Poštnina plačana v gotovini. 70. V Ljubljani, dne 30. junija 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave n Slovenijo. — r ... xa*+*3*r tm*.****^•**■.-•**• r***mrn~**i-'*«v*.-**'i' »lir« maa1'*—am.tTanii iwim>h »yonMr»«w w‘h' i»w—■ mi Vasbina: Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice. — Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. — Izpremembe v osebju. — Uredbe osrednje vlade: Naredba ministra za socialno politiko o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. Odločba glede živalske hrane na dvovlasiniških posestvih. — Naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo: glede pobiranja občinske davščine na vozila v okoliški občini celjski; glede pobiranja občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani Razglasi osrednje vlade: Razglas o vlaganju reklamacij, ki se tičejo terjatev v Severni in Južni Ameriki. Razglas o višini osnovnega vloga v poštnočekovnem prometu. Razglas, da je likvidacija centralne uprave za trgovinski promet z inozemstvom dokončana. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razglas o ustanovitvi samostojne »Sekcije za sekvestre ministrstva pravde« v Ljubljani. Razglas o uredbi veterinarskega ogledovanja živine, ki se naklada in razklada na železniških postajah v tukajšnji pokrajini, in o pristojbinah, ki jili je pobirati za to ogledovanje. Razglas o pobiranju pristojbin za veterinarski pregled živine, mesa in sirovin na obmejnih postajah in za pregled žive perutnine, ki se naklada (razklada) na železnicah za izvoz v inozemstvo ali pa prihaja iz inozemstva. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice. Njiju Veličanstvi kralj in kraljica >tn oV> svoji poroki dno 8. t. m. prejela od raznih strani mnogobrojne čestitke, v katerih se jima izraža ljubezen in radost naroda tor izrekajo tople želje za srečo in slavi, visokih poročeneev. Po Najvišji naredbi izjavlja predsednik ministrskega sveta v imenu Njiju Veličanstev po tej poti 'sem zahvalo na izraženi ljubezni in radostnih željah za srečo kraljevskega doma. Iz kabineta predsednika ministrskega sveta v Beogradu, dne 22. junija 1922.; P. M. br. 2258. ..... ... ........... .^mprr1.~ * - - - •• Iz „Stažbenfli Norin kraljerino Srba, Hirata i Slovenaca". Številka 131 z dne 17. junija 1922.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 10. maja 1922., s katerim se otvarja kraljevski konzulat v Korči. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 26. maja 1922., s katerim sc dr. Slavko a r 1 e, pisar 1. razreda kraljevskega konzulata v Uraden, imenuje za pisarja istega razreda pri ministrstvu za zunanje posle. Številka 132 z dne 19. junija 1922.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 13. maja 1922., s katerim se odlikujejo: z redom sv. Save III. vrste zbor »Glasbene ^ a t i e e» v Ljubljani; z redom Belega orla V. vrste dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik ih predsednik ‘Glasbene Matice* v Ljubljani; Matej Hubad, direktor konservatorija, upravnik narodnega glcda-d&ča in glasbeni šef »Glasbene Matico* v Ljubljani; z redom sv. Savo V. vrste Karel Mahkota, uči-t(dj in administrator »Glasbeno Matice* v Ljubljani. Objava generalne direkcije carin, da sta oddelka Mariborske carinarnice na Teznu in Št. liju kot nepotrebna ukinjena. Številka 133 z dne 20. junija 1922.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dno 15. maja 1922., s katerim se postavajo na tehnični fakulteti ljubljanske univerze: za rodnega profesorja dosedanji izredni profesor za teh-'dčtio mehaniko Alojzij K v :i 1; za rednega profeeor-ri za gradbeno konstrukcije inž. Jaroslav F o e r -*1 o r; za izrednega profesorja za železniške stavbe dJojzij H r o v a t, ravnatelj državnih železnic v Ujubljani; za kontrak tnal nega izrednega profesorja ^ enciklopedijo rudarstva in za izbrana poglavja iz * Priobčena v »Službenih Novinah kraljevine 'ha, Hrvata i Slovenaca* št. 137, izdanih dne 24oga -Milija 1922. nauka o ekonomsko važnih rudninah inž. Nikolaj A k i m o v i č - Š a n d 1 u n. Ukaz ministrskega sveta z dne 28. aprila 1922., s katerim so postavlja na ljubljanski univerzi za rednega profesorja za narodno zgodovino dr. Nikolaj Radojčič, izredni profesor filozofske fakultete iste univerze. Številka 137 z dne 24. junija 1922.: Naredba ministra za socialno politiko, » katero se izpreminjajo plačilni razredi za pokojninsko zavarovanje nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji. (Glej Uradni list pod št. 191.) Izprememiie v osebju. Z odlokom gospoda ministra pravde so bili imenovani: 1. ) za dežel nosodnega svetnika v VIL cino vnem razredu pri okrožnem sodišču v Novem mestu France Kil si s 61, deželnosodni svetnik in sodni predstojnik v Trebnjem; 2. ) za okrajnega sodnika v Vlil. činovnem razredu pri okrožnem sodišču v Novem mestu Božidar R o m i h, sodnik v Sevnici; 3. ) za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v VIII. činovnem razredu v Cerknici dr. Jože B a v -d e k, sodnik v Metliki. Z odlokom gospoda ministra pravde, so bili avs-kultanti Franj Orožen, Josip Bari če vi č in Vladimir Velušček imenovani za sodnike v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani. Z odlokom gospoda zastopnika ministra za narodno zdravje z dne 29. maja 1922., H. br. 15.546, sta bila dr. Vinko Železnikar, provizorni primarij kirurškega oddelka obče javne bolnice v Slo-venjgradcu, in! dr. Ferdinand K u n e j, provizorni primarij internega oddelka iste bolnice, v definitivni lastnosti potrjena na dosedanjih službenih mestih. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 1. junija 1922., br. 18.336, je bil dr. Josip Gostiša imenovan za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Cerknici. Dr. Mayer s. r. Absolvirana pravnika Egon Bayr in dr. Josip O r o ž i m sta sprejeta za konceptna praktikanta v politično pripravljalno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo ter dodeljena v službovanje oddelku za notranje zadeve. Pisarniški oficial Andrej K r i s c h e pri policijski direkciji v Ljubljani je na lastno prošnjo zaradi bolezni upokojen. Zvaničnik Rudolf Rupnik pri okrožni zaščiti deco in mladine v Mariboru je imenovan za kanc-lista v XI. činovnem razredu pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. . „ Iv. Hribar s. r. Višji pisarniški oficial Ciril Kumar pri deželnem sodišču v Ljubljani je z dnem 30. junija. 1922. na lastno prošnjo trajno upokojen. Kavčmk s. r. Uredbe osrednje vlade. !95« Naredba ministra za socialno politiko z dne 3. junija 1922., št. 1077, o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.* Na podstavi § 211. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. se odreja: § I- Zavarovanje delavcev se mora v zmislu § 209. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. (skrajšano: Z. Z. D.) izvajati izza dne 1. julija 1922. zoper bolezen in nezgode v vsem območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer po odredbah toga zakona. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se izvede pozneje s posebno naredbo. § 2. Prijava delavcev (nameščencev), ki so postali po zakonu o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode, se mora izvršiti PO stanju z dne 1. julija 1922. v zakonskem roku 8 dni (§ 10. zakona o zavarovanju delavcev), t. j. do dne 8. julija 1922. Kolikor ni mogoče iz prejšnjih prijav za že zavarovane osebe ustanoviti novih mezdnih razredov, smejo okrožni uradi, pa tudi osrednji urad za zavarovanje delavcev, predpisati za krajine izvun Srbije in Črne gore v istem roku ponovno prijavo onih oseb, ki so bile do sedaj prijavljene v XIII. mezdnem razredu, ali vseh onih oseb, ki so bile že do sedaj zavezane zavarovanju zoper bolezen in nezgode. Prijava sie mora izvršiti pri oni blagajni (sreski, okrajni, kotarski bolniški blagajni, okrožni blagajni — okrožnem uradu — za zavarovanje delavcev), ki je pristojna po sedežu obrata, odnosno pri njeni ekspozituri. Oni delodajalci, katerih zaposleni delavci so bili zavarovani pri podjetniški, zadružni ali društveni blagajni ali bratovski skladnici, morajo izvršiti to prijavo pri dotičnih blagajnah. Osemdnevni rok za prijave in odjave mora veljati v Sloveniji in Dalmaciji, Bosni in Hercegovini tudi za one delavce, ki vstopijo v obrat ali izstopijo iz obrata dne 29. ali 30. junija 1922. Prva prijava in vse nadaljnje prijave in odjave v zmislu § 10. Z. Z. D. se morajo izvršiti po priloženem obrazcu A, posamezno za vsakega delavca, prijave izprememb v delovnem razmerju pa po priloženem obrazcu B. Ta obrazca se dobivata za nabavno ceno pri dotičnih blagajnah. Za ponovno prijavo predpiše ravnateljstvo osrednjega urada posebne skrajšane obrazce. Ako je mogoče z dosedanjimi obrazci nabaviti vse potrebne podatke, smejo posamezne blagajne, odnosno krajevni organi, s pristankom ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev zato, da * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca* št. 130, izdanih dne 16ega junija 1922. «o porabi stara zaloga, uporabljati za prijavljanju in od,javljanje svoje dosedanje obrazce, dokler se zaloga ne porabi. O uporabljanju mezdnih zapiskov za prijave in odjave veljajo še nadalje predpisi posameznih blagajn. § 3. Delodajalec mora izvršiti prijavo za vse svoje delavce (nameščence), ki so v zmislu prvega do petega odstavka § 3. zakona o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju zoper bolezen ali nezgode. Dolžnost zavarovanja in prijave oseb, naštetih v poslednjem odstavku § 3. (hišna industrija), kakor tudi oseb, navedenih v prvem, petem in šestem odstavku § (5. zakona o zavarovanju delavcev (poljedelskih delavcev in poslov, kaznjencev in takih oseb, ki so samo ob priliki zaposlene v hišnem gospodarstvu, državnega prometnega osebja in osebja pomorskega ribarstva), se določi s posebno naredbo. Istotako se uredi z naknadno naredbo tudi iz-vzemanje iz dolžnosti zavarovanja zoper bolezen po § 4., nadalje