče delo odborovih sej je bila debata o rešitvi financijelnega vprašanja. In tiho se je med našo inteligenco vpraševalo: ali je vredno trošiti toliko denarja za samo najem« ščino tega društva ?
„Slov. Čitalnica" ni imela teh dni občnega zbora; ne bomo torej govorili o njenem novem odboru mladih in čilih moči. Ali, ker nam aveža kraška tapa prinaša t. z. zimsko sezs^o, čutimo za potrebno, da javno pretresamo vprašanje: kaj ee misli v naših narodnih društvih za sezono društvenega živ ljenja in dela za druit?a sama ?
Hoteli smo bili pr?o tako vprašanje staviti .Slov. čitalnici", ali prehitela nas je. Videli smo že program njenega bodočega dela, znamo ža dan, ko sa izvrši prva točka tega programa.
SI. čitalnica" hoča resno izrabiti svojo sezono, hoče krepko napredovati na poti, po kateri je vodi ne samo mlada in čila moč, ampak tudi pogumna, vstrajna in volje polna moč: čitalnični predsednik, učenec praške šole, ki s čitalničnim odborom tvori edino in nerazdružno celoto« Ne maramo kaditi dru. Siaretu; njega bi razž*lilo, ko bi ga hoteli z nekakimi „dobro je, bra*o!" bodriti na vstrajnost. Niti on, niti njegovi totrudniki na potrebujejo naše pohvale. — V javnosti jih omenjamo samo zato, da vse tiste, ki se jih tiče, opozorimo na izvrševanje dolžnosti] pojedinčev natproti skupnosti. Pojedine osebe v čitaln. odboru umejo svoje naloga, tvoje dolžnosti in hočejo vliti novega življenja društvu, o katerem se je mislilo, da je poitalo skoraj nepotrebno.
r81. Čitalnica" — po naSrtu in volji nje novega odbora — hoče postati trs-diščem družabnega življenja naša inteligencije v Trstu. Ali to življenje na bo več „par plesnih večerov" i. t. d.; to bo manifestacija ukusa, izobrazbe, poleta naših inteli-gentov.
SI. Čitalnica" ima torej vendar svoje naloge. Naj naše delavstvo ne misli: gospoda beža od nas 1 Na, „gospoda" samo trebaj o napredovanja od točke, do katere so dospeli svojim umnim delom. S tem pa ni rečeno, da ae med družabnim življenjem našega delav
Upamo, da ae zala niso v soglasju z načeli stranke neodvis-jvedni Barkovljani polnoštevilno udeleže tega nosti. Ugronu sleda bržkone še drugi poslanci, j sestanka, od kateregv je odvisna ustanovitev
Sokola v Barkovljah.
Velenevarna demonstracija, vspeh učenja na tržaški mestni gimnaziji. Kdo tržaških Slovencev ne pozna gostilničarja Hinka Kosiča
Dnevne vesti.
da je hrvatska opozicija pri kraiu tvoiega složnega življenja. Poslanec dr. S. Luldnić je eUical namreč za ta dan v Karlovcu zaupen aeatanek (javno skupščino je prepovedala Rauchova vlada), na katerem so bili burno aklamirani govori poslancev koalicije: dr. a Me* dakovića, dra. Mažuranića, Šupila, Budisavlje-vića, Banjanina, dra. Popovića, dra. Poljaka, dra. Vinkoriča ter Modnišana. S sestanka so bile odposlane brzojavke Njeg. Veličanstvu z navadno prošnjo, naj odpravi v Hrvatski apsolutizem, Ad. Pribičeviću in dr., dalmatinskemu zboru, Tuškanu in vdovi te dni umrlega posl. Purića.
Deželni jezikovni zakon.
Nemške stranke v nižeavstrijskem deželnem zboru nameravajo staviti predlog, da se proglasi nemščina kot edini deželni jezik na Nižjeavstrijskem. Baron Bienerth da baje ta kemu zakonu ni protiven. V tozadevnih konferencah, ki so se vršile med Bienerthom in nemškimi voditelji, da so odstranjena nespora-zumljenja. Eoake zakone nameravajo skleniti tudi deželni zbori Gorenjeavstrijski, Solno-graški in Predarlberški,
To nemttv) mora biti res na zelo slabih nogah, ako ga morajo reševati s posebnimi zakoni, a če ga drugače ne bodo rešili, z izjemnimi zakoni ga gotovo ne rešijo.
Vprašanje glagolice v Dalmaciji. Kam je prišel zapisnik škofov?
Neki svečenik je napisal v šibenski hrvatski Rieči" kratko zgodovino najnovejih odliko v sv. stolice ozirom na rabo glagolice.
Pred štirimi leti — tako začenja — ravno na dan 23. maja — so se na papežev poziv zbrali hrvatski škofje v Rimu, da razpravljajo o pravici, ki jo imajo Hrvatje do
znamenitim zborom so ae bavile tedaj novine akoro vaega sveta; najbolj pa italijansko novinstvo, liberalno in klerikalno, ki je napadalo glagolico v imenu — italijanskega patrijotizma. In da bi vplivali na škofe same, so trdili celo, da je misel in želja samega papeža: popolno uničenje glagolice.
