15£ številka. (t Trat«, t Četrtek ijntraj dne 23. decembra 1897.) Tečaj XXII. „euimoit" lakaja po trikrat na teden t tastih tadanjih eb torkih, Aatvlklk ia «ObotMfti. Zjntranje iidanje >»■ haja ob 8. ari ajatraj, Toisrno pa ob 7. iri Tortor. — Obojno ladanje atane: ■h Ja^saneanc . t. 1.—, isvaa AvstriJ« f. 1.50 o* tri . . . 3.— • s • *.»0 m pol lata . , . 6.— « • ■ «t v«c letu . , . 12.— • » . 18.— r M«r«4nlai le plaievati aapraj u oinik« sraz prHazeno larataln« te iprava M •zlra. Foaaaaično iterilko ta dobiraja t pro* dbjtlnloah tobnha v lrsttt po s nvi, tzreu Trato po 4 nvi, EDINOST Oglasi M raAune po tar.'tu t petita; u ■aalare s debelimi irkanr plaća .• prostor, kolikor obiega neradnik rrg u Poitlana, oamrtniee in jame zahvalo, iiii oglasi itd. «e raAanajo do pogod o Vai dopiii naj se pošiljajo aredalttv ulica Cateriaa it. 13. Viako punc a«.1; biti fraakoTano, ker nefrankoTaa* »e •orejemajo. Rokopisi le ne Traftnj«. ^.--►'•Biao, reklamacij«. i j .i^. ~v»e na upravntitvo ulica Molita v''* eolo hit. 3, II. nadst. Naroiniao in oglas« je pla&etati loco Trat. Odprt« roklana piju «o proaT« »oštniae. Slioilo tlovtRtkti« pollliftn«!« drullva sa PrimociNo, F O»M Je Izvajajte posledice! m. Od srca smo se bili razveselili članka, ki ga je bil priobčil .Slovenec* od petka dne 17. dec. 1897. Naše veselje mora biti umevno vsakomur, ako le hoče primerjati, kako je bilo še pred dobrim letom in kako piše danes to konservativno, ali — da ae bode prigovarjanja od nobene strani — klerikalno glasilo. Da pa še bolje utemeljimo to svoje zadošče-r nje, oftiviti hočemo nekoliko remeniscenc iz našega domačega boja, osobito na Kranjskem. Nočemo tožiti ali rekriminirati, ampak le konstatovati bi želeli v tolažbo za bodočnost na-t roda skrbeči« rodoljubom, kako pričajo tndi naj-noveji pojavi is „Slovenčevega" tabora, da v takem, ,? svojem jedrn zdravem naroda je pafi možno, da , ae momentanno skale pojmi, ali da se zdravo spo-inanje mora pavrniti zopet prej ali slej. Očitalo se oam bode sicer morda zopet, da smo „najivni dobrovoljčki", ko z*upano;takin pojavom. Bodisi. Samo pripomnili bi radi, da nam ne . prihaja Ha misel, da bi hoteli pripisovati posebne saslnge posamičnim osebam, ampak mi opiramo svoje nade in svoje sodbe na zdravi instinkt, na adravi narodni egojizem naroda slovenskega, na tisti naravni nagon po samoohrani, ki ja lasten vsaki božji stvarici, tudi drobnemu črvičkn, ki se plazi po blatu na cesti. Ta zdravi instinkt, ki dobro sluti, od kodi preti nevarnest, ta zdravi egojizem prihaja menda zopet do veljave. Najprej je porinil>a Češkem vse druge pomisleke na stran, potem se jim niše mogli odtegniti n&jzaslepljeneji med Slovani, Poljaki, a sedaj se oglaša tudi v Slovencih. A kar je naj-značilneje, potrkal je naprej na vrata onih, ki so bili kaj glasni sedaj v domačem boju se svojim nen possumus. O tem nam pričata lepi članek v .Slovencu" in lepi govor dra. ŠušteriiSa na shodu katoliškega političnega društva* v Ljubljani. —- PODLISTEK, Atlet Spisal Ivan F ajdi ga. Po vasi c*6oq je prikorakal A u d rej v svojem kostuma, ki Be je bliščal v solncn kakor kača in na katerem so lesketali redovi, kakor selnčni žarki. Bil je zares orja * v praven pomena besede, ta Andrej. Za njim je capljala Marjanica in rudevala od srama, ker je vse gledale na njo. Nasprotnika sta si stopila nasproti. Šaleča se, sta se merila sedaj z očmi, sedaj zopec sta se ▼lekU za roki, npiraje se drug ob drugega z nogami. Med tem je bilo čuti raznih vsklikov, raznih opazk. »Unogi Šimen, po njem bode! Baloha je orjak ukljab svojim starim kostem, a vrhu tega še zna, zna, saj de je celih trideset let ruval posvetu z naj večini goljati I" so menili jedni, a drugi zopet : „Le glejte Šimena, ni-li krepak kakor hrastovo deblo in jeklen, kakor drenov klin ? Baloha je samo orjask, a je že nereden in nehak, ne vem, kako Be oiu bode godilo I* Tedaj pa je udarila v zvoniku ura četrta, nprav na iste zvonove, katere je potegnil pred leti Andrej svojeročno ▼ stolp in borba se je pričela. Rekli smo, da hočemo eživiti nekoliko re-■iniscenc izza nedavno minolih Časov. Zgodi se torej I Bilo je Časov, ko smo morali ravno mi pri .Edinosti" često križati meč svoje polemike z organom konserv. stranke na Kranjskem radi taktike tedanjih zastopnikov naših. Zlasti se nam je zamerile, da se nismo mogli sprijazniti z dejstvem, da so nali poalanci robovali v Hohenwartovem klubu in da smo trdili neprestano, da v tem klub« se naši poslanci vezani na rokah in nogah in da je izključeno, da bi isti mogli razviti svoje sile v provspeh naroda slovenskega, dokler se bodo pokorili neslavenskomu uplivu, ki je bil odločilen v Hoh*nwartovem klubu. Radi takega stališča smo bili takrat na glasu ne* kakih revolucijonarcev v slovenskem taboru, ljudij, ki nočejo poznati nikake avtoritete. V istih časih je bilo, ko nas ni mogla ameti velika slovenska javnost, ko smo trdili, dasloven-ika delegacija na Dunaju mora