izvzemanje javnih uslužbencev iz dolžnosti zavarovanja zoper bolezen in nezgode po § 7. zakona o zavarovanju delavcev. Dokler se ne izda naredba, omenjena v drugem odstavku § 7. zakona, jo treba izmed oseb, naštetih v tem paragrafu, prijaviti in zavarovati vse one osebe, ki so bile že tudi do sedaj zavezane zavarovanju zoper bolezen ali nezgode, v Sloveniji in Dalmaciji jta razen tega tudi one osebe, ki nimajo pravice do svojih prejemkov ob bolezni za 26 tednov, dasi so nameščeno s stalno plačo. — Ako je kilo zavezan samo zavarovanju zoper bolezen ali samo zavarovanju zoper nezgode, ga je treba istotako prijaviti, toda samo z označbo, da je prijavljen le za eno vrsto zavarovanja. Ako delodajalec dvomi, ali je kdo zavezan zavarovanju ali ne, mora prijavo vendarle učiniti ter v njej označiti ta dvom. § 4. Dolžnost, voditi iu hraniti mezdne zapiske v zmislu § 16. zakona o zavarovanju delavcev, začne veljati dne 1. julija 1922. Te mezdne zapiske, s katerimi se smejo spojiti tudi so znamki delavcev, morajo voditi vsi delodajalci, pri katerih je zaposlenih 5 ali več delavcev (nameščencev), zavezanih zavarovanju. Delodajalci z manj nego 20 delavci, smejo voditi namesto mezdnih zapiskov letne zapiske izplačanih mezd za vsakega posameznega delavca s seznamkom delavcev, zaposlenih v tem letu. Vse delavce pri obratih, ki spadajo v isti nevarnostni odstotek, jo treba po možnosti vpisati v en mezdni zapisek. Če so vodijo posamezne kategorije delavcev, n. pr. mesečarji, v posebnem seznamku ali če je zaradi različne nevarnosti ali iz drugih razlogov več mezdnih zapiskov, je treba sestaviti tudi popis vseh teh zapiskov. Gradbena podjetja smejo voditi za vsako gradnjo in za manjša dela (n. pr. popravila) dvojen mezdni zapisek. Mezdni zapiski in pomožni izkazi se morajo hraniti 3 lota, in sicer, ako ni med okrožnim uradom za zavarovanje delavcev in delodajalcem dogovorjeno drugače, pri upravi obrata, na gradnjah pa v gradbeni pisarni in po zvršetku gradnje v pisarni podjetja. Ako se hranijo ti zapiski izjemoma na drugem kraju, je treba to naznaniti okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Delodajalec mora okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev omogočiti vpogled tudi tedaj, kadar je zadržan; v ta namen mora postaviti posebnega namestnika. § 5. Mezdni zapisek, na katerem mora biti označen čas, za katerega so vodi, mora navajati za vsakega delavca p osebe ime in priimek in položaj (svojstvo) v delu, ako pa se računi mezda po času, tudi pogojeno mezdo. Ko se izplačilo izvrši, je treba zapisek popol-niti z zaslužkom v gotovini z vsemi dokladami, premijami in z vrstami in številom naturalnih dajatev (stanovanje, hrana i. sl.), ako pa se plačuje po času, tudi s številom delovnih dni ali ur. Akontacije na zaslužek se morajo obračuniti v onem razdobju, ko se izplača zaslužek, na katerega so dane. Odtegljaje od zaslužka in odškodnine za nabavo ali j »opravil o orodja in priprav za delo, razstrelil i. sl., jo treba odbiti od zaslužka v gotovini; za ta primer je na zapisku ali v prilogi označiti vrsto in količino. Prispevke za zavarovanje zoper bolezen, ob onemoglosti, starosti in smrti je treba izločati od ostalih odtegljajev. Povračila potnih stroškov in podobne odškodnine, ki so obremenjene s posebnimi izdatki, se ne vštevajo v zaslužek v gotovini. Ako se zaslužek ne more izračuniti po času iz podatkov zapiska, je treba jadeg mezdnega zapiska hraniti tudi pomožne zapiske in izkaze (izmenske in akordantske knjige i. dr.), iz katerih se d& zaslužek izračuniti. Isto velja tudi, če prejemajo delavci del zaslužka od tretjih oseb. Ako se plačuje zaslužek v akordu celi skupini, je treba hraniti tudi beležnice o porazdelitvi tega zaslužka na posamezne osebe. § «. Prijave obratov in izprememb v obratu po § 9. zakona o zavarovanju delavcev, kateremu so zavezani delodajalci, ki zaposlujejo v svojem obratu (poslu, podjetju) več nego 5 delavcev (nameščencev), zavezanih zavarovanju, ali delajo v svojem obratu s stroji, ki jih goni motorna sila, se izvršujejo po priloženih obrazcih V iu G v dveh izvodih, in sicer pri podjetju, ki sestoji iz več poslovnih gran, ločeno za vsako poslovno grano. Dolžnost prijav, obrata in izprememb v obratu po zakonu o zavarovanju delavcev se začne dne 15. junija 1922. Tega dne se morajo prijaviti v Bosni in Hercegovini vsi obrati, ki so zavezani tej prijavi, v ostalih krajinah pa samo oni, ki do sedaj niso bili zavezani tej prijavi. Ta prva prijava se mora izvršiti pri oni sreski bolniški blagajni, odnosno okrožni blagajni za zavarovanje delavcev, ali njeni ekspozituri, ki je pristojna po sedežu obrata, v Sloveniji in Dalmaciji pa pri začasnem zavodu za zavarovanje delavcev zoper nezgode v Ljubljani. Blagajno, odnosno zavodi, pred vsem pregledajo to prijave, nepopolne prijave pa dado takoj popolniti. Za vse one obrate, ki niso zadostili svoji prijavni dolžnosti v zmislu gorenjih odredb ali niso predložili zahtevanih popolnitev o pravem času, izdela okrožni urad v Sloveniji in Dalmaciji sporazumno z zavodom za zavarovanje zoper nezgode v Ljubljani za uradno rabo prijave o obratu, v katerih označi vse ouo podatke o obratu, ki so mu znani. Zbrane prve prijave obrata kakor tudi prijave, izpolnjeno za uradno rabo, morajo sresko bolniške blagajno v Bosni in Hercegovini in okrožno blagajne za zavarovanje delavcev v Hrvatski ini Slavoniji poslati do dne 20. junija 1922. »Zemaljski blagajni za potporu bolesnih radnika i za osiguranje protiv nezgoda» v Zagrebu, okrožne blagajne za zavarovanje delavcev v Banatu, Bački in Baranji pa v istem roku »Zemaljskoj, blagajni za potpomaganje radnika u bolesti i za osiguranje u nezgodama za Banat, Bačku i Baranju® v Som bor u, da se uvrste obrati v nevarnostne razrede in odmerijo nevarnostni odstotki. »Okružni urod za osiguranje radnika* v Beogradu posije prijave obrata, zbrane na podstavi § 8. naredbe ministra za socialno politiko ’z dne 7. novembra 1921., št. 66.147, v isti namen takoj po razglasitvi te naredbe »Zemaljskoj blagajni za potporu bolesnih radnika i za osiguranje protiv nezgoda* v Zagrebu. Izza dne 1. julija 1922. je prijavljati obrate in izpremembe v obratih pri vseh onih krajevnih orga-nih osrednjega urada za zavarovanje delavcev, pri katerih so delavci (nameščenci) obrata zavarovani. § 7. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev uvrsti na podstavi prijav po § 6. prijavljene obrate po predpisih naredbe, ki jo izda minister za socialno politiko o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje zoper nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov, v nevarnostne razrede ter jim odredi nevarnostne odstotke. Ravnateljstvo uvrsti obenem na podstavi prejšnjih prijav z veljavnostjo izza dne 1. julija 1922. iznova tudi vso one otirate, ki iso bili že na podstavi dosedanjih predpisov uvrščeni v nevarnostne razrede. One obrate, ki niso zavezani prijavi po § 9. zakona o zavarovanju delavcev, pa uvrsti ravnateljstvo osrednjega urada na podstavi prijav, predloženih po § 10. zakona o zavarovanju delavcev. Pripravljalna dela za uvrstitev poveri ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev za Slovenijo in Dalmacijo, po potrebi pa tudi za Bosno in Hercegovino, začasnemu zavodu za zavarovanje delavcev zoper nezgode v Ljubljani, za Banat, Bačko in Baranjo »Zemaljskoj blagajni za potporna ganj-o radnika u bolesti i za osiguranje u nezgodama za Banat, Bačku i Baranju* v Somboru, za Hrvatsko in Slavonijo," Srbijo in Crno goro pa »Zemaljskoj blagajni za potporu bolesnih radnika i za osiguranje protiv nezgoda* v Zagrebu. Ravnateljstvo osrednjega urada za za varovanje delavcev sme po potrebi vsa pripravljalna dela za uvrstitev tudi osredotočiti samo pri eni zgoraj naštetih blagajn (odnosno zavodov). V tem primeru dodeli ravnateljstvo tej blagajni (zavodu) potrebno število osebja, ki & vzame od ostalih blagajn in zavodov. § 8. Uvrstitev obratov v nevarnostne razrede in odmera nevarnostnih odstotkov v zmislu § 7. te naredbe se mora dovršiti za vse one obrate, ki imajo 20 ali več delavcev (nameščencev), zavezanih zavarovanju, do dne 25. julija 1922., za obrate, ki imajo več nego 5 delavcev (nameščencev), zavezanih zavarovanju, jki do dn,e 25. avgusta 1922., za ostale obrate, do sedaj zavezane zavarovanju zopet nezgode, do dne 25. septembra 1922. in za vse ostah obrate do dne 25. oktobra 1922. Ako no bi bilo mogoče v zgoraj določenem roku določiti definitivnih] nrtvarnostnih odstotkov, sme ravnateljstvo osrednjega urada določiti začasne nevarnostne odstotke, ki naj služijo do definitivne uvrstitve za osnovo odmeri prispevkov za zavarovanje zoper nezgode, toda razlika medi to začasno in definitivno uvrstitvijo se mora obračuniti po definitivni uvrstitvi. O začasni kakor tudi o definitivni uvrstitvi je treba takoj obvestiti delodajalca in one krajevne organe osrednjega ura«la za zavarovanje delavcev, ki morajo od delodajalcev, katerih obrati so uvrščeni, pobirati prispevke za zavarovanje zoper nezgode. Za obrate, ki niso po § 9. zakona o zavarovanju delavcev zavezani prijavi, določi začasno nevarnostni odstotek s srednjim nevarnostnim odstotkom, ki je za to vrsto obratov določen v nevarnostni tabeli, ona bolniška blagajna (blagajna za zavarovanje delavcev ali bratovska skladnica), pri kateri so delavci (nameščenci) obrata prijavljeni za zavarovanj'• Sklepe o teh začasnih uvrstitvah pa predloži blagajna. brez odlaganja ravnateljstvu osrednjega urada zaradi definitivne uvrstitve. Zoper začasno uvrstitev, ako ne traja več nego 8 mesece, pritožba ni dopustna; ako pa traja uvrstitev več nego 3 mesece, se smatra za definitivno in zoper njo je dopustna pritožba v 15 dneh po preteku 3 mesecev na ministra za socialno politiko. Začasna uvrstitev v zmislu tega paragrafa je dovoljena tudi za obrate, ki se na novo započno izza dne 1. julija 1922. § 9. Dokler se ne izdelajo temeljna pravila osrednjega urada za zavarovanje delavcev, se dajo a*’ bolezni minimalne podpore, določeno z zakonom (§ 45.), kot tedenski prispevek pa se pobira 30 % enodnevne zavarovane mezde. Toda »Okružni ured za osiguranje radnika* v Beogradu sme, da se pokrijejo stroški prve ureditve, z dovolitvijo ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev do konca leta 1922. namesto 30 % pobirati 36 % enodnevne zavarovane mezde kot tedenski prispevek. Isto velja za krajevne organe osrednjega urada v Dalmaciji. Samo kolikor so posamezne bolniške blagajne do sedaj dajalo večjo podpore, jim sme ravnateljstvo osrednjega urada dovoliti, da dajo, dokler se >ie odredi drugače, v zmislu § 46. zakona te večjo podpore še nadalje, ako je to mogoče z določenim odstotkom prispevkov. Kolikor so bile dosedanje potrebščine drugačn« ali večje, nego to določa § 46. zakona, se morajo z» dajanje takih podpor ustanoviti ločene naprave, iu sicer po sklepih interesentov. Dokler se ne izvrši likvidacija zavodov in blagajn za zavarovanje zoper nezgode v bivši Avstro-Ogrski, nakazuje osrednji urad za zavarovanje delavcev v zmislu § 203. Z. Z. D. rente rentnikom teh zavodov v svojem območju še nadalje na račun deleža iz likvidacijske mase in po veljavnih pmlpisih. Osrednji urad za zavarovanje delavcev sme tudi 0) rente v zmislu § 110. Z. Z. D. ustaviti, znižati ul> zvišati. § io. Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) se določa ou podstavi § 34. Z. Z. D. za čas od dne 1. julija 1922-do dne 31. decembra 1923. prispevek 8 dinarjev ^ 100 dinarjev zavarovanega zaslužka im za nevarnostni odstotek 100. Torej jo za vsakih 100 dinarj‘A zavarovanega zaslužka pobirati tolikokrat po 8 pa_r’ kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega j0 obrat uvrščen. Prispevki za zavarovanje zoper nezgodo se V0' hirajo na podstavi nove uvrstitve v: nevarnostni razrede in nevarnostne odstotke po Z. Z. D. 1>U 1. dne onega meseca, v katerem se odlok o uvr stitvi vroči delodajalcu. Do tega meseca se pobira prispevek za zavarovanje zoper nezgode samo za rc uvrščene obrate po gorenji prispevni tarifi na podstavi prejšnjo uvrstitve v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke. Ako so ti prispevki večji od prispevkov, ki jih je treba plačevati na podstavi nove uvrstitve, se razlika povrne. § 11. Prijavljanje nezgod, predpisano v XII. imglavju zakona o zavarovanju delavcev, se mora izvrševati * »prijavnico o nezgodi® po priloženem obrazcu D kri onem krajevnem organu osrednjega urada za zavarovanje delavcev (okrožnem uradu ali blagajni za zavarovanje delavcev), pri katerem je bil poškodovanec zavarovan. Prijavo mora učiniti delodajalec sam pri okrož-lein uradu ali blagajni, če so je pripetila nezgoda v "kratu ali v kraju obrata ali če se je pripetila v inozemstvu. V poslednjem primeru mora izpolniti delodajalec samo one podatke, za katere je mogel zvedeti; prijavi mora priložiti izpričevalo zdravnika, ki 1« dal poškodovancu prvo pomoč, a to izpričevalo "tora biti overovljeno im pristojnem konzulatu. Ako pa se jo pripetila nezgoda na potovanju v 'iaši državi, odnosno zunaj kraja obrata, mora iz-vršiti prijavo zdravnik, ki je dal poškodovancu prvo pomoč po policijskem (političnem) oblastvu onega kraja, kjer se je pripetila nezgoda ali se je dala prva pomoč, izpolnivši vse podatke, za katere je mogel zvedeti. Za nezgode, ki se pripete na ladjah ob potovanju, Vfijajo predpisi četrtega in petega odstavka § 09. zakona. Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi morajo dajati delodajalcem na •azpolago potrebno število prijavnic o nezgodah. § 12. Za izvrševanje preiskave im okrožnih uradih, odnosno krajevnih organih osrednjega urada, imlicij-*>kih (političnih) in drugih oblastev izda predpise in rito tak o obrazce za zapisnike o preiskavi osrednji orad za zavarovanje delavcev. O nezgodah v inozemstvu se, dokler se ne odredi drugače, ne vodi preiskava, ampak poškodovanci se *amo ponovno pregledajo, čim se vrnejo v domovino. Kolikor bi bila preiskava za odreditev pomoči ali rente neizogibna, se obrne osrednji urad na podoben inozemski zavod, da inu preskrbi potrebno Podatke; ako pa tudi to ni mogoče, jn-iskrbi na zahtevo podatke ministrstvo za socialno politiko po ministrstvu za zunanje posle. § 13. Prostovoljno, v zmislu § 5. zakona o zavarovanj i delavcev, se lahko zavarujejo pri pristojnih okrož-"di uradih za zavarovanje delavcev: zoper bolezen: H) osebe, ki so na podstavi § 7. zakona o zavarovanju delavcev oproščene dolžnosti zavarovanja zoper bolezen; *’) poljedelski delavci in posli v poljedelskem delu; zoper bolezen ali zoper nezgode ali zoper oboje; c) osebe, ki so samo ob priliki in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor dninarji, da obdelujejo vrtove, čistijo stanovanja, žagajo drva, perojo perilo itd.; osebe, ki se bavijo s hišno (domačo) industrijo; d) osebe, ki se bavijo z industrijo, obrtom, trgovino, prometom ali svobodnimi poklici ter delajo brez pomožnega osebja; e) osebe, ki delajo v obrtu in pomorskem ribarstvu kot delodajalci, a ne zaposlujejo več nego 2 pomočnika in skujmo ne več nego 5 delavcev in vajencev; 0 osebe, ki so bile po dosedanjih zakonskih odredba!) prostovoljno zavarovane zoper bolezen ali nezgode, dokler bivajo v območju naše države in nadaljujejo to zavarovanje. Osebe pod a) do e) smejo pristopiti k prostovoljnemu zavarovanju zoper bolezen samo na podstavi "godnega zdravniškega pregleda, ako niso še ob Pristopu dovršile 40. leta starosti. Izjemoma se smejo "n dne 1. oktobra 1922. jrripuščati tudi osebe, stare nad 40 let, ako niso še dovršile 65. lota starosti. Prostovoljno zavarovanje zoper bolezen je pri 0jjebah, omenjenih pod a) do e), omejeno samo na travniško pomoč in zdravila, babiško jiomoč in na "dobo v bolnici za člana in njegovo rodbino. Prostovoljno zavarovanje se vrši v mezdnem raz-r°du, ki ustreza eni četrtini največje zavarovane ""'zde; delodajalci v obrtu in pomorskem ribarstvu, ki delajo z največ 2 vajencema, pa se zavarujejo v mezdnem razredu, lu ustreza polovici največje zavarovane mezde, toda če delajo s pomočnikom ali z več nego 2 vajencema, v najvišjem mezdnem razredu. Osebe pod f) smejo nadaljevati zavarovanje tudi v mezdnem razredu, ki ustreza njih dosedanji zavarovani pomoči (zaslužku), ako je ta razred večji od razreda, id ustreza eni četrtini največje zavarovane mezde. Osebe pod f), ki so bile do sedaj zavarovane samo zoper bolezen ali samo zoper nezgode, smejo pristopiti k drugi grani zavarovanja, k zavarovanju zoper bolezen pa samo, ako zadoščajo pogojem drugega odstavka tega paragrafa. Osebe, ki so prostovoljno zavarovane samo zoper nezgode, dobivajo podporo ob nezgodi že od dne nezgode. Osebe, ki so prostovoljno zavarovane samo zoper bolezen, dobivajo pomoči tudi, ako je nezgodi provzročila bolezen. Pravica do pomoči se prične prostovoljno zavarovanim članom ob nezgodi z dnem, ko so plačale l>rvi prispevek, ob bolezni čez 14 dni po vplačilu jirvega jirispevka, ob porodu pa čez 9 mesecev po tem vplačilu. § 14. Za prostovoljno zavarovanje jilačujejo osebe pod a) in b) § 13. tri četrtine prispevka za člane, zavezane zavarovanju zoper bolezen, ostale osebe pa ves prispevek za člane, zavezane zavarovanju zoper bolezen in nezgode, ako so zavarovane za obe vrsti zavarovanja; ako so zavarovane samo zoper nezgode, plačujejo prispevek za 20 % višji od prispevka, ki je določen za obvezno zavarovane člane, ako pa so zavarovane samo zoper bolezen, ves prispevek članov, obvezno zavarovanih zoper bolezen. Pni prispevek se mora plačati v 8 dneh ik> j>ri-občitvi, da je oseba sprejeta v prostovoljno zavarovanje; nadaljnji prispevki ]>a sc jilačujejo mesečno v naprej vsakega 1. dne v mesecu. Ako jo prostovoljno zavarovana oseba več nego 4 tedne na dolgu s svojim prispevkom, izgubi pravico do j »omoči, razen če ji je okrožni urad za zavarovanje delavcev na obrazloženo prošnjo dovolil iok plačila, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev. Iz-no\ a pridobi jjravico do jtomoči, ako v 6 mesecih vplača vse zaostale prispevke, in sicer šele s 14. dnem po vplačilu vseh zaostalih prispevkov. Ako jo član na dolgu s prispevkom več nego 6 mesecev, no sme jmdaljšati prostovoljnega zavaro-vanja, iznova j>a se smo prostovoljno zavarovati samo, ako izpolnjuje pogoje § 13. Ako se nastani član v območju drugega okrožnega urada, je podaljšati zavarovanje j>ri tem uradu. Zoper odločbe ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev glede sprejema v prostovoljno zavarovanje in glede trajanja in prestanka s tem pridobljenega članstva se sme prizadeta oseba v 8 dneh po jiriobčitvi pritožiti na osrednji urad za zavarovanje delavcev, zoper odločbo ravnateljstva osrednjega urada j>a v istem roku na ministrstvo za socialno politiko. § 15. Prvo ravnateljstvo in prvi nadzorni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki mora v zmislu § 201. zakona o zavarovanju delavcev pričeti svoje redno jioslovanje dne 1. julija 1922., morata, da jima je mogoče j>red zgoraj določenim dnem dovršiti prva pripravljalna dela za izvedbo zavarovanja delavcev zoper bolezen iii nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev, j ničeti s pripravljalnimi deli najkesneje 15. dne j>o razglasitvi te naredbe. V ta namen1 sme ravnateljstvo že jired dnem 1. julija 1922. polnoveljavno pridobivati pravice in jirevzemati obveznosti za osrednji urad za zavarovanje delavcev. Imenovanje prvega ravnateljstva in prvega nadzornega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev se izvrši istočasno z razglasitvijo te naredbe. § 16. Prvo ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sestavljeno iz 24 članov in jirav toliko namestnikov, ki jih postavi minister za socialno politiko po zaslišanju prizadetih delavskih in delodajalskih zbornic, in sicer na paritetni podstavi. Izmed1 teh članov, odnosno namestnikov, jih mora biti po 8 (4 delavci