Škofom je bila dana popolna svoboda govora in so brez ozira na bevtkanje v italijanskih novinah razpravljali
mirno in dosto* ________________^______
janstveno, zbog česar je njihov z a- j «|ra in naša intaligencije mora postsviti zid, pino Domenjajo še vedno veliko krivico zaPiaaik monumentalno delo glede i ki jih bo ločeval. Nasprotno 1 Naloga, ki si Slovence, ako jo primerjamo s slovenskimi; pravic vsega hrvatskega naroda.	)jo postavlja „Slov. Čitalnica", Je ravno ta,
skupinami kmečkih občin na Goriškem. — j Gospoda v Vatikanu niso pričakovali da bi organizirala vrste naših Inteligentov, Kra&ke obtiae imajo več volilcev nego fur- tac.ga zapisnika, drugačne so biie njihove;da bi osokolila na narodno delo mnoge, ki lantke, a vendar imajo poslednje 3,. dočim misli in želje. Zato so — osupneni — sedaj za nas ae eksistirajo, ker iih ne sre-imajo kraške občine le 2 poslanca. S a bolj začeli razno govoriti proti našim ikotem in čavamo kričeč* ;e krivica v skupini kmečkih občin celo to, da je njihovo postopanje drzno ian. pr. rodilo gociika okolice. — Te imajo trikrat toliko kljubovalno proti oeebi papeža sami. Po tem lil če" I vchlce? kakor furlanske občine in vendar je bilo očevidno, da je bila le tako pro forma Bi-li mi ima;o le tri poslance kakor farianskft!	dana škofom avoboda govora.	društva sa inteligencijo ?
v organizirani skupnosti! Kje naše
aa ja
m njegove gostilne, ki ima nadpia „Al Ginnasio" zato, ker se nshaja v bližini tržaške mettna gimnazije ?! Gimnazija je po svojem namenu kulturen zavod, semenišče, iz katerega naj prihaja inteligenca, kultura. — Naš K?sič se je m?nda tudi zato preselil z BMvederja z gostilno v bližino gimnazija, da bi ae tudi on napil — poleg svojega dobrega vina nekoliko kulture. Trd Krdševec, kakoršeu je, mu ni zamere, da si je to želel. A glej. mesto kultura, ao mu prišli iz ginnaziie brutura, nasilje in zasramovanje.
Včeraj predpoludne ob 11. uri se je zbralo pred njegovo gostilno precejšnje število paglavcev, dijakov tega gimnazija, ki so se začeli zgražati nad nedolžcim napisom: „Sveže pivo", ki visi na vratih. Koiiča tedaj ni bilo v gostilni: bila ja sama njegova soproga, ki je prišla na prag gostilne, da vidi, kaj da je. Paglavci so na to začeli zmirjati se „§čaviu, „trattoria al ginnasio dei ščaviu itd., itd.
Mejtem so ae posmehevali in kazali s prstom na Eosičavo soprogo, ki je slednjič stopila k nekemu profesorju ia mu povedal* vao strar. Profesor jej ja obljubil, da poskrbi, da se kaj tacega ne pripeti več.
Pripomniti je, da je bil s paglavci, ko so na rečeni način demonstrirali in — reševali italijanstvo Trsta, tudi vratar gimnazija. Sevada, revček, tudi njemu je jako pri srcu italijanstvo Trsta; se avojo prisotnostjo je pripomogel, da so bili mlečno-zobi junaki bolj pogumni.
Oh, care aperanze della patria ! Tržaška zdravniška zbornica. Predsednikom tržaške zdravri§ka zbornice, ki ae ie te dji konstituirala, je bil izvoljen dr. Maksimilijan Brun cer, podpredsednikom pa dr. Viljem Pastroricb.
Jahta nKawala4. Jahta egiptovskega podkralja „K£wala" jp- včeraj ob 5.30 uri zjutraj odpluia v Alekflatdrijo.
Poveljnik železniškega polka. — Vč9?aj
zjutraj je doipel iz Korneuburga v Trst poveljnik edinega avstrijskega ž ilezsišliega polka, polkovnik V. Farbam.
Potres, N^ tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so v ponedeljek pcpoluine sei-smogr^fiSni instrumenti zabeležili zopet bližnji potres, kateregn središče ie bilo oddaljeno približno 100 km. Začetek tresenja ob 4. uri 46*5 sekund, caak&imum 20 mm ob 4 uri 54'3 sek,, konec ob 4. uci 3 min. popciulnc. Ta potres, kakor smo včeraj omenili, so Čutile mno^e otebe tuđi v mestu.
Tržaška rnaia kronika.