zasnovati svoje politiko v večem stilu; ko smo trdili, da svojim zadovoljevanje« z malenkostnimi jezikovnimi kon-cesijami ali s kako osebno spremembo podrejene važnosti — pri čemer pa )e prišla navadno na bolje le dotična oseba in ne narodna stvar -Slovenci le utrjajo in daljšajo življenje sebi sovražnemu — zlatemu I Takrat smo izvajali logično, da Slovenci morajo zasnovati svoje delo proti z i s t e m u ; in ker ni misliti na to, da bi oni sami moji vspešno voditi to borbo, da se morajo zve* zati v močno vojsko z vsemi onimi, proti katerim je bil takrat — in je, žal, de danes — naperjen ta zistemll To je: slovenski zastopniki morajo stopiti v zvezo z drngimi slovanskimi plemeni. Ker pa so Poljaki takrat še htdili svoja separati* stiška peta, zahtevali smo mi, da Slovenci stopijo ▼ tesen kontakt z zastopniki najzavednejega in Bajkulturye;eg4 med slovanskimi plemeni avstrijskimi : z Čehi 11 Ali vodstvo tega naroda so dobili v roke Mladočehi. To dejstvo je zadoščalo, da smo veljali pred svetom: za brezverce, libe« Borilca sta se sprijela z gornjimi telesi, a z nogami stala sta si daleč narazea. Držala sta se, kakor da sta zraščena sknpaj. Šimen je skoro o-magoval, nogi sti se mu že čibili —- v lice je po- ; stajal viinjel — n ki sti mu nhajali ob životu Ba- j lohovem, gosti, ječeči vzdihi sa se izvijali iz njegovih ust, krepko kakor medved i svojem objemu, ga je držal atlet in ljudstvo je ie vsklikalo pomilovalna. •Andrej, spusti ga, spasti t Pe njem je, ubogi ubogi Šimen 1" Tedaj pa je hotela neareča ali u-soda Balohe, da se je le-ta »zrl po ljudeh in tudi v prvi vrsti zagledal Roziko, ki je burno dviga-jočih se i>rs zrla na vzbnrljivi prizor — in noga Balohe se je »podtaknila na nogi Šimenovi in kakor bi trenil je ležal orjak na tleh io ni se ganil. Probledel je in iz ust mu je prisilila krvava pena. „Po njem je, umrje I* jelo je kričati ljudstvo, ki je v tem hipu pozabilo dajati hvalo in priznanje „zmagovalcu" Simeon. Marjanica pa seje vrgla na Andreja in je vaklikala bolestno: „Sinje, atrije, moj ljubi atrije 1 Ne umrite mi nikar !• Tudi Rozika je prebledala in jela jok: ti, saj se je sponmla, da je baš (na zakrivila nesrečo, ker je izzivala f$mna, da se je šel boriti z Baloho. Sram jo je postalo in vest jej je očitala velik greh. (Zvrsetek pride). ralce, rusofile, nespametne — radikalce. Ad vocem radikalci I Prišlo je tako daleč, da je beseda dikalec* označala nekaj zaničljivega — ta bese je postala nekaka psovka. Ako si hotel ožigosati koga in ga porušiti moralno, rekel si mu, da je radikalec I In nas je bolelo takrat, ker sme videli le predobro, kam dovaja to nezmnelne metanje okolo sebe z „radikalci", ker smo videli, da se vednim govoričenjem o nekem brezmernem in izdajskem radikalizma slovenskem potiska le strupeno orožje ▼ roko onim našim — nasprotnikom, katerim je bilo v njih neprestani borbi proti težnjam naroda slovenskega ravno za to, da se nas denuncirali na* vzgorej a tem, da so sumničili našo lojalnost in •o vzbujali domnevanje o nekih zvezah slovenskih radikalcev s krogi, ki bivajo onkraj mej države avstro-ogerske. Vsaka nedolžna beseda o kulturnih interesih neavstrijskih Slovanov zlorabila se je ▼ podlage zs najnezmiselneje zatožbe. In gori na odličnih mestih, kjer niso nikdar dobivali resničnih poročil o nuiih stremljenjih, o našem gibanju in o naših ciljih, se je le prerado verjelo — denunci-jam, za katere so donašali materijala ravno oni rojaki naši, ki so vedno govorili o nekem slovenskem radikalizmu. Nočemo jim delati krivice in priznavamo jim radi, da so hoteli zadeti le iz« vestno stranko domačo, ali dejstvo stoji, da so najobčatneje zadeli — narodno stvar. Pa ne le t državnem oziru je bila beseda tradikaleču odijozno ozaačenje, ampak tndi v verske«. Radikalec je bilo isto kakor brezverec. In to nas je bolelo še posebno, ker nismo mogli pojaiti, kako bi narodna odločnost mogla biti na potu verskemu čutstvova* nja, ker aisno mogli u«eti, zakaj naj bi ne me gel tudi aajpobožneji člevek ljubiti svojega materinega jezika in se tadi boriti zanj ? I Kakor da bi bila domovinska ljubav nekaj tacega, kar je nemoralno in nekrščansko 11 Tako so bili zmoćeni pojmi še nedavno temu. In narodna stvar je trpela na tam, nasprotniki pa ae ae smejali v pest na taki uespametnosti naši. Ali se je čuditi potem našemu veselja na tem, da se pojavljajo prvi znaki zdrave reakcije H Da, epaananje je tu. O tem nam pričata v našem Usta ponatisnem članek „Slovenca" ia govor dr, Sašteršiča. .Slovenec" priznava sedaj: da so naši poslanci nekdaj igrali ulogo — beračev, da so robovali in da so pripomogli često do zmage najlui-vičnejim predlogam; da so se res pehali za „vpralanjica", da so se poniževali za same drebtin ce; da so vlade pitale Slovence z obljubami le ted^j, kaiar so trebale njih — glasov. Vse to, in nič drugega suo trdili od nekdaj tudi mi, a bili smo radi tega — radikalci 1 Seveda dostavlja „Slovenec", da nikakor