in 4 delodajalci) iz Zagreba, izmed ostalih pa jih mora biti po 6 (3 delavci in 3 delodajalci) imenovanih j>o zaslišanju interesentov iz Srbije, j>o 4 (2 delavca in 2 delodajalca) iz Slovenije, po 2 (1 delavec in 1 delodajalec) iz Bosne in Hercegovine, j>o 2 (1 delavec in 1 delodajalec) iz Banata, Bačke in Baranje in j>o 2 (1 delavec in 1 delodajalec) iz Dalmacije. Pn i nadzorni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sestavljen iz 10 članov in 10 namestnikov, izmed katerih je polovica delavcev in j)o-lovica delodajalcev. Izmed teh članov, odnosno namestnikov, morajo biti j>o 4 (2 delavca in 2 delodajalca) iz Zagreba, Izmed ostalih pa morata biti po 2 (1 delavec in 1 delodajalec) imenovana jk) zaslišanju interesentov iz Srbije, po 2 (1 delavec in 1 del > dajalec) iz Bosne in Hercegovine in po 2 (1 delav jc in 1 delodajalec) iz Slovenije. § 17. Prvo ravnateljstvo in prvi nadzorni odbor .e konstituirata vsak zase v prvi seji, ki jo skliče istočasno z imenovanjem članov in namestnikov za ravnateljstvo in nadzorni odbor minister za socialno politiko. Sejam ravnateljstva in nadzornega odbora, sme prisostvovati tudi zastopnik ministra za socialno politiko. Zastopnik ministra za socialno j»olitiko otvori prvo sejo ravnateljstva in tudi prvo sejo nadzornega odbora tor ji predseduje do konstituiranja. Za poslovanje ravnateljstva in nadzornega id-bora so, dokler se ne izdela Statut osrednjega urada, odločilni predpisi temeljnih pravil »Zemaljske blagajne za {»otporu bolesnih radnika i za osiguranje jn-otiv nezgoda* v Zagrebu, ki veljajo za poslovanje njenega ravnateljstva (§§ 138. do 155.) in nadzornega odbora (§§ 156. do 166.), z izprcmembami, ki izvirajo iz zakona o zavarovanju delavcev, istotako pa tudi z izpremembo, da je za sklepanje ravnateljstva zadostna navzočnost 8 članov (s predsedujočim, vred), za sklepanje nadzornega odbora pa 4 članov. Za sklepanje o predmetih, omenjenih v točkah 1., 2., 5. in 9. § 126., je potrebna navzočnost vsaj 12 članov ravnateljstva; sklopi o predmetih, omenjenih pod točko 2. § 126., jia veljajo samo, ako jih sprejmeta v tajnem glasovanju dve tretjini navzoč-nih članov. § 18. Predsednik kakor tudi podpredsedniki prvega ravnateljstva in jirvega nadzornega odbora se morajo voliti samo izmed članov, ki prebivajo stalno v Zagrebu, in sicer eden izmed delavcev (nameščencev), drugi pa izmed delodajalcev. Predsednik prvega ravnateljstva je obenem vladni poverjenik j*ri »Zemaljskoj blagajni za potporu bolesnih radnika i za osiguranje jorotiv nezgoda* v Zagrebu, ki nadomešča do dno 1. julija 1922. samo-ujiravne organe te blagajne. § 19. Prvo ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev ima v zmislu § 201. zakona o zavarovanju delavcev dolžnost, 1. ) sestaviti Statut osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ga predložiti v odobritev ministru za socialno politiko; 2. ) izvesti organizacijo krajevnih organov osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 3. ) voditi posle osrednjega urada za zavarovanje delavcev do prve glavno .skupščine tega urada. Statut osrednjega urada za zavarovanje delavcev se mora predložiti v odobritev ministru' za socialno jiolitiko najkesneje do dne 1. julija 1922. Organizacijo krajevnih organov je izvesti in jioslo osrednjega urada je voditi, po odredbah Statuta osrednjega urada, odnosno po predpisih pravilnika za poslovanje osrednjega urada, ki jih izdela javo ravnateljstvo. Prvo ravnateljstvo osrednjega, urada za zavarovanje delavcev mora poleg Statuta, j>o možnosti jired dnem 1. julija 1922., izdelati tudi službeni in disci-jilinarni jiraviliiik in pravilnik o prejemkih nameščencev osrednjega urada ter ju predložiti v odobritev ministru za socialno politiko. Prvo ravnateljstvo osrednjega urada mora po možnosti jnod dnem 1. julija 1922. določiti denarne znoslie ekvivalenta naturalnih prejemkov, skladno z drugim odstavkom § 22. zakona o zavarovanju delavcev, ter sestaviti jiroračun osrednjega urada za zavarovanje delavcev za drugo polovico 1922. leta. V istem roku mora ravnateljstvo, kolikor bo potrebno, določiti v naprej mezdne razrede za posamezne kategorije delavcev v zmislu četrtega odstavka § '22. zakona. Prvo ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev mora naposled v rokih, določenih v prvem odstavku § 8., izvesti novo uvrstitev vseh obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke zaradi predpisovanja prispevkov za zavarovanje zoper nezgode, in sicer j>o predpisih naredbe, ki jo izda. minister za socialno jmlitiko o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje zoper nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede. § 20. Prvo ravnateljstvo osrednjega urada za zavaro-vanje delavcev ima, da pripravi izvajanje zavarovanja po novem zakonu, pravico: 1. ) tudi pred dnem 1. julija 1922. zahtevati od vseh obstoječih blagajn (bratovskih skladnic) in zavodov za zavarovanje delavcev zoper nezgode, ki postanejo njegovi krajevni organi, vse potrebno podatke, zlasti o poslovanju in imovinskem stanju, stanju uradnikov itd.; 2. ) izdajati vsem zavodom in napravam, naštetim pod točko 1. tega paragrafa, predpise o odredbah, ki jih je treba ukreniti, da se izvede zavarovanje i>o zakonu o zavarovanju delavcev. Za neizvrševanjo teh naredil) ravnateljstva veljajo kazenski predpisi točko 2.) § 182. zakona. § 21. Da je mogočo prvemu ravnateljstvu osrednjega urada ukreniti odredbe, navedeno v predhodnem paragrafu, se morajo vse obstoječe blagajne in vsi obstoječi zavodi za zavarovanje delavcev zoper bolezen in nezgode, ki so izvrševali obvezno zavarovanje delavcev po veljavnih zakonih, v 14 dneh po razglasitvi to naredbe prijaviti ravnateljstvu osrednjega urada v Zagrebu. To blagajne (zavodi) morajo priložiti jndjavi overovljen prepis svojih Statutov, disciplinarnih, službenih in pokojninskih pravilnikov in pravilnikov o prejemkih, popis uradnikov in zdravnikov z označbo njih plač in službenih let, nadalje poslednji zaključni račun in poslednjo statistiku o številu zavarovanih članov. Vse obstoječo blagajne in vsi obstoječi zavodi za zavarovanje delavcev zoper bolezen in nezgode morajo nadalje po pretoku istega roka vročati prepise vseh odlokov svojih uprav, ki so po novem zakonu o zavarovanju delavcev zavezani odobritvi ali kontroli ministrstva, in sicer ravnateljstvu osrednjega urada in ministrstvu za socialno politiko. § 22. Za izvrševanje pripravljalnih del sme prvo ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev uporabiti uradnike in uslužbence vseh zavodov in blagajn, ki preidejo v sestav osrednjega urada, sme jih [ta z njih pristankom še pred dnem 1. julija 1922. premestiti v osrednji urad. Razen tega smo prvo ravnateljstvo v isti namen, in sicer dokler se ne sestavi proračun, z odobritvijo'ministrstva za socialno politiko namestiti tudi potrebno število novih uradnikov in uslužbencev za osrednji urad. Ta imenovanja in te premestitve so začasne ter se morajo naknadno všteti v dobo stalnega službovanja. Ravnateljstvo osrednjega urada plačuje te uradnike in pokriva ostale stroške poslovanja do dne 1. julija 1922. iz državne subvencije za osrednji urad za zavarovanje delavcev, ki mu jo dovoli ministrstvo za socialno i>olitiko. § 23. Ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev se [»overja tudi priprava in izvedba likvidacijo onih blagajn in zavodov, ki jih je razrešiti v zmislu § 202. zakona. V ta namen sme tudi odrediti posebne organe. Razen tega sme ustanoviti strokovno komisije iz interesentov in strokovnjakov. V Beogradu, Somboru, Sarajevu, Za,grebu in Ljubljani ustanovi te komisije minister za socialno politiko na predlog pokrajinskih uprav in [»o zaslišanju organizacij interesentov. Sklepi teh komisij, ki so smejo nanašati tudi na likvidacijo blagajn in zavodov in na način, kako je izvesti zavarovanje, imajo samo posvetovalen značaj ter niso obvezni za osrednji urad. Za razrešene v zmislu § 202. zakona se smatrajo dne 1. julija 1922. vse blagajne in vsi zavodi za zavarovanje delavcev zoper bolezen in nezgode, ki preidejo v sestav osrednjega tirada za zavarovanje delavcev. Na njih mesto istopijo istega dne ustrezni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki prevzamejo v okviru zakona.vse njih pravice in obveznosti in vse njih nameščence. Samoupravni organi razrešenih blagajn postanejo samoupravni organi krajevnih organov osrednjega urada. Potemtakem tvori imetek posamezne pokrajine iz zavarovanja zoper bolezen presežek imetka vseh bolniških blagajn pokrajine dne 1. julija 1922., imetek pokrajine iz zavarovanja zoper nezgode [ta na pokrajino odpadajoči imetek blagajn in zavodov za zavarovanje zoper nezgodo brez ozira na to, ali se ta blagajna (zavod) faktično razpusti takoj ali pa šele ob reorganizaciji krajevnih organov. Glede upravljanja onega imetka razrešenih blagajn in zavodov, ki preostane od zavarovanja zoper bolezen, ko so dotira pokojninski fond, naj postopa ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev sporazumno z upravami onih krajevnih organov, ki so prevzeli zavarovanje članov razrešenih blagajn in zavodov. Is to tak o naj zahteva ravnateljstvo osrednjega urada nasvet teh uprav, kako se nalagaj ustrezni del imovin iz zavarovanja zoper nezgode. §24. Da se laže izvede likvidacija, morajo ukreniti pokrajinske uprave še pred dnem 1. julija 1922. tele odredbe: 1. ) Upravi okrajne bolniške blagajno v Ljubljani in začasnega zavoda za zavarovanje delavcev zoper nezgode v Ljubljani st spojita tako, da upravlja oba zavoda, dokler se ne izvrše volitve pri prvo-imenovanem zavodu, ravnateljstvo iz 16 članov in nadzorni odbor iz 6 članov, v katera spadajo v prvi vrsti člani sosvetov bolniške blagajno in zavoda za zavarovanje zoper nezgode, ki jih postavi na predlog pokrajinske uprave v Ljubljani in po zaslišanju interesentov minister za socialno politiko. 