Okraden
in vržen v morje iz maščevanje. Pred osmimi daori je uodjatn'k L?onardo sprejel v službo zidarja Herku'eia Pellagrio, starega 28 let, iz Cidore. Zdi da niso tovariši bili nič kaj zid 2 volj oi z novim do-šiecem in sklenili io k prm i ti ga strani. — „ljudsko vse uči-j Predvčerajšnjem papoladne proti mraku ja
pod nek-> rino ie šel
Dromino. ker ao žajim brez tuoioje do S-. Anir ja. Ko sta
I V organizaciji naših inteligentov ! eden izmed njih p-jvsbU Pellegrrinn bili prišli do tega, ako ne bi imeli'pretvezo, naj gra Scjim. Ia PellFgrii
__ • z __O TV	•	C	* « " ?__t____ __1 _ ai .. A ^
Y Trstn, d ae 13. oktobra 1S09
> EDINOST * št. 887
Str&n III
bila ca nabrežja pri Lirydom arsenala, sta ie približala nj'.ma dra draga moža. Sedaj ■o mu vsi trije vkradli se, kar je imel pri 3ebi, in ga pabnili v morj?. Na to sojo urno pobrali. Na srečo ni tam voda preveč globoka, tako da se je Peilegrino rešil sam. Na to je naznanil lopovščino policiji.
Karavana Somalijev. Včeraj zjutraj je z dunajskim poštnim vlakom dospela iz B3-rolina in drugih velikih nemških mest in z Dunaja karavana Somalijev (črncev), obstoječa iz mnogo cseb moškega in ženskega spola. Več njih se ie razpršilo po mestu, in aereda se je okoln njih zbralo mnogo rado-vežner. Več teh črncev govori dobro nemški ?n francoski. Potjvaii so po razaih mestih Evrope, kjer so se izkazovali v raznih njihovih igrab, pletih itd. Pet njih je šlo tndi v krojačnicD Jirasa v ulici Caserma, kjer so si kupili častniške sablje z dotičnimi ocrta-pejami, ki eo si jih takoj opasali. Eiega teh 'ie neki redar na ulici ustavil in ga odvede! na policijo, kjer so mu sekvestirali sabljo.
Ob 4. uri je karavana odpotovala z I/oyđovim psrnikorn „Thaiia", ki je odplul v Se i kut 3. V Ader.u se karavana izkrca, in vrr.e v evojo domovino.
Cva poskusa samomora. Pod gornjim nadevom smo objavili predvčerajšnjim, da je 52-Jetni Ivan Lukežič, ki se je bil samo-mcriinim namenom vrgel v morje — sluga pri fiiaučni direkciji.
Od kompetentne strani nas obveščajo, da je detičnik pri finančnem ravnttaljfctvu popolnima nepoznan in da pri tem ravnateljstvu sploh ni nikdo z gornjim imenom uclužben,
Poskus samomora. — Včeraj zjutraj ob 7. nri je Ema Tcrnaj, stsra 31 let, stanujoča * ul. Sette Fontana št. 483, vsled red finskih prepirov poskusila storiti konec svojemu življenje, izpitši ž*ep!enaste kisline. Takojšnja #omoČ zdravniške postaje jej je rešila življenje.
Tatvine v neki vili. — Predsincčnjem so tatovi preplezali zid vile Hsggicoste i o potem u pomočjo vetrihov vdrli v pritlično sobo« v krali so dre japonski vazi in povečalno steklo ? ekunni vrednosti 200 E.
Velika nesreča, V Škedenjskem plavžu je včeraj stroj zagrabil 44-letnega delavca Mateja Euitrina iz Tolmina in ga tska poško-doral, da je nekoliko minut potem izdaknil. — Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri S7. Ju »tu.
Nenadna smrt. — Predičsraj ob 7. uri zjutraj je 66-letnomu mizarju v Llojdovem arznnalu Vincecca Carnera, stan. v ulici Aijdrsa Rapicio št. 6 med zajutrekom prišlo slabo in je malo nato izdahnil. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati le emrt. T;uplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu.
Torpedovke v Trstu. — Predvčerajšnjem zvežor co v našo loko priplule štiri torpedo ?ske vojne mornarice. Včeraj zjutraj so zoset cdpluie.
Koledar fn vreme. — Dinea: Elvard kralj. — Jutri : Kaliat pap.
Tomperztura včeraj ob 2. uri pop?iudne -j- 229 Cela. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Plimo ritko: Samtertja oblačno. Hladni vetrovi. Tvmp?ratura malo spremenjena.
Porotno sodišče.
Tatvina v stolni cerkvi v Kopru.
Včeraj je nadaljevala razprava proti obte ž^ncem v zadevi ropa v koprski sost^lnici. V cag'edajem podajamo sa kratko glavne mcmeEts iz včerajšne razprave:
Obtoženi Brandolin pravi, da mu je pri-ne-Jt* žena Plojerja neke v ruto zavite stvari, Le da bi on znal kij se nahaja v ruti, a ker se je zbal, da bi utegnil imeti neprijetnosti. je vrnil zavoj Plojerjevi nazaj.
Obtoženega Norbeia se obdoižuie, da se je porodila v njegovi glavi ideja, da bi se okradlo sostclcico. On taji; pravi celo, da je h?tel celo obvestiti policijo, ko je doznal o nameravani tatvini. Jasil se je pri policijskom c£cijalu Titzu, ki pa oni dtn ni imel Ča<a, a pozneje se ni več vrnil.
Obtceem Fami pravi, da je deloval le v lastnosti zaupnika — policije.
