3*2
Slovstvene stvari«
Ponienki.
Po novi kazenski postavi so 4 vrste kazni, ki jih v nemškem jeziku imenujejo   1. Zuchthaus, 2. Gefangniss, 3. Arrest, 4. Einschliessung.  Kakor ima Nemec težavo s takimi izrazi,   da loči druzega od druzega (saj vse pomenijo to,   daje  človek zaprt in da povsod gr6 za str ah o vanje (Zucht)  kaznovanega, tako je   tudi   slovenskemu jeziku težavno zaznamovati to,   kar — če tudi ni v  bistvu  eno — se vendar v navadnem pomenu besed ne loči.   Gosp. C i ga le glede na to, da se prvi dve ostrejši kazni (Zuchthaus, Ge-fangniss) razločujete od dveh poslednjih (Arrest, Einschliessung),  in dalje glede na to,   da bi besede bile razumljive   občinstvu,   nasvetuje   sledeča  slovenska imena: 1. huda ječa, 2. ječa, 3. hudi zdpor, 4. z&por.   Reči moramo, da v obeh omenjenih ozirih ne Temo kaj druzega boljega nasvetovati.  —  Gosp. Levstik je pregledal vse naše starine o tej zadevi in našel je to-le: „Besede za „gefangniss": Nsl. voza, 6za, nahaja se ta beseda v novoslovenskih pisateljih starejše dobe, in navadna je še zdaj po Štajerskem, kakor govori g. Cigale; a strsl. $ z a, v % z a znači „v6z" (band); „ječa" se imenuje: ^zilište, %zi\j>niQ2t,}  ^ztnica, ^žtnica; dalje nsl. ječa, ustrezaje nemškemu „haft" in strsl. jetilište; potem: temnica (Hipolit,  Gutsman), strsl. 11 menica (tudi v briž. spom.), srb. tam-niča, srdnon. tvmenitze f. gefangniss:  acht tage in der tvmenitzen legen. Benecke, Miiller und Zarncke 3, 167. iz slovanskega; potem nsl. klada gefangniss (Hipolit), kar nej „gefangnis" nego „stock". Gutsman ima tudi jetniše,  kar je slabo  skovano,  kakor sploh besede z obrazilom išče iz moških samostalnikov,  kteri
imajo ni k na konci. Isti Gutsman ima dalje: jetnina arrest, kar bi zopet bolje značilo kako platilo (gebiihr); Hipolit:  j e t n i c a carcer, a ne ustreza, kajti j e t n i c a je ujeta žena,   kakor jetnik ujet mož.    Isti Hipolit: prepoved arrest, vpravo: verbot, morda pripravnejše za „sekvester",   kajti Dolenjci   rekajo:   „gozd  so jim deli v prep6ved."    Gosp.  Cigale  tudi   govori:  z&por, zaprtje gefangenschaft; po Dolenjskem je cel6 slišati: „bil je v zaprtij i",  kar sploh znači, kakor tudi z d-por, v početku samo „sperre", potem „haft", a zaprtij a je slabejša beseda uže zaradi tujega obrazila ija. Miki. „fremdw.  in den slav. spr." 21.    Na Kranjskem (vsaj po Dolenjskem in Gorenjskem, če morda tudi ne povsod) celo govore:   priprli  so  ga,   kader ga malo zapro,  morda za 24 ur,  za dva dni ali tudi za teden; iz tega bi se naredila beseda pripor, kakor je zipor iz:  zapreti.   Naposled oče Marko (1781. leta) piše: t ranča biittelhaus, custodia publica, in za njim Gutsman (1789. 1.): t ranča offentlicher kerker, arrest.    V Ljubljani  pred  novim  mostom   kraj,   kder   prodajajo ptiče, še zdaj  imenujemo  „pod trančo", i baš onda so nekdaj bile ljubljanske „custodiae publicae."   Dasitudi „Labacheričini" učenjaki drugače  uče,   vendar  bi jaz sodil, da t ranča, ktero uže Valvasor III. 9, 672 imenuje trantschen oder gefangnis, nej druzega nego strsl. tr^t-B m. custodia, ktera beseda bi se s tem obrazilom strsl. glasila tr^šta, nsl. troča, a z ojucanjenim nos-nikom: tranča."                        •JZ&^SnH*