2. ) Sreske bolniške blagajne v severni Dalmaciji (splitski oblasti) se morajo v istem roku pretvoriti v ekspoziture sreske bolniške blagajne v Splitu, sreske bolniške blagajno v južni Dalmaciji pa v ekspozituro sreske bolniške blagajne v Dubrovniku. To blagajne naj upravljajo, dokler se ne izvrše volitve, paritetna ravnateljstva iz 12 članov in nadzorni odbori iz 6 članov. Člane imenuje minister za socialno politiko na predlog pokrajinsko uprave v Splitu in po zaslišanju organizacij delavcev in delodajalcev. Tom blagajnam dodeli zavod za zavarovanje delavcev zoper nezgode v Ljubljani po enega uradnika, ki naj po navodilih ravnateljstva osrednjega urada postopno prevzema krajevne [»osle zavarovanja zoper nezgode za Dalmacijo od zavoda v Ljubljani. 3. ) Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani mora najkesneje do dne 1. julija 1922. zavarovati svoje delavce (nameščence) v Sloveniji zoper nezgode namesto pri bolniški blagajni južne železnice na Dunaju pri »Poduzetničkoj blagajni za [»otporu bolesnika hrvatskih pruga južne željeznice* v Ljubljani, ki se s tem pretvarja v Hol niško blagajno južne železnice v Ljubljani. To blagajno naj upravljata, dokler se ne izvedejo volitve, ravnateljstvo iz 12 in nadzorni odbor iz 6 članov, imenovanih po ministru za socialno politiko na predlog pokrajinske uprave v Ljubljani in po zaslišanju interesentov. 4. ) Ako ministrstvo za promet v zmislu § 6. zakona o zavarovanju delavcev izvzame državno prometno osebje iz dolžnosti zavarovanja pri osrednjem uradu ter zaradi tega prestane mandat zastopnika državnih železnic v sosvetu »Železničarsko zavarovalnice zoper nezgode* v Ljubljani, naj se upravljanje tega zavoda poveri upravi bolniške blagajne južne železnice v Ljubljani. Ravnateljstva in nadzorni odbori se konstituirajo v sejah, ki jih skličejo pokrajinske uprave v 8 dneh po imenovanju. Stare rente izplačujejo v Sloveniji in Dalmaciji tudi izza dne 1. julija 1922., v imenu in do nadaljnje odredbe ravnateljstva osrednjega odbora, zavodi za zavarovanje zoper nezgode v Ljubljani, omenjeni pod 1.) in 4.). § 25. Vse bolniške blagajne (bolniški oddelki bratovskih skladnic) in vsi zavodi (blagajne) za zavarovanje zoper nezgodo zaključijo dno 30. junija 1922. svoje knjigo ter sestavijo zaključni račun in bilanco po veljavnih predpisih. Vse blagajne in vsi zavodi sestavijo razen tega podroben izkaz celokupne imovino in dolgov po priloženem obrazcu Dj, ki navaja vso imovino in vse dolgove v dejanski vrednosti v dinarjih. Pri tem je treba računiti avstrijsko - ogrska vojna posojila kot brez vrednostne, ostalo domače efekte s kurzno vrednostjo povpraševanja, tuje efekte pa z vrednostjo na borzi one države, kateri pripadajo, pre-računjeno po dnevnem kurzu tuje valute, realitete in inventar s prodajno vrednostjo, terjatve neznano vrednosti (iz likvidacije avstrijsko-ogrskih zavodov) z ocenjeno dejansko vrednostjo. Vsaka ocenitev in vsak proračun se mora na kratko utemeljiti. Pri zavarovanju zoper nezgode je treba v pasi-vah izkazati popolno glavnično kritje za vse rente brez ozira na poslovne grano in brez kritja za dra-ginjske doklade. Draginijsko doklade jo treba izkazati v enoletnem znesku, a primerjane z zneskom rent, na katere so dajo. § 26. Samoupravni organi se morajo v zmislu § 202. zakona o zavarovanju delavcev preustrojiti tako, da se pri bolniških blagajnah v Sloveniji in Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, pri katerih še obstoje izvoljeni samoupravni organi, do prihodnje volitve popolni število članov, zastopnikov delodajalcev, s koopta-cijo potrebnega števila teh članov, iz števila namestnikov, kjer [>a to ni mogočo, z imenovanjem novih članov' po ministru za socialno politiko na [»redlog pokrajinske u[)ravo po zaslišanju prizadetih organizacij delodajalcev'. Kolikor pa pri bolniških blagajnah ni redno izvoljenih ravnateljstev in nadzornih odborov, imenuje minister za socialno politiko začasna ravnateljstva iz 12 do 16 članov in nadzorne odbore iz 6 članov, in sicer na predlog pokrajinske uprave in po zaslišanju prizadetih delavskih in delodajalskih zbornic. Kolikor spadajo po Z. Z. D. v posamezne okrožne blagajne tudi člani dosedanjih bratovskih skladnic, so mora tudi njim dati zastopstvo v upravi. Pri »O kružne m uredu za osiguranje radnika* v Beogradu naj se število članov ravnateljstva poveča z enim zastopnikom rudarskih podjetij in enim zastopnikom rudarskih delavcev. § 27. Postopki, ki dne 1. julija 1922. že teko pred upravnimi (policijskimi) oblastvi zaradi kršitev in pre.greškov, kaznivih po dosedanjih predpisih o zavarovanju delavcev, in ki so uvedeni pred dnem 1. julija 1922., kakor tudi postopki o sporih glede plačevanja [ndspevkov za zavarovanja delavcev, dospelih po teh predpisih pred dnem 1. julija 1922., se morajo dokončati [>o teh predpisih. Postopki pred sodišči delavskega zavarovanja (razsodišči), uvedeni [»red dnem 1. julija 1922., se morajo dovršiti po predpisih, ki so veljali pred tem dnem. če v posameznih krajinah ni razsodišč po dosedanjih zakonih ali če se postopki ne dokončajo ob razrešitvi dosedanjih sodišč delavskega zavarovanja (razsodišč), se morajo postopki dokončati pri sodiščih delavskega zavarovanja, ki se ustanove na podstavi zakona o zavarovanju delavcev. Za realiziranje terjatev, ki se opirajo na današnje zakone in predpise, veljajo glede rokov izza dne 1. julija 1922. predpisi Z. Z. D. in Statutov, kolikor niso roki, odrejeni z dosedanjimi predpisi, za zali tevnika ugodnejši. 9 28. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. S tem dnem izgube veljavo odredbe prejšnjih naredb o zavarovanju delavcev, kolikor nasprotujejo tej naredbi. Naredbi ministra za socialno politiko št. 66.147 z dno 7. novembra 1921. in št. 78.202 z dne 10. decembra 1921. ostaneta v veljavi, kolikor ne nasprotujeta tej naredbi, samo da se morajo namesto predpisov uredbe o začasni ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode z dne 27. junija 1921.* uporabljati predpisi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.** V Beogradu, dno 3. junija 1922. Namestnik ministra za socialno politiko, minister za [»rosvoto: Sv. Pribićević s. r 196. Odločba glede živalske hrane na dvovlastniških posestvih.*** Na podstavi člena 7. zakona o izvozu in izvoznih carinah z dne 23. septembra 1921. (št. 215 »Službenih No vin» z dne 27. septembra 1921.)+ in sporazumno z ministrom za poljedelstvo in vode odločam: Prepoved izvoza živalske hrane iz pripombe k št. 2. in 3. izvozne tarife, razglašeno v št. 215 »Službenih Novin* z dne 27. septembra 1921., se ne tiče živalske hrane, Ivi m prideluje na dvovlastniških posestvih v obmejnih [»asovih. V Beogradu, dne 21. junija 1922.; S. In. 41..L8. Minister za finance: dr. Kosta Kumanudi s. r- * Uradni list pod št. 329 iz leta 1921. ** Uradni list pod št. 169 iz leta 1922. *** Razglašena v »Službenih Novinah kraljevin® Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 137, izdanih dne 24eg'i1, junija 1922. + Uradni list pod št. 306 iz lota 1921. Uredbe pokrajinske uprave za Slovenijo. 197. Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo glede pobiranja občinske davščine na vozila v okoliški občini celjski. Na podstavi zakona z dno 18. maja 1894., dež. zak. štajerski št. 41, se dovoljuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da sme okoliška občina celjska za dobo od dna 1. januarja 1922. do dne 31. decembra 1922. {»obirati posebno občinsko davnino na. vozila. Zato se predpisuje Pravilnik glede pobiranja občinskega davka na zasebne konjske ekipaže (kočije) in vsakega zasebnega avtomobila za čas od dne 1. januarja 1922. do dne 31. decembra 1922. § k Na podstavi sklepa občinskega odbora- z dne 35. januarja 1922. pobira okoliška občina celjska od csake zasebne konjske ekipaže (kočije) in od vsakega zasebnega avtomobila izza dne 1. januarja 1922. poseben davek, da pokriva stroške za vzdrževanje cest-. § 2. Oprostitve. Proste tega davka so le one ekipaže in eni avtomobili, (d služijo izključno le javnim in oboekorist-"im namenom. Ekipaže in avtomobili v obrtne namene so zavezani davku z izjemo, ki je označena v tretjem odstavku tega paragrafa. Davka {mosta so vsa vozila za gasilna društva. Ta naredba se tudi ne tiče voz in osebnih avtomobilov, ki so rabijo za vršitev obrta osebnih transportov (izvožčki, taksaroetri). Tudi se ne tiče ta na-'■edb.'i kmetiškili enovprežnih vozil (kolesljev), namenjenih za domačo potrebe kmetovalcev. Vozil, ki so last vojaške uprave v namene dr-Savne vojne sile, se ta naredba ne tiče. Enako ne vozi] orožništva. § 3. Odpis davka. Začasno sinejo biti po občini za občekoristna proglašena tudi vozila, Id so sicer zavezana davščini, Pa jih upravičenec v javni sili dd ali mora dati za mkaj časa na. razpolago občekoristnemu namenu. Eastnik vozila mora taka dejstva naznaniti ob-Čini, ki odloči o zahtevanem- odpisu. § 4. Izmera davka. I. Kočij c: a) od enovprežno konjske ekipaže v zasebni posesti in uporabi letnih............... 500 K, b) od dvovprežnih letnih.................. 800 K. Vprezanja po več nego dveh konj v en voz (n. P1'- ruske trojke, športne četvorko ali šostorko), ako vrši le izje m o m a, ni obdačevati posebe. Pri stalnih takih vpregah jo vsakega konja nad šte- vil<> dveh vračunavati posobe z letnimi . 200 K. II. Avtomobili: od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in upo- rabi; a* do vštetih efektivnih 30 HP letnih . . 2000 K, m nad vštetih efektivnih 30 HP letnih . . 3000 K. III. Tovorni avtomobili: do 3 ton nosilnosti letnih............ 2000 K, ') nad 3 tone nosilnosti letnih .... 