noče metati polen na tedanje poslance slovenske, ker treba pomisliti, da oni so bili le žrtva tedanjih razmer in svojega časa. Tema treba pripomniti, da tudi mi nismo dvomili nikdar na dobri velji, na poštenja in na rodoljubju tedanjih poslancev. Toda prepričanja o njih poštenju ni moglo u-duiiti v nas prepričanje o Škodljivosti njih taktike in sosebne pa o pogubnosti tedanje oblike ? borbi med domačima strankama, ki je spravljala v neprijetne lač narod sam in njegova stremljenja. Ponavljamo torej: ali ni opravičeno naše za* doščenje, ako pomislimo n* vse to in ako čujemo hkratu, kako piše „Slovenec* : ,Za podnožnico nočemo biti nikjer iu nikomur ! Zavedamo se svojih dolžuostij do vladarja, a tudi pravic, ki jih imamo tirjati od države. Med uvoje dolžnosti pa nikakor ne štejemo, da bi z ■• ničevanjem samega sebe še nadalje vzdrževali nemika strankarsko nadvlade v Avstriji. Mi ostanemo na svojem mestu in hvalimo Boga, da nismo sami. Po števila smo v večini; po uplivu smo sedaj še v manjšini. Če se nas ne bo hotelo poslušati, poten pa ne ustavi nobena sila tudi v dosedaj teptanem in zaničevane* slovenskem in hrvatskem ljudstvu najodločnejiega in brezozirnega radikalizma!! Za vse narodove idejale smo pripravljeni na boj: v ohranjenje njegove narodnosti, v okrepljenje njegovih delavskih stanov, v povspeševanje živega verskega življenja. Pravi narodnjaki, pravični socijalisti, navdušeni k&toličani, nam je ime. V tem smislu hočemo nadaljevati svoje delo, v tem smislu podsčevati, vzgajati, orgsaizovati naše ljudstvo. Viharji so se pričeli in se nam še obetajo. Morda potr6 ti viharji mnogo starih zunanjih oblik, v katerih živimo sedaj. Če se nam oglasi brez naše krivde uresničena pesem: .Vse je vihar razdjal", ji odgovorimo v krepek odziv v svetem navdušenju: .Narod bode zmiraj stal!"* O govoru dra. Sasteršića spregovorimo pri-hodnjič. Politiike vesti. V TRSTU« da« 22. deeenbm 1897. Za spravo t Slovencih. »Slovenski Narod" opaža o govora dra. Šnsteršiča: ,Za danes vzamemo ? vednost govor dra. Šnsteršiča, ki jasno dokazuje, v koliko se je na svojo korist spremenil ta politik, odkar je stopil v drž. zbor. V stvari sami pa si pridržujemo kenečno sodbo, dokler . Slovenec" ne objavi govora po stenografičnem zapisniku, kakor je obljubil. Dr. Susterlič je govoril izredno domoljubno, kar je velikega pomena samo ob sebi, z »žirom na njegovo mioolost in posebno na njegove govore na katoliškem shodu". Tudi drž. peslanec P o v š e je govoril v smislu sprave na shodu kat. pol. društva v Ljubljani. aSlovenee" pa poročs, da je dr. Šusteriič razposlal pisma vsem slovenskim državnim poslancem is Kranjske, s katerimi jih vabi za dne 27. dec. v posvetovanje, kaj bi bilo storiti drž. poslancem, da ugladije pot za slogo med Slovenci v krono-vini Kranjski. Eppur si muovel „Agrarner Tagblatt" o umirovljenju viteza Rinaldinija. Goriški dopisnik račenega lista piše jako strogo sodbo o bivšem namestniku tržaškem. Njegova izvajanja se glase v tem listu: Deset let je vitez Rinaldini namestnikoval v Trstu na — škodo Slovanov. Deset let je upravljal to obmejno pokrajino po zistemu, ki se je organiioval in določil v neki mani ulioi tržaški — aa veliko škodo državi. Vse pritožbe pvimerskih ! Slovanov proti načinu vladanja tega ljubljenca j Italijanov so naletela na osrednji vladi le na gluha ušesa. Kajti vitez Rinaldini je umel te mojsterski, da je pred odločujočimi činitelji označal vse opravičene zahteve primorskih Slovanov, kakor — nezmerne pretenzije. Še le, ko so prišli naši z j najtežimi topovi, pred katerimi se niso mogla vzdržati poročila Rinaldinijeva, uvideli so tudi na Dunaju, da je marsikaj gnilega na Primorskem. Od tistega hipa je bilo omajeno stališče vitezu Riaaldiniju iu akoro je bila sklenjena stvar, da ga ja odsloviti z mf-sU, združenega s toliko od-govornoitju. Iu le obema parlameutarskima krizama, navstalima v tem letu, je bilo pripisati, da se je mogel vzdržati še nekoliko mesecev. Po padu grofa Badenija se je kazal Rinaldini, kakor da se čuti zopet popolnoma varnega in je bil prepričan, da zjpet sadi trdno v sedlu. Kakor strela iz jasnega je prišlo torej umirovljenje Ri-naldinijevo toliko njemu] samem«, kolikor tudi Italijanom. Vitez Rinaldini je vsikdar dal Slovanom občutiti svojo moč. Zgodovina mnogih — zgubljenih ekaistencij nam pripoveduje o tem, zgodovina mnogih, ki so trpeli duševno in gmotno, le zato, ker niso mogli hvaliti načina njegovega vladanja. Njegovi italijanski varvanci slutijo že, da jim naslednik Rinaldinijev najhrže ae pasti svobodne roke v zatiranju Slovanov. Zato besne v svoji jezi in se znašajo v t*j jezi nad — slo-vensk mi napisi. It*lijanski|listi, masteči se ob poznanih jaslih, so vsikdar hvalili Rinaldinija gori do neba, ali že je jelo pojemati navdn^enje za „pravičnega, objektivnega in izbornoga' upravitelja dežele. In morda doživimo skoro razveseljivo igro, da bodo sodili o njem istotako neugodno, kakor sedijo