Priča Mioni je pravil, da ga je Fumi naprosil, naj proda kelih pri starinarjn Fano, a on je nesel kelih v uredništvo „Piccola", sjer .ie dobil 300 E, kakor mu je bilo že popre) obljubljeno.
Izjavil je na vprašanje predsednika, da ni hotel izročiti keliha na policiji, ker ni hitel imeti več opravila ž njo, ki ji je avoj čaa pomagal pri razkritju tntvi-.e poš'nih znamk, kjer je bila razpisana nagrada 150C krjn, a je dobil samo 100 kron. Policija ma je terej dolžna ša 1400 kron; zato mu ni tfazal?, da bi sklepal k policijo nove kupčije, doider mu ne plača starega dolga.
Po zaključenem aokazilnem postopanju, je stavil sodni dvor porotnikom 17 vprašanj, n° kar bi imel govoriti namestnik drž. pravdni ka dr. Sarzal, a je bila obravnava pretr-^na.
Nadaljevanje se vrši danes ob 9. uri predpoludne. Razsodba se razglasi drevi«
Naše gledališče.
Od svojega recenzenta smo prejeli kritiko 3 nedeljski predstavi, a tmo jo morali odlo-iti na jutri, radi preo bil.ca dražega gradiva«
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTi. — Na zadnji predstavi opere „Wally" je bilo gledališče malone razprodano. VeUko pohvalo je zlasti žel v slovo bariton Stracciari. Danes odmor. Jutri toli pričakovana premijera Puccinijeve opere „Hadame Batterfiv".
Društvene vesti.
Slavjanska čitalnica priredi dne 23. t. m. prvo letošnjo prireditev. Na tej prireditvi bo predaval g. dr. Stare o „Ziati Pragi", ki se jo predoči s sto fskioptičnimi slikami. — Poleg tega bodo na vsporedu ša pevske in glasbene točke tako, da bo program res vsestranski m zabavno-pončen.
Iz pevskega društva „Kolo". Po počitnicah se je v nedeljo zopet vršila pe7&ka vaja pod vodstvom trudoljuoivega pevo»odje g. Mshkote. Velikim zadovoljstvom beležimo, da so se pevci udeležili vaje polnoštevilno, kar je razveseljivo znamenje, da se je v društvu obranil stari dobri duh, ksr opravičuje najbolje nada za prihodnje čUlovan;e društva.
Prihodnja pevska vaja bo v nedeljo po-poludne ob 2. nri.
TrgoTSko izobraževalno društvo v Trstu.
Gg. odborniki so vabljeni na nocojšnjo od-borovo sojo, katera bo v društvenih prostorih ob 9. uri.	_ Predsednik.
iar. deiav. organizacija
vabi na nadaljevanje
II. rednega občnega zbora,
ki ee bo vršil v soboto, dne 16. oktobra 1909 ob 7.30 uri zvečer v gledališčni dvorani „Narodnega doma14 v Trstu.
Dnevni red:
1.	Sprememba pravil,
2.	Volitev predsednika, odborništva, nad-zorništva in pregledovalcev računov.
3.	Slučajnosti.
Tovariši! Ta občni zbor je izredne važnosti.
Odbor N. D. O.
* *
3|c
Zaupnike N. D. O. in odbornike strokovnih skupin vabimo na zaupni sestanek na četertak dne 14 t. m. ob 7 uri zvečer v prostorih N. D. O. _
Darovi.
— Za moško podružnico družbe sv. Cir. in Met. nabrala pri omisg'u Volčjigrad pri Eomnu E 1.40 Ivank*.
Denar hrani uprava.
Gospodarstvo.
Sadna razstava v Herpeljah. Dopis iz Podgrada:
Te razitave ste žs omenili na kratko, vendar vas prosimo« da priobčite tudi to poročilo.
V razmeroma jako kratkem čaau brez velikega hrapa in bobnanja, priredili smo v nedeljo 10. t. m. prvo sadno razstavo, pod-grajskega okraja, ki je sijajno vspela nad vse pričakovanje.
Razstavljeno je bilo sadje 95 posestnikov Matorijfrke ia Podgrajske občine (Telšanska se žal ni udeležila). Sadja je bilo: 92 vrst
Veliki kinematograf BELVEDEIE
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
od srede 13. do petka 15. oktobra :
DVA GOLOBA, drama. — KONEC LEPIH SANJ, drama. IZREDNI DVOBOJ; komično.
Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. - Otroci in *oJaki 10 stot.
T

Št. 2156.
Dne 4. novembra od 9, ure naprej bo v skladišču državnega kolodvora v Trstu (campo marzio) javna dražba različnega ne odvzet?g* blaga kakor prazni sodi, stoli i. dr.
Eupci ee s tem vabijo na mnogobrojno udeležbo. Natančneje pojasnila daje skladiščni uradnik istotam med uradnimi urami.
Ti it 11. oktobra 1909.
C. kr. državna železnica.
LVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražbu, ki se bo vršila danes 13. t. m. od 9. do 12. predp.