3000 K. § 5. Krajevni pogoji obdačevanja. Vozila, označena v § 4., so zavezana davku: če garanžirajo na ozemlju okoliške občine, ali pa če ''Ožilo ne garanžira dalje nego 10 lun zunaj občinske a ima lastnik svojo redno bivališče (sedež) v okoliški občini. § 6. Označba vozil. Vozila, ki so obdačena, dobe dobro viden oznak; istotako dobe vozila, ki so oproščena, dobro viden oznak, ki se lahko razločuje od oznaka za obdače-nost. Vsak oznak mora biti pritrjen na zadnji strani vozila. Vsaka stranka je dolžna, da si pri občini nabavi znak proti plačilu napravnih stroškov. § 7. Davčni subjekt. Prijave. Plačevati ta davek so dolžni lastniki vozil, tudi če bi se le-ta stalno uporabljala po kom drugem ali pa sploh ne, » Ko nastopi veljavnost te naredbe, so predpiše davek za čas od dne 1. januarja do 31. decembra 1922. Ako se pojavi med davčnim letom novo vozilo, ki je zavezano davku, je lastniku predpisati davek izza onega četrtletja, v katerem je nastopilo davku zavezano razmerje. V 14 dneh od dne, ko se ta naredba razglasi v Uradnem listu, je vsak lastnik dolžan, svojo davku zavezano vozilo prijaviti županstvu. Vsako kesnejšo prijavo je podati v 14 dneh od dne, ko je nastopila okolnost, ki so javlja (prodaja vozila v davku zave* zanem okolišu ali na vuukaj, -nakup že davku zavezanega ali novega vozila, nastop ali preš tanek razlogov za odpis davka ali za trajno oprostitev). Prijava mora obsezati: a) ime in opravilo lastnikovo (firme); b) njegov stanovanski naslov (naslov sedeža firme); c) kraj garanžiranja (občino in hišno številko, poslopje); č) odkdaj je prijavitelj lastnik vozila; d) pri osebnih avtomobilih ime firme, ki je izdelala avtomobil. § 3. Plačavalni roki. Obdačenci morajo plačevati davek pri občinski blagajni v četrtletnih anticipatnih obrokih, in sicer najkasneje do dne 15. januarja, aprila, julija in ok-tolvra. Za zakesnitve teko 6%ne zamudno obresti. Ako so davek in zamudne obresti kljub uradnemu opominu ne vplačajo, uvede občinski urad politično izvršbo. § 9- Prestopki. Kdor zamudi v predpisanem 14dnevnem roku prijaviti prodajo ali nakup davku zavezanega vozila, dalje kdor iz malomarnosti zamudi pravočasno prijavo svojega davku zavezanega vozila ali kdor no naznani v 14 dneh, da je prestal razlog za odpis davščine, temu smte županstvo, ne da bi se zoprn- krivca uvedlo kazensko postopanje, predpisati za eno tretjino višjo davščino, nego bi jo morala dotična oseba sicer plačati na osnovi pravočasne prijave. Kdor pa v e d orna fingira tako razmerje, ki bi vozilo oprostilo davka ali provzročilo odpis, dalje kdor postavlja zasebna vozila, spadajoča pod to davščino, pod tako tuje ime, pod katerim bi postal pravi lastnik davka prost, ali kdor prepušča vozilue oznako drugim vozilom, temu sme županstvo brez vsakega kazenskega postopanja predpisati davščino v dvakratne m znesku. Za plačilo tega zneska jamčijo solidarno in nerazdelno vsi sokrivci. Kolikor bi obsezali prestopki te naredbo kršitve splošnega kazenskega zakona, jih je ovaditi državnemu pravdništvu. § io. V vseh zadevah to naredbe odloča na prvi stopnji župan. Zoper njegove ukrepe in odloke je dopustna pritožba- na občinski odbor in zoper sklepe občinskega odbora na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve, ki odloča v stvari končnoveljavno. Vsa le priziv je vložiti pri občinskem uradu v 14 dneh od dno {»o vročitvi dotičnoga odloka, odnosno sklepa. § 11. Trajanje davščine. Ta davščina se pobira v dobi od dne 1. januarja 1922. do dne 31. decembra 1922. Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privolila pokrajinske uprave. V Ljubljani, dne 14. junija 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r. 198. Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo glede pobiranja občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani. Mestni občini ljubljanski se dovoljuje na podstavi § 81. občinskega reda za Ljubljano spora,zumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati od dne, ko se razglasi ta naredba v Uradnem listu pokrajinske upravo za Slovenijo*, do dne 31. decembra 1922. občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani po nastopnem pravilniku: § I- Od gostov, ki so v gostilnah po 10., v kavarnah po 11. uri zvečer, pobira mestna občina od dne, ko se razglasi ta naredba v Uradnem listu, posebno občinsko davščino, in sicer: od vsakega gostilniškega gosta po 2 K, od vsakega kavarniškega gosta pa po 1 K. Za gosta se smatra lo tak posetnik gostilno ali kavarno, ki kaj potroši, ne glede na to, ali plača svoj potrošek sam ali pa ga plača zanj kdo drugi. Davščina se pobira od gostov, Id ostanejo čez 10., odnosno čez 11. uro zvečer v lokalu, tudi, a-ko so si že prod navedeno uro kaj naročili ali {Jačali. Donos te davščine se steka v mostni ubožni zaklati. Gosta, ki se ne bi pokoraval tej odredbi, mora gostilničar, odnosno kavarnar, naznaniti mestnemu magistratu. § 2- Za pravilno pobiranje te davščine od gostov so odgovorni koncesionarji, odnosno zakupniki dotičnih lokalov. Izgovora koncesionarjev, odnosno zakupnikov, na njih obrtno uslužbemstvo ni v poštovati. Koncesionarji, odnosno zakupniki lokalov si morajo pri mestnem magistratu vselej pravočasno v naprej proti takojšnjemu plačilu preskrbeti primerno število davčnih blokov. Vsak listek tega davčnega bloka je perforiran, da je mogočo odtrgati potrdilni kupon. Točno ob 10., odnosno 11. tiri, mora plačilni natakar vsem navzočnim in po tej uri vsem novodošiim gostom izročiti potrdil-ne kupone. Davščino, odpadajočo na potrdiine kupone, plačajo gostje ali takoj ali pa jo obračunijo šele ob plačilu {»otroška. Gostilničar, odnosno kavarnar, mora skrbeti za to, da mu potrebna množina blokov ne poide, dokler si ni nabavil novih. Tako {»obirati davščino je potrebno zaradi možnosti kontrole, ki jo izvršuje mestni magistrat v lokalili po svojih organih, katerim mora biti ob vsakem času dovoljeno, vstopiti v vse gostilniške in kavarniško prostore. Vstop se sme zabraniti kontrolnim organom samo, če se na zahtevo ne morejo dovoljno legitimirati. § 3. Vsak davčni blok je opremljen s tekočo številko, vsak davčni listek jki s tekočo številko bloka in listka. Gostilničar, odnosno kavarnar, ne sme prej uporabljati bloka z višjo tekočo številko, dokler ni porabil bloka s prejšnjo nižjo številko. Enako se smejo listki posameznih davčnih blokov rabiti le {»o vrsti od najnižje do najvišje tekoče številke. Gostje morajo potrdilni kupon obdržati, dokler ne zapuste lokala, ker ga morajo pokazati magistratnemu kontrolnemu organu, ako jih pozove k temu. Gostje kakor tudi druge navzočne osebe morajo na zahtevo kontrolnega organa dajati vsa- pojasnila, ki se tičejo davščine, odnosno se morajo legitimirati. Tudi ne sm-ejo odhajajoči gostje puščati potrdilnih kuponov v lokalu, temveč iih morajo, zapustivši lokal, mučiti. § 4- Davščino {»olirauo v enem tednu, mora podjetnik najpozneje do srede prihodnjega tedna na podstavi obračuna izročiti mestni blagajni. Za vsak izgubljeni blok mora podjetnik plačati vso njegovo vrednost, § 5. Za prestopke te naredbe je smatrati: a) a-ko uporablja podjetnik neuradna potrdila, to je taka, ki jih ni prejel od mestnega magistrata; b) ako se gost kljub pozivu brani, plačati davščino; c) ako gost sporazumno s podjetnikom plača davščino brez potrdila; č) ako podjetnik davščine ne pobere. § 6. Za vsako kršitev te naredbe, storjeno iz malomarnosti, sme mestni magistrat podjetniku, odnosno gostu, ne da bi uvedel zoper njega kazensko postopanje, predpisati desetkratni iznos prikrajšane davščine, za namenoma storjene prestopke pa dvajsetkrafcni iznos prikrajšane davščine. Če se višina jmkrajšane davščine ne more določiti, ali če se pri podjetniku prestopki ponavljajo, se določi vsota, ki jo mora plačati, v znesku od 1000 K do 8000 K. Ako zakrivi prestopek gost sporazumno s podjetnikom, sme magistrat zgoraj določene zneske predpisati vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo predpisanih zneskov. Primere, ki merijo na goljufijo, je naznaniti državnemu pravd-ništvu. § 7. V vseh zadevah te naredbe odloča na prvi stopnji mestni magistrat. Zoj>er njegove odloke je dopusten priziv na mestni občinski svet, zoper sklepe občinskega -sveta pa na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve. Priziv je vložiti v vsakem primeru pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne, ko se vroči stranki odlok magistrata, odnosno obvestilo o sklepu občinskega sveta. § 8. Pričujočo davščino je smatrati za javen občinski davek. Ako se davščina ne plača v določenem roku (§ 4.), jo je izterjati ,s politično eksekucijo. Na isti način je izterjati tudi premalo oddane zneske, ako «e ne plačajo v 14 dneh po vročitvi plačilnega poziva. Prizivi nimajo odložilne moči. Glede zastaranja te davščine veljajo določila zakona z dne 18. marca 1878., drž. zait. št. 31. § 9- Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* in velja do dne 31. decembra 1922. V Ljubljani, dne 21. junija 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r. Razglasi osrednje vlade. Razglas o vlaganju reklamacij, ki se tičejo terjatev v Severni in Južni Ameriki. Zaradi neznanja, kako je pravilno postopati, so a e mnogi naši državljani obračali in se še obračajo direktno na našo konzulate v Združenih ameriških državah za razno informacije ali za intervencijo i>ri ameriških oblastvih glede denarnih terjatev iz zapuščin, zavarovanj in trgovinskih poslov. Poleg te nepravilnosti niso njih prošnje zadostno kolkovane. Na podstavi člena 15. zakona o taksah se ne-fciksirane prošnje ne morejo jemati v postopek, brez ozira na važnost predmeta in očito škodo za stranko in državo. Da bi se odslej ne ]K>jav]jalo več take nepravilnosti, se opozarjajo interesenti na to, da morajo svoje reklamacije, ki se tičejo Severne ali Južne Amerike, e pravilno kolkovanimi prošnjami pošiljati po svojih oblastvih ministrstvu, za zunanje posle, ki jih izroča pristojnemu konzulatu v nadaljnje poslovanje. Ministrstvo za notranje posle, oddelek za Slovenijo, v Beogradu, dne 15. junija 1922.; Sl. br. 6402. Razglas o višini osnovnega vloga v poštnočekovnem prometu.