neugodno o odstopivših ministrih. Novinarski reptil tržaški „La S*ra- n. pr., ki je še pred par tedni proslavljala odstoplvše ministre v vseh mogočih varijacijah, nima sedaj dovolj besedi za zasmehovanje — istih ministrov 1 K položaju. Deželni zbor gorenje avstrijski se saide dna 28. t. m. Ostali deželni zbori se snidejo v sredi meseca januvarja, oni dežele Češke prične svoje delovanje dne 10. januvarja. Ne ve se pa, da- li se Nemci udeleže posvetovanj v tem deželnem zboru. In ako se udeleže, store le v toliko — kakor trdi neko praško poročilo — da predlože svoje narodne zahteve. Posl. Ebenhoch je pozvan na Dunaj po višem nalogu. O shoda zaupnih mož ćeSkih. Shod zaupnih mož čeških je doposlal grofa Badenija brzojavko, v kateri mu iireka zahvalo za njegov trud za avedenje jednakega prava vseh narodov Avstrije, sosebno za popolno jednakopravnost naroda češkega. Češki narod da ma ohrani vsikdar hvaležen spomin. Načelnikom klubov večine pa so se odposlale brzojavke, v katerih shod zaupnih mož čeških izraža svoje veselje na zležnosti desnice, v kateri je zastopana velika večina avstrijskih narodov. Brzojavke izražajo zajedno nado, da se posreči skupnim naporom, dovesti narode do jednakega prava in do nkupnega dela. Izdajice v Slovanih. Neki sloveči diplomat je dejal, da bi bili Slovani že davno na svojem cilja, ako bi njihovega stremljenja ne ovirala ena pomilovanja vredna slabost, ki toli kvari slovanski rod: izdajstvo na lastni krvi I Malokateri človek na svetu je toli brezzmiselno pripravljen delati vnebovpijočo krivico sorojaku svojemu, kakor je v to pripravljen Slovan. Ta lastnost Slovanov je tadi jedino kriva, da smatra široka javnost mnoge pojave Slovanov v njihovem političnem stremljenji I — za gole traze ter jih ne smatra zaresnlmi, kajti , sleherni narod, ki hoče veljati na zunaj, si mora ! znati utrditi v prvi vrsti svoje stalilče aa znotraj, i In kako naj je to poslednje mogoče, ako si vzgajamo j v svoji sredi izdajic, razdirajočih sproti, ksr sta-j vimo s tolikim trudom in naporom P V Slovanih pak i vstvarja osebna občutljivost tisto slo, iz katerega izvirajo narodni izdajalci. .Ako se v Slovanih zameri oseba osebi tudi v najneznatniši stvari, sledi tej zamere takoj podlo osebno maščevaaje, iz katerega izvira zopet zlo za osebe, katero je zadelo maščevanje osebe. Tako nastajajo v Slovanih re-negatje, kateri škodujejo domaČi politični stvari neizmerno več, nego oni politični nasprotnik' mej drugoredci. In uverjeni smemo biti, da je 99^ izdajic v Slovanih prišlo iz krivic, katere činima Slovani sorojaku. To znamo iz vsakdanje izkniuje in nepotrebno bi bilo, pritajevati to dejstvo, ker že govori o njem strast slovanskih renegatov, s katero nastopajo le ti nasproti narodni stvari. Le užaljeni, od svojega rodu užaljeni Človek zamore postati tako strasten političen nasprotnik, kakoršne nahajamo med slovanskimi renegati. Jako, jako značilno je to, kako zamore v hipih preporoda velike politične misli mej Poljaki biti le jeden, ki nastopa odločno proti temu preporodu, namreč .Przeglad-. V dnevih tako važnega političnega pojava, kakor ie nova zasnovana češko poljska vzajemnost, se nahaja v Poljski list, ki ne soglaša s tem slavjem, ki ne peva himen navdušenja o velepomembnem dogodka na obzorju slovanske politike. Se nahaja liat, ki je, kakor se čuje iz zanesljivih virov, celo plačan od ekseku-tivnega odbora nemško-centralistiške levice 1 In njegov dunajski sotrudnik je zajedno sotrudnik glavnega glasila nemške opozieije, dunajskega „N. Wr. Tagblatta", v katerem listu daje dotični sotrudnik duška svojemu protislovanakemu sovražtvu. Ako bi prašah tega gospoda po virih njegovega sovražtva, kdo zna, kakov odgovor bi dobili 1 Pozor torej, bodimo prevftioi, ne vzgajajmo si v lastnem taboru svojih sovražnikov, ne vzgajajmo si — izdajici Ustanek na Kubi završen. Isti grozni ostanek, ki je razsajal na otoku Kuba od poletja 1896 sem in kateri j* terjal velikanskih žrtev na življenju in imetju, je — ako smemo verjeti poročilom — zavrSen in v Madridu se pripravljajo ua vesele božične praznike. Generalnemu guverneiju na Knbi, Primo di Rivera, da se je posrečilo poravnati spore. Njegova pogajanja z voditeljem usta-iev Aguinaldo so deipela do ugodnega zaključka. Aguinaldo in drugi čleui ustaške vlade se napotijo * Hongkong, ta dan polože iz rok ortžje tudi vse ustaške čete. Da se je dosegel tolik uspeh, zahvaliti je sedanjemu guvernerju na Kubi, kateri je dobil od vlade razsežna pooblastila v to, da uvede na utoku temeljite spremembe V upravi in bolj človekoljubivo vojskovodstvo. A žrtve, ki jih je zahteval ustanek ? Seveda, brez žrtev ne izhaja krnto človeštvo ! RaxM6o« Wf>»tl. V 'progninstvo* odide baje v Carigrad odhajajoči bivši drž. pravdnika namestnik v Trstu, gospod Fraus. To da je zopet koncesija Slovanom, to da je malčevanje Slovanov nad gospodom Frausom radi njega obtožnega govora v pravdi proti Barkovljanom. Tega mu Slovani