Steiaže, miza, chiff jnnieri, stolice, omara, stiskalnica za pisma, mizica za stroj, nočne omaric?, umitalnik z ogledalom, kronoms-trična ura, mediljoni s zavesami, slike, fcoo lette, polica, Šivaloi stroj „Singsr", kolo „Pucb" za žensko, več parov novih moških, ženskih io otroških čevlje*.
KKKKKKKKICKttKKttKK
H Prodajalnica manufaktur. blaga 2
* Enrico« Francescbi *
i*	— lasi —	M
^ ulica delle Poste 10 - vogal ul. Valdirivo ^
g Velika izbera bombaževine, 2 g izdelanega moškega in žen- X Jg skegra perila in drob. pred- Jg Jg metov po najsmernejih oensh
*XXKSZKH*K&m*M*MM
TRST, mL Csvaaa 2
H
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat aa dsa. - Poatrežba točna lo na dom.
I
Čudovito nizke cene
ivikolM, ilvalnth strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršuiejo
popravo.v"ri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. _
Prodaja tudi na obroke. - Conlki franke. m^TM

Edina od c. kr. namestništva avtorizs-vana obrt za pokončavanjo podgan, silši iisic, krtov In vseh mrčasov, stenic in V881 drugih živalic
CARLO JENULL
Delainica In zaloga TRST, alica Teaa štev. 30 pritličje.
mm
lovno za polnifno ceno 01
kakor vsaki prodajalec ::: n i obrok«
SflT" prodam nove
SINGER-jeve s šivalne stroje
za druiiDike potrebe K 54'- ; z ladjico K "S-—; central bobiu K 'J4"—. Ukljnino pokro* in 5-letao gajancijo. — V Inozemstvo proti pošlljstrt
K 15 ostalo po povzetju. ~ CENIK ZASTONJ. —
ST. RUNDBAKIN
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti Blabemu probavljanju in hemeroidfim. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani v lekarni
Praxiaarer .Ai fine Morf Trst, ybJ1M trg
Kova prodajalslca ar Id dragoctnutl
(ex drug Drag. Vekjeta) GOE&O itev. 38 — T2t»T
lasintl injiUt siauitl. Hi« flUIT.
So«;at; Ezbor zlatanln«, irtkrnlns, drajacsaMi Hi Sepnlh ur. Kupuj« in zmanjuja staro zlat« ia s:t»ro c novim) predmeti. — SproJ« aare'bo In popravlja vsakovrstno, srshraiis Is žepno ure. gST Osas mara«.
I
Odprlo se le v slici Vinc. Belimi 13 (zrooen noveso s». Antona)
: zaloga mannf. blaga:
DE ANGELI & REBER (PREJ AGENTI PRI TIM SERAFINI)
Preskrbljena je z bogato Izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po jako zmernih cenah.	Postrežba točna.
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da 98111 uklipil dobroznano trgovino
gospoda (i. Hutter-ja. ■ -
Ta trgovina je krasno opremljena in Tedno preskrbljena se vsakovrstnim RS" svežim in prekajenim svinjskim mesom.
Dobe se vsakovrstne delikatese in posebno za turiste razne konserve, kakor gulaš, sardine, gosta, zajec, srna in vsake vrste divjačina itd.; najfinejši sir, kakor gorgonzola, emen-thaler, liptauer, holandski in ov&jl sir; Izvrstni salami: ogrski in furlenski; GRAŠKE In PRASKE gnjsti; dunajske in kranjske klobase; najboljša slanina (špeh) in pristna svinjska mast.— Vsaki
dan bodo zaklani najboljše vrste prašiči in se bo torej lahko postreglo s prve vrste rebrci,
L^STŠT Posebno priporoča izvrstni buffet,
kjer se dobe vedno gorka in mrzla jedila, vedno sveže DREHERJEVO PIVO in razni najfin. liiieiji. Poleg tega imam na razpolago vsake vrste vina : to so od vipavske vinarske zadruge : Risi ing, zelen, burgundeo in navadna vina. Ob enem imam podpisani zastopstvo omenjenih vin za Trst in okolico. Nadaije držim prve vrste istrska, dalmatinska vina in KRAŠKI TERAN. Bogata zsJoga buteljk domačega In tujega pridelka. — Postrežba to&na in na zahtevo na dom. Krčmarjem, hotelirjem in drugim razprodajalcem ——— primerno znizane in zmerne cene.
Za obilen obisk se priporoča E&NEST PEGAN.
Ceno at&lne in zmerne.
V soboto 2. t. m. se je odprla v Trstu, ul. S. Sebastlano 7
Nouo proda]. ^11'Alpinista I
CD. Ametein) edina v tej stroki, ker je bogato založena
z vsemi popotnimi potrebščinami
(kakor kovČegi, torbice itd.) dobro poznane tovarne FRANZ ZELLER na Dunaju in sploh vseh usnjatih predmetov. Specijaliteta : Potrebščine za vsaki šport.
Nepremočljivi angl. plašči
ttrttte BomMof P. FranteisteUi & Sons. Po«ora£ ^iS^JTTi:
L _Ji-
Tfjit!
u

!!!! Ugodna ponudba !!!!
