Leopold Paljk V*1 Male papige Star gozdar je irael Škorca, ki je znal izgovarjati nekatere besede. Ako ga je gozdar vprašal: »Škorec, kje si?« je vedno glasno začivkal: »Tukaj sem!< Kaj je nekoČ doživel sosedov fant, ki je prišel h gozdarju na obisk, veste sami, saj je povcst o malem taticu go-'¦ tovo vsakomur znana. t Res je, da se nekateri ptiči, n. pr. škorci fj in kosi nauče žvižgati popevke in celo izgo- P varjati posamezne besede. Izmed vseh »govo- I rečihc ptičev pa so splošno znane papige. / Ziasti male papige, tako imenovane pa- pigice tigrice ali skobčevke, ki jih goje pri nas mnogi ljubitclji krilatcev t -^ kletkah in vecjih ograjenih prostorih, se pri- nče čebljati in razločno izgovarjati cele stavke. W Papigica skobčevka je izmed vseh vrst papig Tiajraanjša. Njena domovina je Avsira- lija. Od tara so jo prinesli Angleži v Evropo. Zdaj je razslrjcna skoraj po vsem svetu. Tudi pri nas poznajo papigico skoraj povsod, saj jo goje mnogi Ijubitelji ptic že v slednji gor- ski vasi. Papigica skobčevka je zelo ljubka in razumna ptica. Na lahek način jo ukrotimo ter naučimo žvižgati in celo govoriti. Papigice so izredno živo barvane. Imamo svetlo- in tem-nozelene, rumene, bele in modre. Posebno so se pa priljubile ljudem zaradi razumnosti iii čistoČe. S svojira neprestanim čebljanjem id smešnim vedcnjem zabavajo staro in mlado. Zato vain, dragi otroci, kar najtopleje pri-poročam, da si tudi vi nabavite mlado papi-gico, s katero boste imeli mnogo veselja. Papigico skobčevko lahko gojimo v preprosti kletki, ki jo sami na-pravimo iz zaboja. Namesto dna pritrdimo na sprednji strani gosto žično mrežo ter napravimo eno ali dve majhni vratci. Takšna lesena kletka je kaj pripravna za papigice. Kletka naj bo vsaj 60—70 cm dolga, 30—40 cm Tisoka in prav toliko široka. V kletki trdno pritrdimo 2—3 neoglajene, okrogle skakalne palčice iz mehkega lesa. Na dno natresemo čiste mivke. Da bo kletka vedno čisia, je najboljše, ako napravimo iz pločevine pre-dalček, ki ga po potrebi spodaj ven potegnemo in očistimo. Papigica je belo proso, lušcen oves, svetlo seme in bar. Zadovolji se tudi s samim prosom in barom. Seme mora biti suho in čisto, brez drugih primesi. V leseno koritce ali stekleno posodico natrosimo zrnja, ki ga včasih izpihamo. V drugo stekleno posodico denemo vsak dan sveže vode. Po tleh natrosimo zdrobljenih jajčnih lupin, krede ali pa zmletega zidnega ometa, ker potrebuje samica za tvorbo jajčnih lupin apnenca. Dober je tudi kos starega ometa, da si ptič brusi kljun. Tudi košček jabolka ali list Špinače pride prav. Papigice žive v svoji prvotni domovini Avstraliji za-družno, t. j. po več sto in celo tisoč skupaj. Hranijo se z raznim semenjem in se selijo v velikih tropah drugam, če ne dobe na starem mestu več hrane. Letajo vztrajno in pri tem glasno cvrce. Sedeč na drevesih pa ne-prestano čebljajo. Gnezdijo v duplih gumijevca. Kdor namerava sam vzrejati papigice, si mora pri zanesljivem gojifelju papigic nabaviti samca in sa-mico. Živalci morata biti vsaj 10—12 mesecev stari. V ktetko jim denemo nato gnezdo, in sicer lesen za-bojček 20—24 cm visok, 15 cra dolg in prav toliko širok. Deščice naj bodo iz mehkega lesa in približno 1.5 cm debele. Pakrov pritrdimo s Šarnirji tako, da ga po potrebi lahko dvigamo. Na sprcdnji strani iz-vrtamo luknjo 4.5 cm v premeru ter 13 cm nad dnom. Približno 3 cm pod luknjo pritrdimo leseno palcico, ki sega 10 cm navzven in 2—3 cm navznoter. Na to palčico stopa ptica, ko hoče v valilnico. Na dnu na-pravimo majhno vdolbino, kamor zleže samica jajčeca. Predno postavimo valilnico v kletko, potrescmo na dno nekoliko suhe žagovine. Samica bo gpezdece aama pripravila iu uredila. V gnezdu bo znesta vsak drugi dan po eno jajčece. Navadno znese 4—8 drobaih, okroglih, svcilobelih jajčec. Vali sama, in sicer 16—20 dni. Mladiči so popolnoma goli in slepi. Spre-gledajo po 12 dneh. Med valjenjem pita samico samec. Mladiči ostanejo v gnezdu 30—35 dni. Vsako jutro spravi samica v red svoje nebogljencke in očisti gnezdo. Kakor hitro pa mladiči zapuste gnezdo, si že sami poišČejo hrane. Takrat morate živalcam na vsak način posvečati nekoliko več pažnje. VeČkrat se namrec zgodi, da očka samcc, ki je do tedaj po očetovsko skrbel za mladi zarod, naenkrat začne mladiče preganjati. S kljunom jih včasih tako obdcla, da živalce celo poginejo. Ako opazite, da nastopa samec preveč oblastno in kljuva mladiče, je najbolje, da jih vzamete iz kletke. Kmalu nato bo samica zopet znesla jajčeca in začela valiti. Ko zleti drugi rod iz gnezda, vali samica še v tretje in celo v četrto. Pravi gojitelj pa n e pusti, da bi samica valila več ko dvakrat na leto. Iz vsega povedanega sledi, da je vzreja malih papigic kaj preprosta in prav lahka. Kdor iraa posebno veselje z živalcami, naj le poskusi z vzgojo teh ljubkih krilatcev. Kako ukrotimo, odnosno udomačimo malo papigico in jo naučimo govoriti, se pa pomenimo prihodnjič.