ne pozabijo nikdar 1 Vlada je zopet nastavila aho slovanski« pretenzija®. To osvetljuje sedanje položenje! In ko se godi to, pripravlja se mestni zastop triaški, da odpre svoja vrata gosp. Nabergeja. Tako je — lagal včeraj tudi .Indipendente', hotč po vsej sili, da je gosp. Fiaas — italijanski mučenik, nedolžna irtev slovenske krutosti in vladne pristranosti. Torej tudi .Indipendente" se je pridralil slaviteljem gosp. Frausa — oni „IndipendenteVo katerem je rekla pred par dnevi dunajska „R^ichs-wehr", da prav odločno — ne gravituje ns Dunaj. Zdaj vidimo, kako resničen je pregovor, da jedni nesreči sledi rada ie druga in huja. „Pic-colu* je sledil „Indipendente". Naše odkrito sožalje I Jeden 'jedini svet bi vedeli dati gosp. biv-j iemn državnega pravdnika namestniku. Ta aamreč: j kar hitro naj stori sam koaec temu namišljenemu j mučeniitvn svojemu s tem, da pove, kako steji | stvar v resnici .... da je sam prosil za j dobro, zlata vredno službo v Ga* | r i g r a d u 1 i Kar pa se dostaje opaake .Iudipendenta" o j odpiranju vrat gospoda Nabergoju v mastno zbornico, treba pripomniti, da ta vrata so že odprli volilci po zakonitem volilnem činu, in da jih le tišče šiloma priprte ljudje, ki aočejo spoštovati glasu volilcev in ki nočejo umeti, da volja volilce? ja ogelni kamen ustavnega iivljenja in držar-ljanske svobode. Okolica v mutnom zboru trlaikem. Sinoč je imel naš mestni castop svojo XXX, javno aejo. V tej seji so se gospodje zopet bavili z našo okolica in v tbeh slučajih so se spirali — višim oblastim. O tej seji hečefcnd pisati bhiirneje v prihodnjem izdanju, za sedaj pripominjamo le, da so storili gorostasni sklep, da ^folilui čin svetovalca N a-bergoja zopet izroči t i k o m i s i j i petih členov v — proučevanje. Da vidimo, da-li pouči gosp. grof Ooftss te ljudi o tem, da je stvarij na svetu, iz katerih ni smeti briti norcev! .Primorski list' katolikom laika narodntiti .Primorski list* nadaljuje pridno začeto, zates potrebno delo: edklanja in odklanja najodločneje tiste čudue nauke, ki jih širijo čudai katoliki okolo listov „Amico* in „Ecco". V svoji zadnji ševilki je načrtal „Amikovcem" prav mične črtice, ki so zanimive že same po sebi, a za nas so zanimive še posebej, ker se bavijo tudi z našim listom. Za daaes podajemo prvi dve sličici, prihodnjič pa povzamem« ostali dve. Isti se glasiti: „Dragi „Tergestinus" v .Eca-u od dne 6. dec. t. 1.1 Vaša obrana .Amic*-a se vam je spo-nesla zelo slabo. Kaj menite, da je njemu dovoljene, krivično udrihati po slovenskem duhovniku, ki ni zagrešil drnzega nego to, da je poučeval slovensko deco v materinem jeziku ? — Kaj, če mi zagovarjamo dotičoega kakor nedolžnega, mari se vam zdi to krivično ? — Ste li brali 6. št. .11 Be> sorgimentou t. I. iz Rovinja ? Poslušajte, kaj pravi mej svojimi .Pensieri* : „Educare ua giovanetto con un* lingua, cho »on č sna, č eome coltivare noa pianta con metodo ch'fe proprio di nna pianta diversa" ; ali po aaše: .Vzgajati mladeniča v jeziku, ki ni njegov, Je isto, kakor vzgajati rastlino na način, ki prijajo drugi rastlini". — Smo li mi govorili drugače P Denite si imenovano št. lista, katerega menda ne obsojate, v svoj .album", in konec bode besedi. Če potemtakem prelivate solze nad tem, da mi primerjamo italijansko (1) kat. .Amic"-a v na-rodaem ozirn z najhujšimi framasoni v tržaškem mestnem sveta, svetajte mo, naj piše drugače, in ne bode vam tega treba. Kar pišete dalje, je prav smešno. Kedaj vendar je naš list obsojal in nasprotoval, da izhaja katoliški list za Italijane dežele? Mar ni naš list z veseljem pozdravljal vsako pravo katoliško podjetje tudi mej italijanskim ljudstvom P Kaj ni ravno •n .Amicu" dal čast, da piše v dogmatično pe-litičnih rečeh tako .papalinski", da bolje ne mote ? Ali mar ni „Pr. 1." očitno in javno in to opetovano ponnjal roko katoliškim italijanskim strankam, rekši, da pojde stokrat rajši z resnično katoliškimi Italijani, nege liberalnimi Slovenci ? Naša tželja je vendar, da bi se na podlagi ikrščanske pravice vsi narodi naše dežele združili v mirno zdrcžoo delovanje! Če torej govorite o .qualche Guida .... i ^preti spretati o semispretati* bi bilo bolje, da ste molčali. Te mi pomilujemo, a jih nismo in jih ne bomo nikdar zagovarjali. Ni li tudi edeu izmej vaših varovancev (l) svoječasno v veselje iido-liberalnega časopisja prišel v največje nasprotje s prvo avktoriteto škofije P Kedaj je trdil dalje naš list, da med Slo-venci ni liberalcev ? Ali ne delujemo ravno mi proti njim? Vendar zagrizenih „Rusov* nismo še videli in jih ne poznamo. Tudi nismo še čuli nikdar, da bi bilo naše ljudstvo upilo .živijo Rusija" ali „živijo car Nikolaj*. Slišali pa smo že v Gorici in v Trstu mej Italijani vsklike; „viva Italia" (1) ,viva re Umberts" (!) in .abbasso 1' Austria" (!) Tega nam ne morete ovreči. Ne rečemo, da so Slovenci sami svetniki, vendar je daleč znana njih pobožnoat. (Zvršetek pride.) Razpored bofičnlci otroškega vrta v Rojanu, ki se bode vršila danes popoludne v tamošnjem koDSumnem društvu: 1. Molitev. 