Za Tirol, Predarloko, Oorajeavstrljoko, Solnograško, Štajersko, Korolko, Primorsko, Bosno ln Horo. je avstr. patent
U I „Umetni Marmor Karalyt"
■ (1909) io xa oddati. - Ta proizvod je najboljši nadomestek za I najfinejše vrste naravnesra mramori a in ie Dosebno pripraven za
(1909) io M oddati. - Ta proizvod je najboljši nadomestek za najfinejše vrste naravnega mramorja in je posebno pripraven za stenske obloge, vloge pri pohištvu, namizne plošče iML - Iščemo zastopnike za omenjene dežele. :—: Uzorci na razpolaganje.
::;: tvornica umetnega kamenja LJUBLJAHA : Dunajska oesta.
ZAJEC & HORN
mm
liiii
m
3/ran IV
„EDENOST" št. 287
V Trstu, dne 13. oktobra 1909
RESTAVRACIJA
PASSEGIO SANI' ANDREA it. 36
Toči izvrstno pivo, vino I. vrste- Dobra kuhinja. Velika dvorana in posebna B Evf ffnAP blvši lastnik gostil, soba za društva .\ I - CIJUVEl::: ALLA STELLA.
.Ml AIIT1CH1 CflHPl ELISI"
• t
brušek, 276 jabolk in 12 raznih vrst (kutine, orehi in CeSplje). Krasna dvorena z okusno odičenim razstavnim odrom, polnim izbranega sadja, nndila je obiskovalčevemu očetu bujen pogled.	if?	*
Podpredsednik gospodarske zadruge Dra-gotin Gobec, je ctroril razstavo s primernim nagovorom, pozdravivši zastopnike raznih korporacij, predvsem zastopnika c. kr. nemestništva, g. pristava Jakoba Laha, zastopnika dež. odbora iatrskega g. Ante An-drejčiča, zastopnika dež. kulturnega sveta g, dr. Ccccovicha, dež. poalacca g, potovalnega nčitelja Saccin«a iz Buzeta in navzoče občinstvo.
Tu se je degedi o nekaj novega— prvič ▼ litri — da je bil dež. odbor zastopan po Hrva*u g. Andrejčiču, kateri ae je v izbranih besedah zahvalil prirediteljem za njihov trud. £ besedi sta se priglasila gg. Lah in Sancin, katera sta kakor strokovnjaka v poljudnem govoru razlagala pomen in vrednost umnega sadjarstva in uporabo sadja.
Nameravani sadjarski shod se ni vršil, pač pa se je črez dan med ogledovanjem pri posamičnih vrstah priporočalo cd itrani strokovnjakov najboljše vrate aadja.
Razstavo je obiskalo zadostno število. Omenjamo naj ekscelenco g. škofa dr. Nagla iz Trsta, dr. Laginjo, Maksimilijana Eipperja, c. kr. pristava kem, preskuševslišča v Gorici, Anton Šega, tehn. pristava nzor. gospodarstva v Pazinu, g. Kašparja Kastelica, župana občine Materija in drugi razni.
Konstatirati pa moramo žalostno dejstvo, da Fe je od učiieljstva udeležil razstave le g. Kabaj iz Slivja, ko bi bilo vendar moralo ravno učiteljstvo največ storiti za tem po-voijneji uspeh razstave.
Nakupljeno in naročeno je bilo prvi dan precej sadja, razni tujci, trgovci in gospodje ao si vzeli naslove razstavljalcev, s katerimi
Zadnje brzojavne vesti.
TnrSija.
SOLUN, 12. — Albanci so na potu iz Berane v Peć pri Rnđovcu napadli iz zasede stotnijo topništva. Čete so kems: cdbiie na padalce, pri čemer ie bil en častoik ranjen Valed tega ao bile v Rodovce odposlane čete in topovi, ki ao Rodovca bomberdirali. Razdejanih je bilo aedem hiš in več Albance? vjetih. ki ao jih odvedli v Peč.
CARIGRAD. 12. — „Osm. Ll(yd« poroča, da ae je včeraj povrnila iz Livadije tur ška misija in prinesla seboj snltanu carjevo lastnoročno pismo.
Car v tem pismu obžaluje, da ne more priti letos v Carigrad, a izraža nt do, da se to zgodi morda prihodnje leto.
Listi poročajo, ča je misija prinesla snltanu kakor cerjev dar dva sedčeka ka-vijarja.
