po načelih starega modrijana Biänta, ki je trdil: „Omnia mea mecum porto." (Vse, kar imam, nosim s seboj.) Za vse zveske ima en sam ovitek." — Dr. Krek je ostal res do zadnjih dni zvest samemu sebi. Srečamo se tudi s Francetom Levstikom, ki razsaja in stresa jezo nad dijaki v licealni knjižnici, vidimo kateheta in pisatelja Mama, ki mu je Koseski naj- večji pesnik pod slovenskim solncem Dijak Ivan nas pelje nadalje pred mrtvaški oder Jurčičev in njegov rojstni dom na Muljavo, kjer zagledamo Gregor- čiča, ki je bil vprav tisti čas slavljen in češčen, kakor noben slovenski pesnik ne pred njim, ne za njim. — Še to in ono zanimivost iz našega kulturnega razvoja prinašajo „Vzori in boji," marsikako tragikomedijo iz dijaškega življenja, bridko in veselo zgodbo, gladko in živahno pripo- vedano, in kdor bo čital knjigo, bo prepri- čan, da je Debevec dosegel z njo, kar je bil tih in srčen ideal njegovega Ivana: Postal je slovenski pisatelj. F. Golar. LISTEK- La bible nationale des Flandres. Šele posmrtno slavo je dosegel belgijski pisatelj Charles de Coster, 1821—1879. Poleg „Les Legendes flamandes" sluje osobito njegova mojstrovina, roman „Thyl Ulen- spiegel", ki je postal v zadnjem času na- rodno sveto Pismo. De Coster je tu zbral raznolike starinske burke o belgijskem Pavlilii v urejeno celoto ter prestavil de- janje v dobo Preporoda in nizozemske vstaje. Tako stoji junak na zgodovinsko zanimivem ozadju. Thyl je sin Klasa (Claes), vrlega oglarja in njegove žene Suzanke (Soetkin). Svojo mladost preživi v hudomušni porednosti (espičglerie, po njegovem imenu) in se poda v Rim na pokoro, toda vrne se bolj trmast ko prej. V njegovi objestnosti pa se skriva vrojena dobrota, naravni nagon za pravico in res- nico; pooseblja instinktivni čut ljudstva za dobro in zlo ... Inkvizicija besni in pošteni Klas konča kot hraber mučenik •svoje vere na grmadi, zbog ovadbe pod- kupljenega vohuna. Korenit preobrat se izvrši pri njegovem porednem sinu. Očetov pepel dene v vrečico, ki si jo priveže na prsi, hodi z udanim tovarišem po Flan- driji ter jo budi zdaj skrito, zdaj očite k uporu zoper Španski jarem. Udeleži se pomorske vojne ter izdihne vpričo svoje detinske prijateljice Nele, ki mu je bila med tem postala žena. Ko ga hočejo za- grebsti, plane pokoncu, kričč: „Pokopali bodo Ulenspiegla, glavo, in Nelo, srce naše matere Flandrije; tudi ona more spati, vendar umreti .. . nikdar!" Ob tem simbolu se neha arhaizujoče delo, kjer se druži rabelaisovska satira z nežno idilo; pekleni prizori v krčmah se men- javajo z vrvenjem mestnih in semanj- skih množic; nočnim nastopom na sa- motnih poljanah sledč svečani sprevodi in krvavi umori pri belem dnevu; Rem- brandtovski pol um rak pretvarja dogodke v mistične in vizionarne. Flamski Pavliha predstavlja ljud, ki se, od pamtiveka ubožen in podložen tujemu gospodstvu, bori z lastno dlanjo in smehom v braz- dah svojega siromaštva, sladeč si trdi kruh z dovtipom ... Ko se Pavliha rodi, vzide solnce v knjigi in prirodi, tiče pojo in nekak praznik jutranjega osvobojenja obdaja usodnega otroka. Naj le pride vihar! Čuval bo solnce v srcu, škrjanci bodo peli še dalje ob njegovih potih. A. Debeljak. Narodne vezenine na Kranjskem. Zbral Albert Sič. V Ljubljani 1918. Na- tisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr& Fed. Bamberg. Prvi del (1.