2. „Božična". 3. Prizor „Deklica in smrt". 4. „Slovensko dekle". 6. Prizor ,Nuna in kanarček". 6. „Sirota". 7. „Zlati gradovi'. 8. „Tri želje", govor. 9. .Pod dežnikom", priior, 10. .Mati", govor. 11. Dramatični prizor .Ubožec". 12. „Mali pijanec", prizor-ček. 13. „Pri jaslicah", prizor. 14. Žive podebe s petjem in spremljevaujem citer. — Med posameznimi točkami petje. — Začetek ob 4% ari pop. Uverjeni smo, da bode tudi v Rojanu stariši in vsi prijatelji mladine posnemali lepi izgled a Grete in da polnuitevilno prihite na to mirno veselico naših nedolžnih otročičev. To bode v vspodbujo malim, a tudi — velikim 1 in vendar jo roa l Iz okraja Koper* kega nam pišejo pod tem naslovom: Govotć o agitacijah ita-lijanaških podrepnic v občini pomjanski za raz-krojitev občine po željah italijanske stranke, in omeni vsi, da ti agitatorji zlorabljajo tudi ime gospoda okrajnega glavarja kopersk^ga, grof Schaf-lenhanet ja-Neysa za svoje agitacije, menil je vaš dopisnik s Pomjanščine, da ne veruje temu, da bi gosp. glavar vedel o tem, kar počenjajo z njegovim imenom. V tem zmislu poziva vaš dopisnik gosp. glavarja, naj v pomirjonje duhov javno zavrne agitatorje! Mi ne vemo, da-li se gospod glavar odzove temu poziva, slutimo pa, da se nel Nimalo nočemo trditi s cer, da bi bil glavar v direktni zveži z omenjenimi agitacijami, ali to jedno je vendar res, da se je gospod glavar izjavil o neki priliki v pogovora z neko esebo: Man wird trachten miissen diese Gemeinde zutheilen. Iz tega izreka bi se dalo sklepati, da je vendar res, da misel delitve občine pomjauske ni nesimpatična gospođu glavarju in da mu žflje Italijanov v tem pogledu ne gredo navskriž. Sicer pa prosimo naše ljudi, naj se ne dajo strašiti in begati po nasprotnih a g tatoi jih, kty ti od laških želja in do resnične delitve je še dolga pot. V pr^o mora v to pri voliti df-želn z .or, mora sprejeti poseben zakon — v dingo pa potreonje tak zakon še cesarje?ega potrdila. Ker pa je cesarska vlada načelno protivna kusanju občin, ni ravno verjetno, da bi tak zakon glede občine pom-janske zadobil najviso sankcijo le zato, da bi mogli v novi občini paševati kaki Gdgnazi in Birtolichi. O deljenja občin odločajo v«?e drugi oziri, nego pa želje takih — mož I Božićnica v otroškem vrtcu na Greti se je izvršil.* minoli torek popoladne v popolno zado- voljnost mnogobrojno došleg* občinstva. Sosebno nas je razveselilo, ko smo videli navzoče stariše vseh otročičev, obiskajočih ta otroški vrtec. Nekako začudili smo se, da je to lepo veselico počastil svojim obiskom tudi veiečastiti gospod župnik Jurizza. Otroci so nastopali jako srčno, deklamovali in govorili so razumom, peli so lepo ubrano, tako, da so se stariši lahko uverili, kako dobro vzgojo dobivajo njih otroci v našem vrtca. Otroci so bili bogato obdarovani oblekami, obuvalom in jestvi-oami. Jedna deklica se je zahvalila v lepih besedah vsem dobrotnikom in dobrotnicam slovenske mladine in materi naših otrečičev, naši družbi sv. Cirila in Metoda. Zaključuj6 je vskliknila, da v plačilo za vse prejete dobrote hočejo otro-čiči ostati zvesti svojemu narodu in veri sv. Cirila in Metoda. Gospodičini vrtaarici MargaritiPodkrajšekovi treba izreči vse priznanje na lepih vspehtb. Slovenske dopisolce se prodajajo pri izdaja* teljici, ulica Stadion 19 I. nadstr. in v tabakarnah pri Lavrenčiču, Piazza Ciserma, Chiozza, Počkaj« fia Ghega, v Barfrovljah in v kavarni Commercio. Rojaki 1 Sezajte pridno, posebno sedaj ob praznikih, po tem domačem izvodu, ker s tem bo« dete koristili pb enem nali dični družbi sv. Cirila in Metoda. Kritično potovanje iz Trata v — Poreč l Minoli petek je bil uprav kritičen dan za vožnjo po morju. Megla neprodirna nas je spremljala malone do Poreča. Nesreč ni bilo. O nesrečah pa, ki bi se bile lahko pripetile, ter o uredbi pomorike vožnje, nočem pisati tu, ker ne kaže tratiti prostora o tem v našem listu. Poreč ne nudi nič kaj novega, celo onih izzivsjočih obrazov ni več ua pomolil l Proč torej 1 Kajti: „vohuni" hodijo le tja, kjer je kaj važnega — novega. Vaš .vohun' je lel v Tar pozdravit tamošnje svoje prijatelje ter piti dobro božjo kapljico I V Taru sem doznal, da ona dva gospoda, ki sta bila zasačena po .vohunih" o zadnjih volitvah, ko sta prišla glasovat za mrtve ter sta bila odgnaua v zapor, sta bila zaprta po 24 ar in potem izpuščena, ne da bi ju bili proganjali še dalje ali celo obsodili. V Tara nameravajo zidati uovo šolo iu nicer velikansko. Ker pa Tar sam ne premore nositi takih stroških (18.000 gold.), sklenili sa tarski laški očetje, da morajo prispeti tadi Vabrega in Trata, kar bi omenjeni vasi tudi rado storili, toda s pogojem, da bi nova šola imela dva učitelja, namreč jeden naj bode laški, kakor sedaj, a drugi hrvaUki. Ta pogoj pa ue ugaja Lahom. V Taru so 4 Kamjeli, a ostali vsi domačini, .slavci", kakor se aazivljejo