* Na podstavi člena 23. zakona o poštnohrauilmem, čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov hj Slovencev jo določil gospod minister za [Krsto in brzojav z odlokom št. 22.222 z dno 17. maja t. 1. sporazumno z gospodom ministrom za finance D. R. br. 74.580 z dne 30. maja t. 1. in z gospodom ministrom za trgovino in industrijo VI. br. 2982 z dne 5. junija t. 1. višino osnovnega vloga v poštnočekovnem prometu s 100 (sto) dinar,ji. O tern se obveščajo vsi oni, ki imajo čekovne račune pri poštni hranilnici v Sarajevu, in pri čekovnih zavodih v Ljubljani in Zagrebu, kakor tudi oni, ki namerjajo pristopiti k pošt noče kovnemu prometu. * Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 137, izdanih dne 24ega junija 1922. Poštna čekovna služba se opravlja na račun čekovnih računov pri poštni hranilnici v Sarajevu in pri poštnih čekovnih zavodih v Ljubljani in Zagrebu, pri vseh poštah onostran Dunava, Save in Drine, potem v Beogradu (pri glavni pošti) in na Cetinju. Pri ostalih poštah -se uvede ta služba, čim, prej bo mogoče. Kdor želi pristopiti k čekovnemu prometu, se mora pismeno prijaviti poštni hranilnici v Sarajevu ali poštnemu čekovnemu zavodu v Ljubljani ali Zagrebu, od katerih dobi potrebne obrazce za pristop. Iz ministrstva za pošto in brzojav v Beogradu, dne 16. junija 1922.; št, 34.327. Razglas, da je likvidacija centralne uprave za trgovinski promet z inozemstvom dokončana.* Likvidacija centralne uprave za trgovinski promet z inozemstvom je dokončana in skupni arhiv te uprave je prenesen v ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek za zunanjo trgovino. Zato naj se interesenti v stvareh, ki so v; zvezi s centralno upravo za trgovinski promet z inozemstvom, odslej obračajo neposredno na ministrstvo za trgovino in industrijo. Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za zunanjo trgovino rn trgovinsko politiko, v Beogradu, dne 16. junija 1922.; IV. br. 1456. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Razglas o ustanovitvi samostojne „Sekcije za sekvestre ministrstva pravde“ v Ljubljani. Na podstavi odloka gospoda ministra pravde z dne 1. junija 1922., R. S. št. 2092, se ustanavlja za Slovenijo posebna »Sekcija za sekvestre ministrstva pravde* in se imenuje za šefa te sekcije višji ravnatelj Matija Z a m i d a. Sedež sekcije je v Ljubljani, Turjaški Irg št. 6/II. Sekcija upravlja po sekvestrih, ki jih imenuje minister pravde, vse imovine neprijateljskih državljanov v Sloveniji, sekvestrirane na podstavi zakona o postopanju z imovino neprijateljskih podanikov z dne 4. avgusta 1915. Visa oblastva v Sloveniji se ppzivljejo, naj v vsakem ožim podpirajo imenovano sekcijo ter ji dajo zaprošena pojasnila, odnosno naj izvršujejo njene odredbe. V tem oziru. gre sekciji pristojnost II. instance. Nadzorstva nad imovino naših državljanov, odrejena v zmislu naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 30. decembra 1918., Ur. 1. št. 232 iz leta 1919., ostanejo še nadalje v pristojnosti oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, dne 15. junija 1922. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. Št. 451. Razglas pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 14. junija 1922., št. 451, o uredbi veterinarskega ogledovanja živine, ki se naklada in razklada na železniških postajah v tukajšnji pokrajini, in o pristojbinah, ki jih je pobirati za to ogledovanje. 1.) V zmislu § 11. še veljavnega zakona z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. št. 177, o odvračanju in zatiranju živinskih kužnih bolezni in na podstavi izvršilne odredbe z dne 15- oktobra 1909., drž. zak. št. 178, se smejo kopitarji, prežvekovalci (goveda, ovco in koze) in prašiči nakladati in razkladati le na onih železniških postajah, ki so opremljene s predpisanimi napravami. * Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 137, izdanih dne 24ega junija 1922. Nakladanje in razkladanje se vrši ob uradnih urah tovornega oddelka železniške postaje. 2. ) Živino morajo ob nakladanju in razkladanja pregledovati za to pooblaščeni državni žmnozdrav-niki. Izjeme so dopustne samo tedaj, kadar po odredbah točk 4., 5., 6. in 7. tega razglasa živinozdrav-niški ogled ni potreben. 3. ) Stranka je zavezana, dotičnega oglednega ži-vi no zdravu i kg poprej pravočasno obvestiti o prihodu transporta. Ogledni živinozdravniki in njih namestniki se morajo medsebojno obveščati o zadržkih glede ogledovanja. Istotako je treba obvestiti v takih primerih dotično železniške [»ostaje. 4. ) V tuzemskem prometu je brez veterinarskega pregleda izjemoma dovoljeno nakladati posamezne živali, namenjene za gospodarske svrhe, kakor tudi klalna teleta, prašiče in drobnico (do 6 glav) in mlade prašičke, ki so pošiljajo v košarah ali zabojih, brez ozira na njih število; vsekakor pa se morajo te živali veterinarsko pregledati ob razkladanju na namembni postaji. 5. ) Živinsko transporte tukajšnjega izvora, namenjeno kvečjemu 150 km daleč, za katere se predlože predpisani živinski potni listi, je treba ogledati ob razkladanju samo, ako niso bili ogledam ob nakladanju. Izjem, ki so dovoljene v 4. in 5. točki, pa ni uporabljati za trgovske živinske transporte vseh vrst. Taki transporti se morajo torej veterinarsko pregledati ob nakladanju in ob razkladanju. 6. ) Ako so transporti, označeni v 5. točki, namenjeni v klalnico, ki je pod živinozre-fededa \m njih nakladanju (razkladanju) kakor tudi Slede veterinarskega pregleda na obmejnih postajah. Izza dne 1. julija 1922. je pobirati za ta pregled mtstojme pristojbine: 1.) za cel železniški voz................40 Din; 3.) za polovico železniškega voza . . . 30 Din; 3.) za manjše pošiljat ve: a) od 100 do 300 kosov.......................25 Din, h) pod 100 kosi..............................20 Din. Vse to pristojbino pa se morajo pobirati ne samo '■'A veterinarski pregled pošiljatev, ki se prevažajo l'o železnici, ampak tudi pošiljatev, ki se izvažajo 'm podstavi dovolila ministrstva za poljedelstvo in v°de po suhem (z avtomobili, vozovi). , V teh primerih morajo ogledni veterinarji pobirati 111 zbirati ogledne pristojbine, voditi o tem natančne spiske ter vplačano pristojbino koncem vsakega meseca poslati na čekovni račun oddelka za kme-'jstvo pri kr. čekovnem uradu v Ljubljani št. 10.172. To se daje v zvezi s tukajšnjim razglasom z dne d- junija 1922., št. 451, na splošno znanje. Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka za kmetijstvo: Sancin s. r. Razglasi drugih uradov in oblaste«, Nc 1 553/22—1. Proglasitve za mrtve. 862 Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasč spodaj navedeni pogrešanei za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoČi sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega mrtvega Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Franc Medved, rojen dne28. oktobra 1877., v Gorici pri Rajhenburgu, tja pristojen. Odšel ob splošni mobilizaciji leta 1914. na italijansko fronto; od takrat ni več glasu o njem. Sestra Marija Ašič, posestnica v Gorici št. 18 pri Rajhenburgu. — 20. 5. 1922.; T I 58/22—2. i. januarja 1923. Ivan Paradiž, rojen dne 17. avgusta 1891., posestnikov sin v Pamečah pri Slovenjgradcu. Odšel leta 1914. v vojno službo ter odrinil na bojišče v Galicijo. Zadnjič pisal meseca novembra leta 1914.; od takrat ni več glasu o njem. Brat Franc Paradiž, posestnikov sin v Pamečah. — 20.5. 1922.; T I 62/22—4. i. janu'arja 1923. Anton Dobrovšek, rojen dne IS.junija 1884., rudar v Škalah. Odšel ob splošni mobilizaciji leta 1914. s 87. pehotnim polkom na rusko fronto; izza leta 1915. pogrešan. Ignacij Ocepek, kmet v Cirkovcah št. 13, okraj Šoštanj. 20. 5. 1922.; T I 66/22—7. 1. januarja 1923. Alojzij Dobrovšek, rojen dne 16. maja 1888., rudar v Škalah. Odšel ob splošni mobilizaciji s 87. pehotnim polkom na srbsko, nato na rusko bojišče; izza leta 1915. pogrešan. Franc Meglič, rojen dne 3. novembra 1881., posestnikov sin v Lažah pri Konjicah. Odšel ob splošni mobilizaciji k vojakom ter odrinil na rusko fronto; od takrat ni več glasu o njem. Brat Jožef Meglič, posestnikov sin v Lažah. — 24. 5. 1922.; T I 70/22—2. 1. januarja 1923. Valentin Ramšak, rojen dne 9. febrnarja 1884., posestnikov sin v Jezercah. Odšel ob splošni mobilizaciji k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Maribor in z njim na rusko fronto. Zadnjič pisal dne 24. decembra 1914.; od takrat ni več glasu o njem. Mati Elizabeta Ramšak. — 22. 5. 1922.; T I 72/22—3. 1. januarja 1923. Simon Mohorko, rojen dne 25. oktobra 1885., posestnik v Nadelati. Odšel leta 1914. k 26. domobranskemu pehotnemu polku, bil nato premeščen v Celovec ter odrinil odtod na rusko bojišče. Zadnjič pisal meseca oktobra 1914.; od takrat ni več glasu o njem. Žena Marija Mohorko. _ 15. 6. 1922.; T 1 40/22-2. 1. februarja 1923. Franc Virbnik, rojen dne 23. marca 1888., posestnikov sin v Ravnah. ! Odšel ob splošni mobilizaciji leta 1914. k 87. pehotnemu polku na rusko bojišče ter pisal spotoma iz Gradca; od takrat ni več glasu o njem. Oče Mihael Virbnik. — 6. 6. 1922.; T I 65/22—7. 1. januarja 1923. Karel Brišnik, rojen dne 15. oktobra 1891., posestnikov sin v Šoštanju. Odšel leta 1914. ob splošni mobilizaciji s 4. domobranskim pehotnim polkom na rusko fronto, bil tam ujet ter zadnjič pisal dne 24. aprila 1918.; od takrat ni več -glasu o njem. Mačeha Antonija Brišnik. — 12. 6. 1922.; T 1 71/22-5. 1. februarja 1923. Jnnea Petrin, rojen dne 19. februarja I 1873., posestnik v Rečici. Odšel leta 1890. v Ameriko ter zadnjič pisal dne 16. maja 1911. iz Dacona, Colorado; od takrat ni več glasu o njem. Žena Frančiška Petrin, posestnica v Rečici. Dr. J. Skoberne, odvetnik v Celju. 13. 6. 1922.; T i 74/22—2. 1. julija 1923. Franc Svenšek, rojen dne 20. marca 1888., posestnikov sin v Jamičah. Odrinil dne 18. januarja 1915. k 87. pehotnemu polku v Celje; od takrat ni več glasu o njem. Mati Urša Svenšek, — 7. 6. 1922.; T 1 75/22—2. 