—4. zvezek): Veze- nine z Gorenjskega. Fol., K 850. Napöl pozabljeno poglavje iz domače obrti in narodne umetnosti nam odkriva ta publikacija prof. SiČa. Odkar izginja narodna noša, pojenjuje tudi vezna teh- nika in vezna umetnost. Zbirka ima namen, da seznani sedanji ženski naraščaj z domačo vezno umetnostjo iz minulih dob; posebno učiteljic ročnih del čaka tu hvaležno polje. — Motivi gorenjskim vezeninam so večinoma posneti iz rast- linstva (nagelj), manj iz živalstva; pri- ljubljena verska motiva sta Srce Jezusovo in Marijino, stilizirana v raznih premenah; na prtičih se največkrat ponavlja mono- gram Jezusov. Drugi del bo obsegal vzorce belokranjskih vezenin, tretji vzorce belih, četrti pa pisanih vezenin iz vse Kranjske. Celotno delo bo dragocen prispevek za paše narodopisne študije, ki naj pokažejo, kaj je v teh vzorcih pristno narodnega in kaj imamo skupnega s svojimi sosedi. —er. KULTURNO-POLITIČNI PREGLED. - Jugoslavija Jugoslovanom. Poljudna razprava o jugoslovanskem vprašanju. Maribor, 1918. Tiskala in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 64 str. Cena ? „Jugoslovansko vprašanje obstoji. To priznavajo tudi naši sovražniki. Toda ono n^j^bstoji samo, onQ je aktuelno in se mora rešiti. Takoaji tako. Mislimo zato, da bo slovenski jav- nosti ustreženo s to knjižico, ki ji je namen, da na poljuden način pojasni bistvo in pomen jugoslovanskega vpra- šanja. Seveda vprašanje nikakor ni iz- črpno obdelano. To pa tudi ni bil naš namen. Hoteli smo samo na kratek način pojasniti našemu ljudstvu celotni obseg jugoslovanskega vprašanja." S temi be- sedami je neimenovani pisec utemeljil potrebo te knjižice in ob enem razložil način svojega pisanja; pisati hoče na „poljuden način", tako da bo umljiv našemu „1 j u d s t v u". Knjige, ki bi svoj poljudni namen nosile tako jasno zapisan na svojem čelu, so pri nas redke; zato menda ne bo brez koristi, če si ogledamo, kako je skušal pisec ta svoj namen doseči in kako se mu je posrečil. Poljudno pisanje ima svoj glavni kri- terij v širokem, najširšem krogu občin- stva, kateremu je namenjeno: splošna umljivost je za njega prva in glavna za- hteva. Iz tega pa izhaja za pisatelja, ki hoče pisati res poljudno, dvoje zahtev: prva je formalna, ki inu pravi, da ne sme rabiti manj umljivih besed, torej takih, ki so umljive samo določenemu, omejenemu krogu ljudi; druga pa je vse- binska, ki zahteva od pisca, da si mora biti o stvareh, ki jih hoče razložiti in pojasniti drugim, najprej sam pri sebi na jasnem. Če si ogledamo knjižico s tega stališča, vidimo, da je v celoti prav spretno in učinkovito sestavljena, da pa nosi vendar še nekatere, pri nas skoro že tradicijonalne hibe, ki se bodo pri novi izdaji pač morale popraviti, kar ne bo stalo mnogo truda. Tukaj mislim v prvi vrsti na prvi del, ki prinaša znanstveno gradivo za podporo jugoslovanski ideji. Ta prvi del je zanimivo zrcalo., ki nam kaže, koliko rezultatov naše znanosti je prešlo v naš svet in postalo tako nekako ob enem tvorna sila in gibalo našega javnega življenja. Rezultat za nas ni ravno ugoden; vidi se, da med našo zna- nostjo in javnostjo ni pravilnega razmerja in da živita obe neko precej izolirano življenje, kar nam ni ravno na korist. V vprašanju „Kdaj so se naselili Jugoslovani v sedanji domovini" citira knjižica Pli- nija, Šafafika, Vodnika in krajevna imena iz rimske dobe, ki bi naj dokazovala, da so Jugoslovani prebivali v svoji se- danji domovini že v predzgodovinski dobi. „Nasprotno je velika večina sedanjih zgo- dovinarjev mnenja, da so Jugoslovani zasedli zasedli svojo sedanjo domovino šele tekom šestega stoletja [pristaviti bi bilo treba: „po Kristusovem rojstvu"]. V naši razpravi se seveda ne moremo spuščati v razmotrivanja, katera trditev je resnična, zato moramo sprejeti za podlago svojim