sami- Oni štirje Jfcrnjeli so pa tako zvi^i, da faaJP da danes vsa o »čino v rekah 1 Otroci nočejo hoditi v šolo in ako hodijo, se ae nauče ničesar. Doma govoie hrvatsko (slnvako), laškega umejo le malo, v šoli pa jih u6e iz-ključljivo v laškem jeziku ! I Posledica je ta fia ostajajo, kar so bili v začetku šolskega obiskovania, namreč : ob zvršetku ne znajo — nič. Čas bi bil, da bi se probudili naši ljudje ter postali gospodarji na lastni zemlji. Žalostne je gledati, kako ne štirje lahoni nosijo bahato, kaker getierali («6 štabom v Poreču), in kako pohlevni so ostali občan'. Toda. tuli temu bode konec v — kratkem I Na uog*> slavaki narod, otre« spone hlapčevstva in bodi na svoji zemlji SVoj gospod 1 Dogodki na Češkem. Včeraj je bi o obsojenih zopet 9 oseb radi dogodltov v Pragi. Sedem obtožencev je dobilo od treh mesecev doli do 4 dnij zapora. 2 sta bila osvobojena. Deutsche Einflijsse itd. O Kollarju je Murk * pnal v č*-sker» (3 891.) in slovenske« (1894.) jeziku. Na Češkem je pre Mas«ryk sd sv jimi zgodoviuski®i iu modroslov* i \ nimi predava tj rszm >tr.l načela, na kit ra se naslanja narodno življenje. Dr. Murko pravi, da je češki slovstveni zgoioviuar Viček prišel do istih zaključkov, kakor on. Slovanom priporoča nemške literarne zgodovine, ki so jih spisali Goedeke, Scberer, J. Schmidt, R. Gottscliall. Njegova (Murkova) knjiga bodi po želji pisateljevi donesek trditvi A. Sterna (Geschichte Europa' s seif den Vertra»en von 1816. bis zum Frankfurter Prieden voo 1871. L VII: „dass trotz der lebensvollen Manigfaltigkeit der einzelnen Erscheinungsformen dic europaische Menschheit aach im nenn/eheten Jahrhunderte eine Gesellschaft biiđet, die gleich^am dieselbe Luft politischer, wirtschaftlicher, kiinstlerischer uud wls-senschaftlicher Ideen athnet". Tu je izražen tisti megleni kozmopolitizem, ki se priporoča tudi nam Slovencem. Obširno je to knjigo naznanil v letošnjem „Ljub I j. Zvonu" gospod Fr. Vidic in navel tudi razne pritrdilne in odhijalne glase o tej knjigi v znamenitih časnikih. Mi smo takoj iz početka bili tega menenja, da ta knjiga ni pogodila resnice ia da je v sedanjih časih do cela ni treba. E. Kraus, profesor germanistike na češkem vseučilišču je povedal svoje menenje v .Archiv /. slav. Fhilologie XIX. Band. sir. 612—18? V opazki pod črto omenja V. Jagič, da se ta kojiga ocenjaj z dveh stališč ; zatorej objavlja zdaj oceno germanista, o nastopnem zvezku pa češkega slavista. Kraus navaja te le besede Murko ve: ,Da*s jedoch das Hanptverdienst am die Wiedergeburt des bdhmischen Volkes deutsehen Einflissen, spe-ciell aber der Romantik and ihrem Vorlaufer Her-der zu verdanken ist, geht aus meiner ganzen Darstellung genUgend hervor"...... In piše potem: .In dieser Form augespro-chen ist der Satz, glaube ich, entscbienden nn-richtig: die Wiedergeburt des b&hmischen Volkes ist keine bloss literariscbe, sodern eine sociale Thatsaohe und hfttigt mit der allgemeinen enropii-schen Bew*gnng seit der zweiten Halfte des vo-rigen Jahrhanderts zusammen. Sie kann also keiner bltssen literarischen Richtung, keiner blossen lite-rarischen Thatigkeit zu verdanken sein. Sobald die von fremder Cultur noch nicht entfremdeten breiten Volkskreise, zar Heltung, znm Wohlstande, zur Bedeutung gelangten, musste sich anch dao Bedttrfaiss nach geistiger Nahrung fiir dieselbea heransstellen. Die Legende von einem fast germa-nisirten Volke, das die Thatigkeit einiger weniger Erwecker dem nationalen Tode entrissen Mitte, eine Legende, die ein im w^chselseitigen Lobe starker Freundeskreis aufgebracht hat, ist doch langst abgethan und Murko wird sie am allerwe-nigsten wiedererwecken wollen. Prag mochte einen deutsehen Firniss haben, ein Reisender, der mit Niemandem spracb, als mit den Postmejstern, mochte durch Bohmen kommen ohne ein Wort bohmiseh zu hOren : der Kern, des Volkes war und blteb doch ganz bohmiseh, mehr sogar als gegenwartig. Die Literatur besebrankte sich zwar auf Gebet- und Erbauungsbucher, aber die deutsche Literatur in Bohmen war uicht viel besser und entsprach eben auch nur dem unmittelbaren Be-durfuiss"....... Na drugem mesta: .Die Literatur ist ttber-haupt weit mehr das Prodnct der politicshen, socialen , wirthschafrlichen Vei btUtaisse als der Nachahmung. Gerade die elendesten Literatur-perioden pflngten die glan^.endsten Muster nach-zuahmen. Nicht weil die Deutsehen gegen die Franzosen scbriebeu, schrier.en die Bohmen g^gen die Deutsehen, sondern weil der Druck der deutsehen oder deut^ch thuenden Bureaukratie unertriiglich war, vvenngleich man mit Vorliebe seine WHff=)n dem Rii-Jthause des Geguers zu entuehmen liebte; die Bohmen wurden sich ihres Volkthums nicht durch Jaha1 s Schriften bewusst, sondern sie be-nutzten seiae Schriften als Argumentum ad h'minem. Eiue historisehe Aualogie uud fremder Einflusa sind zwei versehiedene Dinge. Dass es Patriote« in Bohoten immer gab, constatirt Murko selbst (S. 10), er hatte binzufugeu sollen, dass kier der Natioualismus eiugetlich za Hause ist, dass hietf schm seit Jahrhauderten speciell in der Sprache das Palladium der Nati.