1. januarja 1923. Ivan Klančnik, rojen dne 11. maja 1897., posestnikov sin v Lokovici. Odšel spomladi leta 1916. k 87. pehotnemu polku v Celje in potem na italijansko bojišče; zadnjič pisal leta 1917. Oče Peter Klančnik v Lokovici št. 66. — 15. 6. 1922.; T I 76/22-4. 1. marca 1923. Franc Meglič, rojen dne 3. novembra 1881., posestnikov sin na Vrhu št. 21. Odšel leta 1914.začetkom vojne k 87. pehotnemu polku v Celje in potem na rusko bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 24. avgusta 1914. Oče Franc Meglič, posestnik na Vrhu št. 21. 14.6. 1922.; T 1 77/22-2. 1. februarja 1923. Juli) Kolšek, rojen dne 8. aprila 1888., na Bregu, pristojen v Polzelo. Odrinil ob prvi mobilizaciji k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Maribor ter zadnjič pisal meseca novembra 1914. z gališkega bojišča. Avguštin Kolšek, major v Celju. — 10. 6. 1922.; T 1 78/22-2. 1. januarja 1923. Anton Bračič, rojen leta 1883., posestnik v Čreškovi pri Novi cerkvi. Odšel dne 30. julija 1914. k 87. pehotnemu polku v Celje in potem na rusko bojišče, odkoder zadnjič pisal leta 1915. Žena Barbara Bračič, posestnica v Čreškovi. — 14. 6. 1922.; T I 70/22-2. 1. februarja 1923. Anton Laznik, rojen dne 26. maja 1889. v Bukovju št. 6, pristojen v Frankolovo. Odrinil meseca januarja 1915. k 87. pehotnemu polku, odšel z njim na rusko bojišče ter bil ujet; od takrat ni več glasu o njem. Brat Franc Laznik, posestnik v Bukovju. — 17. 6. 1922.; T I 80/22-2. 1. februarja 1923. Nadaljevanje na prihodnji strani. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Blaž Kovač. rojen dne 4. februarja 1895. v Brezovi, pristojen v Šmartno v Rožni dolini. Odšel dne 15. marca 1915. k 26. domobranskemu pehotnemu polku ter se zadnjič oglasil spotoma meseca maja 1915.; od takrat ni več glasu o njem. Sestra Antonija Breznik v Brezovi št. 26. 17. 6. 1922.; T 1 81,22—2. 1. februarja 1923. Josip Ojsteršek, rojen dne 10. marca 1896, posestnikov sin v Osredku št. 2. Odrinil leta 1915. k 87. pehotnemu polku ter zadnjič pisal z italijanskega bojišča meseca oktobra 1915.; od takrat ni več glasu o njem. Oče Janez Ojsteršek, posestnik v Osredku št. 2. 17. 6. 1922.; T 1 82/22—2. i 1. februarja j 1923. j Dražbeni oklic. Dne 4. julija 1 9 22. ob 11. uri se bodo na Zgornjem Jezerskem na Makovi žagi prodajalo na javni dražbi ti-le predmeti: 600 ur' smrekovih hlodov; 2 kupa mecesnovih desak, približno 40 m3; 3 kupi smrekovih desak, približno 60 ms; 200 m3 hlodov; 1 kup mecesnovih desak, približno 15 m3; I kup smrekovih desak, približno 16 m3. Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III., dne 20. junija 1922. Nc Vlil 169/22—4. 836 3—2 Amortizacija. Po prošnji Marije Lukanove, užitkarice v Zgornjih1 Domžalah št. 78, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je pro-sitoljica baje izgubila: Vložna knjižica Ljudsko posojilnice v Ljubljani št. 53.711 z vlogo 2000 K, glaseča se na ime: Marija Lukan. Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer i»o tem roku izreklo, da ta knjižica nima več moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 12. junija 1922. Št. 49.472/1922. 843 3—2 Razglas o dobavi materiala za varnostne naprave. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 22. julija 1921., in pravilnika, natisnjenega v «Služ-benih Novinah» z dne 25. novembra 1921 pismeno ofcrtalno licitacijo za nabavo materiala za varnostne naprave. Popis potrebnih količin omenjenega materiala kakor tudi obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo za tri dinarje pri ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisane direkcije. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dostavitev materiala za varnostne naprave po razpisu pod št. 49.472/21. za dan 1 6. avgusta 192 2., ime ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, in sicer med 10. in 11. uro na dan licitacijo v roke predsedniku licitacijske komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotično ponudbe. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer |»ri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure im dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in obenem potrdilo, da jo plačal davek za poslednje četrtletje. Zlasti so opozarjajo licitanti, da morajo na dan licPacije podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogoje in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo po 11. uri, bo ;dopovedano vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Ponudbe se bodo odpirale dne 16. avgusta 1922. točno ob 11. uri v sobi št. 13 podpisano direkcije!. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 4. a [urila 1922. št, 234/2—Vil—1922. 866 3—1 Razglas o dobavi službene obleke. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah» z dne 22. julija 1921., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo službene obleke, in sicer: za 400 suknenih plaščev za poduradnike, za 300 suknenih plaščev za sluge, za 540 suknenih bluz za poduradnike, za 1040 suknenih bluz za sluge, za 250 suknenih kaputov za kurjače in izpre-vodnike. Popis omenjene službene obleke in obči in posebni pogoji za dobavo blaga se dobivajo za 3 dinarje pri ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisano direkcije. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mara izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo službene obleke po razpisu pod št. 234/22/2 za dan 17. julija 1922. ponudnika N. N.» Ponudbi' morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 17. julija 1922., in sicer med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predsedniku licitacijske komisije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 13 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni od licitacijskega dne. Zlasti «o opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacijo podpisati izjavo, da poznajo nabavne (argoje in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer so bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 12. junija 1922. Št, 381/1/VIJ,—1922. 832 3—3 Razglas o prodaji starih lesenih sodov. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 22. julija 1921., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., in odobritve gospoda ministra za promet št. 9737 z dne 16. maja t. 1. pismeno ofertalno licitacijo za prodajo starih lesenih sodov na dan 31. julija 1922. ob 11. uri v ekonomskem oddelku direkcije. Količina sodov, za katero se razpisuje licitacija, je ta-le: 1. ) 5000 starih lesenih sodov raznih olj z dvema dnema, enim dnom in brez dna, shranjenih v skladišču materiala na državnem kolodvoru v Zagrebu; 2. ) 1770 starih lesenih sodov raznih olj z dvema dnoma, enim dnom in brez dna; 40 lesenih vinskih sodov do ca. 50 1; 65 lesenih vinskih sodov do ca. 150 1; 15 lesenih vinskih sodov do ca. 250 1; 4 leseni vinski sodi do ea. 700 1 v skladišču materiala v Dravljah pil Ljubljani; 3.) 260 starih lesenih oljnih sodov z dvema dno-ma in enim dnom v skladišču materiala v Splitu. Zgoraj navedene sode si interesenti lahko ogledajo med uradnimi urami v označenih skladiščih. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za nakup starih sodov po razpisu št. 381/1/YII.—1922. za dan 31. julija 1922. ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predsedniku licitacijske komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi 30 dni od licitacijskega dne. Vsak ponudnik mora položiti za kavcijo 5 %, odnosno inozemci 10 %, ponujene kupnine, in sicer najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije, ki mu izda o njej reverz, s katerim so mora izkazati pred licitacijsko komisijo. Namesto gotovine se sprejemajo tudi vrednostni papirji, kakor jih določa člen 88 zakona o državnem računovodstvu. Razen tega se mora vsak dražitelj izkazati z izpričevalom trgovske zbornice o svoji dražiteljski sposobnosti in s potrdilom o plačanem davku za zadnjo četrt davčnega lota, Licitanti morajo podpisati na dan licitacijo izjavo, da poznajo prrdpise zakona o državnem računovodstvu in da pristajajo, po njih izročiti svoje ponudbe. Onim licitantom, ki pridejo po 11. uri, bo prepovedano vstopiti v prostore, kjer se bo vršila licitacija. V vsaki ponudbi mora biti podrobno navedeno, koliko se ponuja za sode z dvema dnoma, koliko za sode z enim dnom in koliko za sode brez dna. Ponudba pa so tudi lahko glasi na vse sodo (počez) brez vso specifikacije, a povprečno ceno je označiti za vsak sod. Delna ponudba se sme istotako predložiti. Zdražitelj mora sode v troh tednih, ko se mu javi, da jih je zdražil, ob svojih stroških spraviti iz zgoraj navedenih skladišč; drugače mu kavcija zapade in se nakup ukine. Izplačilo se izvrši ob odvozu pri postajni Magajni kraja, kjer so sodi shranjeni. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, meseca junija 1922. Št, 135/1—VI—1922. 869 Razglas. Zvišba vozovne stojnine na postaji v Tržiču. V zmislu odloka ministrstva za promet št, 23.858 ex 1920., odnosno brzojavke št, 266 z dne 7. januarja t. L, se bo izza dno 15. julija 1922. do preklica za j vozovne pošiljke s carinskim blagom, ki d ospe vajo na postajo v Tržiču v ocarinjanje, računila zvišana vozovna stoji lina po 10 dinarjev od vagona in ure, in sicer po preteku 48urnega stojnine prostega roka, Ivi je določen za carinsko ekspedicijo. Direkcija državnih železnic v Zagrebu, dne 10. junija 1922. Razne objave. 863 Vabilo na občni zbor. Člani k r e d i t n e ga d r n š t v a bivšo M a -r i h o r s k e e s k o m p t n e b a n k e se vabijo na občni zbor, ki bo dne 1 2. j u 1 i j a 1 9 2 2. ob 11. uri v prostorih Slavenske banke, podružnice v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 11. Dnevni red: Likvidacija kreditnega društva. * t}: $ Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil .ne 19. julija 1922. ob isti uri in v istih prostorih rugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem števihi Lošlih članov. Odbor kreditnega društva bivše Mariborske eskomptne bank6- Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.