„Tanin" je prejel iz zanesljivega vira zagotovilo, da se na sestanku v Livadiji ni omenjalo morskih ožin, List oporeka govoricam, da bi obstojala vojaška konvencija med Tur* čijo in Rusijo, ki da je caperje na proti tio-
Hrano in stanovanje *i£S5l
družini, če možno v bližini „Narodnega doma". Naslov pove Ineeratni oddelek Edinosti,	J
Mali oglasi
7q rnuliario Proda se šivalni stroj, cilin-šmCt bCvIJaljC« der, kopita in drugo že rab-Ijeno orodje. Naslov pri Edinosti	1815
llrotsn (kosilo in večerjo) ee dobi v ulici Gio-nIdIIU vaimj Boccaccio 16, L n.	1816
Malo stanovanje in kuhinje, krasnim
razgkdom po vsem Trstu, v zelo zdravem kraju, a vendar le par minut od tramvaja, Be odda v najem, Več se izve v uredništvu tega liBta._
Prosek gostilna Cavalm. vsakovrstna najboljša vina, kTaški teran, botilke, najboljši
sladki prosekar. Postrežba za gospodo, priproste	.•« -s
ljudi, popotnike in voznike. Hlev na razpolago. — !	SKJaoiSCe 0»£8& Z& 3ZLOŠ&6 dečki*
Uljudno se priporoča Fr. Adamič, gostilničar. (1S22 1	-»• . a m - •itr t
-—--——j-j-7—-—-—-—j	»rst, via 5. viiovanni 16, L n.
rrooa se stelja in divan.* Ulfca ^uarta^H	(nare* Restavracije Cooperativn ex Gacke?)
pritličje.
Prostori
_____1823 j prodaja 11a mesečno ali tedeosko
za Irgovino z mešanim blagom s po- obro&e Obleke lil pOV TŠuike ZS leg nahajajočem se Bkladiščem vjako	HlOŠkC Derilo It(l
flajdogovornejše 3cne.
Skladišče ni v pritlijču ampak v prvem nadstropju.
prometni vasi na ^ rasu oddajo ae takoj v najem. Ponudbe naravnost: J. Klemene, ulica S. Antonio št. 1, I. nad.	1482
- i POZOR!
Prva in edina pisarna
v vojaški 27« stvaii
^ /Daja nasvete in informacije o vsem\ ^ /kar se tiče novačenja in voj. službe A cg /Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-\ C) /šenj vojašk. značaja — oproščenje od\ ^ fgr /yaJ in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ «• /sto volj stvo, ženitbe, dosezanje zakcnitih\ -^ /ugodnosti glede prezenčne službe vspre-\ "jp /jetja v vojaške Šole itd. — Pooblaščena je\ 'zastopati stranke pred oblastnijami. — Po-\ fereduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje) hitro in točno. — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popolA Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opoludA
!_J
2 Trst - ulica Tivarnela št. 5
jfi	Telefon 16-64.
|g ZALOGA VSAKOVRSTNEGA
y Oglja in Premoga.
I C
IIPPnP3 sprejme prodajalnica jestvin proti pc-UUClIUd goju 2 let. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti.	1817
K 32 — (veljajo 2-krat toliko). Plošče Empirio" s slovenskimi in hrvatskimi komadi. Ulica Cavana 4.	1814
stopijo v direktno dotiko.	j |/.Q0n| nnomnfnni
Prvi korak je storjen. Videli smo pri | *ra™ 9"®™!0!11 tem, Lfiko potrebna bi nam bila eedoa zadruga, in koliko koristi je možno doseči z
marljiv delom! To naj bi bil kratek od- j Mali alSSOVir A'^n"? * m
govor onim neumnežem in zlobnežem, ki so1-*-6	'
trosili po vaseb, da se vsled razstave zri-6 a j o davki itd. Nasprotno je res: našemu kmetovalca bo s tim odprt nor vir dohodkov.
V ponedeljek je poleg dragih posetil razstavo tudi g. vladni svetnik Frubatif, ki 83 je jako laskavo izrazil o raznih pridelkih, ravnotako naš veič. zaslužni g. poslanec prof. Matko Mandić,
Vsi razredi ljudske šole ? Herpeljah so ■i pod vodstvom gce. učiteljice Thaler ogledali razstavo.
Jurija je odločila najboljšim razstav-Ijsicem več častnih priznBnj, nadalje nekaj nagrsd v gotovini — drugim pa v cepilnem orodju.
Intolinonton petdesetletni udovec brez otrok :. y	izvežban v trgovski in obrt-
niški stroki, zdrav, z inicijativo, več kot 25 let naseljen v Trstu, popolnoma vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, neomadeževane preteklosti, je po celi Evropi ponovno potoval, išče službo kot zasebni ali občinski tajnik, korespondent, kontoarist, potnik itd. Bi opravljal posle korespondenta v mestu tudi na ure in šel bi le v stalno službo tudi na deželo. — Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „MiranskyJ.	1821
Služkinja
pridna, čedna in zanesljiva oseba, izurjena v vseh hišnih poslih, ee išče za 2 osebi. Naslov pove Edinost.	1819
nnm m iiuiiiii lainmai UUHUH mnim	Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestniitva.	varmnian m nun ■■■■■■■■i rHnranm
		
ALEKS. FRAtfC MATER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Najbolji! vir za dobivanje pečene kave.
DE
3
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom
Pozor krčma? ji in zasebniki
Podpirani se priporočam gg. krčmarjeaa in zai ! sebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodis i pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma vna t_-4.__.__ «•__•_____ . . . ... istrska vina kakor, n. pr. belo in črno, refošk, berza-
Internaoijonalno prevajanj o in selit v t | min> rizling} vino ; butpeljkahin sedaj 0b igatve-
---na vse kraje---
i posebnimi zaprtimi vozovi.
