Gospodarske stvari. Kako orebovo drevo vzbolj.šati. Jeacni ali spomladi naj se izkopljejo trije rovi okoli arehovega drevosi in sicer prvi rov tik debla, drngfga pa na nioter od debla proč. Ti rovi s« morajo tako globoko izkopati, da 8e korenino in njerti razrastki iz zemljo na dan prikažejo. Ztlaj se rovi z izlnženiin lesnim pepelom nasnjojo in izkopano pratjo pokrijejo. Pri ponavljaujn toga postopanja se potem pa prostori med izkopanimi rovi izkopljejo, da ae tako z časom vao koronine orehove z izluženira leanini pepelorn pognojijo. Oreh, s katerim se tako postopa, postane zelo rodoviten in nnse debeli in okusui aad. ,,Žležasto" mleko. Žležasto mleko je neki dr. Engling preiakaval. Mlcko, katero je bilo prciskovano, je bilo novomolzeno in kakor ae je zdelo popolnoma tako, kakor vsako drugo navadno, naravno mleko, če ae je brž po molži ali dojbi sknhalo. Ce so ga pa šest nr atati pustili, je pri varjanjn izločevalo drobne siraste kepice in ni več vrhnje ali ametane narejalo. Ako se je še dalj časa stati pustilo jc postalo kialo, sirovina se je izlo.evala in med njo je bila neka prstena, vlečljiva tvarina. V ti tvarini skozi močen drobnogled ogledovani vidcle so se dolgo raztegnjene. nitaste celice in poleg njib drobnejae cepljive gljivice. Ti organizmi rastejo po mnenjn dr. Englinga na škodo mlečnega slad- korja v mleku, kajti raztopliue mlečnega sladkorja, močičevega slacikorja pa tudi trstikinega sladkoija, če tudi poJasnej-ie z zležastim mlokom pomešane, postanejo tudi žležaste. V grnševi tolkli, če se je začela vleci. v žležasti vodi kislega zelja, kisle repe. kiaiib kumar je badatelj ipreiskovavec) dr. Eagling iste nita-ste organizaie zasledil. Borova kialina, salicilna kislina zabraujuje začetekvlačljivega vrenja, kubanje zamori gljive. Ako se ta napaka v mleku kje nabaja, treba je posodbo do čista in skrbno nmivati: najbolje je, ako se vzame močni lug. Odpravi se, ie tudi težko. Mlečna ali porodnična trešljika in poiuoček zoper njo. 0 ti boleztil piše neki Hanoveranski veliki posestnik kakor sledi: Pred nekaterimi duevi je v mojem blevu jedua najboljših mleouib krav vzbolela vsled mlečne ali porodničue trešljike, tako nevarno ia hudo, da smo se vai že bali, da nam bodo poginila. Poklicani živinski zdravnik je zapisal priprosto iu porabno sredstvo, katero je bil še le pied kratkiin neki drugi živinski zdravuik v veliki vojvodiui badenski v tatnoanjili živinozdravilstvenih novinah razglasil. Krava sr je morala z voljtieno odejo odeti in ji nad toto podlago hrbct z vročim gladilom gladiti. Gladiti so jo poreli okoli 10. nre dopoldne in ae je brez prestanka uaproj ia uaproj lirbet gladil. Proti ostni uri na ve>-er je krava prvikrat zopet vstaia ia je jela nekaj malega jesti. Po noM vkl.jnb vedaomu gladenju ji je zopet nekaj vzhnjšalo. Pa ne na dolgi eas. Krava se je vidoma boljšala iu je bila po lGurnem gladenju popolnoma zdrava. To vspešno ozdravljeuje gotovo zasluži, da se razglasi in razve, ker ravno mlcčiia trešljika vaako leto nmogo krav pograbi iu pokonča in ker so drugi do zdaj znaui pomočki še veduo več ali raanj dyoinljivega vspeha. Oni badenski živinozdravitelj zatrduje, da je 7-t"/,, tako bolenih krav na tak načiu rešil. Toplota ju ja vir življenja. P. L.