Dva
fanta se sprejmeta na stanovanje. - Zglasiti se v ulici Guardia 11, pritličje.	1825
a p s ^
** o
ca
p a
s
mm MD «« ®
9 A
a
U Srn
M -O
j tudi grozdje, upam, da ge bodo gg. krčmarji in za. ; sebniki obrnili do mene, abo nameravajo kaj nakupiti i Gotovi naj bodo, da posredujem pošteno in brez-| plačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko.
j Udani Martin Sreboth. trgovec in posredovalec v Poreču (Istra)
Odda se
takoj v najem stanovanje, 2 sobi, 1 sobica, kuhinja in del vrta. Bojan, nova hiša, nasproti vile Kovačič.	1821
tdef. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trst.
31P
Prodaja tudi koruzno porje za poatslj*

Vesti iz Istre
„Ljudski knjižnici v Kozini so darovali: „Matica Slovenska" v Ljubljani 5 knjig ; g. Gr. Lecngrdis, naduč. Krvavipotok 2 „Ljub,! zvona" in 20 druzih knjig; g. Fr. Bapotec, i Medičev Kczina 4 knjige: g. Rado Preferen pravdnik Begnje 6 knjig: g. Fr. Rapctecj pravdnik Kozina 4 knjige ; g. Fr. Princ fio. | nadstr. Trst 7 knjižic.
Vsem najlepša zahvala. Naj bi nagli po- j •nemovalcev.
Tujci v Opatiji. Od 1. januvarija do 6.1 ckfeofcra 1909 je obiskalo Opatijo 35.623: oseb, Od 30. sept. do 6. oktobra 1909 ,}e ca f novo doSJo 700 oseb. Dne 6. oktobra je bilo navzočih 2650 gostov.
Razne vesti.
Čehi na Dunaju. — Dunajski Nemci po vsi pravici trepefejo pred čeSko poplavo Du- \ r.eja. CeSki dunajski socijalisti imajo nad 90 ptlitiSmh crgan zacjj ; češke strokovna organizacije imajo tk'Cglo 25.000 členev. ĆeSke delavske posredovalnice na Dunaju preskrbu-ejo 8<oiim rojakom kolikor možno mnego; ^lnžpb po delavnicah in tovarnah. Pa tudi' čeških cbitnikuv, izbsti manjših ja vedno več,' V X okraju imajo Cehi lastno obrtno nada* j Ijtvalno šolo. Češki krojači so ustanovili lastno i veliko delavnico z* obleke. Poleg 11 krajevnih podružnic „Komenskega" imajo dunajski Cehi 159 denarnih zavodov in društfv, ki pod-pfr^jo češki živelj. Razun tega izbaja na Du-> aja 31 čeških časopisov, med njimi dva * nevnika z več nego 20 000 naročniki. Naj-up!ivnejši list je „Videnski dennik", ki je ai-cer nestrankarski, vendar ie mn takoj pozna, aa ga urejujejo narodni socijalisti.
V mesnici Josip Zobez Trst i
utica Giovanni Boccaccio štev. 6 in v lilijalki v Škorklji štev. 612.
prodaja se goveje meso lastnega klanja po 44,48,52,68,72
kakor tudi telečje po 68, 72 in 90 nfi. Vampe sveže po 32-36.
Štajerska perutnina, ^m^r Graške meso.
Prvi urai za revizijo prizive in in
i v
zadevah «=
5.
davčnih
Trst, ulica deli' Istituto lO,
Sprejema sestavljanje pol za hišni, rent ni, obrtni in osebni davek; preskrbuj-
prizive proti pretiranim odredbiRam in pogrešenim klasifikacijam.
Urad je skrajno zanesljiy in tajen. Odprto od 9. ure predp. 3o 1. pop.
Giovanni di Giov. Kanobel
■ Pošiljat ve. komisije in zastopstva.
Sprejema plačil« carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu na vse kraje.
TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST
elisa Ls'ii ga Fslostrifia 2 cogpt al. Cor^-.
H	Hl!Blsj<-=%
Velika zalog*a. koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21 Telefon 1238.
Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Standard od I5G kron naprej. Pnevmatiki in potrebščino.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne.	■■ _____
£

3
■2£eT Zaloga obuvala
■■■■ in laatna delalnica ■■■■
PAVEL ViSENTINI
Trst uL Glosue Corduccl 31.
Velika izbera moSkih in ženskih če sijev. - Poprave ae izvršujejo toi-□o in solidno
ca =D
Tovarne in delavnice pe-
hišiva in stavbenih bdeikov v SOLKANU pri a - Gorici. =
1	l^mtmm itlinllU tir t
f Gorka, drlkolo d., Solkan
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, via Cas«rma 4
nig^a v
Osrednje ravnateljstvo.
HOTEL BALKAN
ZALOGE i REKA, Via Pila 2 SPLIT, Banovoj obali
Brz.: ZA33UGA - Trat? Telef. št. 1631 interurban \ Žage v Soteski (3ohiiq) | Letna produkcija K 1,000.000
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• P0ČKAJ & K0GL.
HOTEL BALKAN