-nalitftt erblickt wurd, wie Dalimil' s Chronik beweist (Vret' každćmn srdeo po jazyku sv6mu). ^Vn eirser Wirlergtburt tincr Welerbel»»-bdL/i dej Lteratut aud gar dea Volkes kaun sunit in den iwanii?er Jahren nnseres Jahrhuud^rts nicht die Rede m^hr sein. Es kana s;ch nur ut> eine Rt-form der Literatar handeln, ts kano uur di^ Frage sein, wer die bOhmuche L'ter a tor aut die Hflhe der gleiclueitigen frrmJen gehoben, ihr die ieitge»i«e Richtang gegeben hatM....... In sledujič: .Ein Verdienst um die \Vieder-belebnng der bOhtniachen Literatur koutim wir aha der dentschen Romantik nicht znscbreiben, wohl aher on die zeitgeuoiU*e Form d^rselben, nm die Znfiirung jener Ideen, welche dazu fiihrten, die Sehatze der Volkspoesie a® fiiihesten Ta^esiicht zu ftirdern. Gevvia?, die t>5fciini;>iche Literatar hatte sich ohne Herder, Qoethe und die Romantik ganz anders geataltet: die Patrieten des XVIII. Jakrh. w&ren schrittweise za Werke gegangeo; sie hatten vor allem fiir eine popultire Literatur gesorgt, wihrend Wissenschaft nud ho-heres geistigea Lefcen sich noch eine Zeitlang in den altgewohnteo, deutschen Geleisen bewegt hitten. Die Romantiker setzen an Stelle die^es gutgemeinten, aber allza langsamen Vorganges eine aam Theil erfolgreiche Revolution, sie traamen so-fort von einer Lfmgestaltung des ganzen »ffentlichen Leaens, sie schaffea peetische Werket die anf der Hohe der Zeit stehen, sie stellen ktihne Ansprti-che an sich und die Uebrigen, ohne die Kiftfte fcngstlich zn wftgen, und fordern dadarch die Sache wirklich, wenn auch nicht in dem Masse, wie sie selbst es getiiiumt. Zwischen dieseo beiden Richtngen musgte es zu einem Kampfe komen, wobei es ohne LTngereoh-tigkeit beiderseits nicht abgeht. Zunial Dwbrovsky hat unter dieser zn Mden, auch noch in der Dar-stellung un^eres Buches. Auch luer lesen wir, Dobrovaky habe die Spraohe »eines Volkes fiir eine todte gehulten, habe ihr die Liebe eines Philologen entgegengebracht, h*be sich als Deu-tschen gefuhlt . . . Ich glaube, Dobrovsky w»r ebenso patriotisch wie die jiiugeren, weon sich sein Patriotismas auch anders ausserte"..... (Zvrletek pride). Najnovejše veatl^ Dunaj 22. ,Wien r ZHtung* obiavlja, da se sklicnjejo deželni 7.bori : Gališki, Nžje-Avstrijski, Stirski, Kranjski, Silezijski in G o r i a k i na dan 28 decembra; Češki, Gorenje-Avstrijski. Sol-nograski, Koroški, Bnkovinski, Moravski, Tnolski in Tržaški na dan 10. januvarja; Dalmatinski na dan 17. januvarja, in Istrski na dan 20. ja n o v a r j a v P u 1 j Carigrad 22. V tukajšnjih krogih se govori da so kandidaturi Božo P e t r o v i 8 11.94 df. 11.96 Ov*a ** spamlad 6.86—6.38 Ha a» ap«nlad8.63. 8 66 Zoran ir, maj-jnai 1H9?. 6 42 i 43 Fieo4«a nova od 78 kil. f. 13"--13.10 79 iiU 13 16 18 20 o i 80 kil f. 18.25-13 30 , od 8!. f. iS.30 18-36, od 89 kil. fo*. —.— —.-. Jefi.««a 6*80 jrono 815- 6'45 Pienioa: ponudbe slabe, poTpraiovanje slabo, — Prodaja 18000 m. st. Vreme: lepo. Harif. Ka*a Hnnto« ^-ood ».Teraso d#C. 88.— «« april 89.76 Saucaa ^ood »»mu^u december —.— marc 89.— za maj 33.25 ea soptember 34 — mirao. deoambr«Te^7 včeraj daaes 102 Od - . 102.06 . . >2146 . . 10165 H60.20 120 10 9.63 11.79 . . 46.66 laajatcaa bor Dri&voi dolg v papirju nrebfa ^Tttrijaku roata 7 Kreditne akcijo Loodon 10 Lut. Ffcpoleon! . 20*m«rV ion itiilj. li' iJAiU tfOttfth 10«.— 101.85 121.60 101.66 849 90 120.06 ••63'/» U 78 46 60 Ulica D nota Stev. 9 Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatancneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota Stev. 9. pa O O 0 O U ZAVOD za uniformiranje ii; civilna krojačnica FRANA JIR AS utira C Rafaela Italla «£> <3> Via Malcanton St. I. «£> <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <3> sprejemuice, žimnic in pen-ssiic, ogledal in ^jn železnih hlaganj, po cenah, da se ni bat X konkurence. n* A A A A* A A A A A * A A A, ^ V 'itli«'ju .Restavracija PilaenM ^ od F. v O 1 p i c h a. A 1»000<» LazzaPO Št« 6 lamno mehunirno <1^Ikv-nico v katrii popravlja kolesa, ii valna atrija SKERL ANTON. • •••»•••*•• a a a itd. po najnižjih cenah •V, i. KOPAČ i HTečenstvi pristne Voščene sveče Sve6ar v Gorlei priporoma veleČastitemu nve^enstru, ter slavnemu občinRtvu pristne Solkanska oesta it. 9. cerkrenim upravam. kilogram po 2 gld 45 nt. Ha so ono iTfio, koje noaijo pretokolirano trornidno znaas* ko, nepokvarjeno, jamčim se aroto 1000 kron. Sreče alabeje Trato ea pogrebe in postransko ru-BTetljavo cerkva dobivajo se po jako nizkih cenah. Prodajam tudi tamijan za cerkva: Lacrima najflneji.......klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ w 1,- Granis........................m ' —.60 Blago polilja bo na vse strani avstro-ogorBke monarhije poštnine prosto. Riunione Adriatica di Sicurtž 24-2 v Trstu. Zavaruje proti pežarom, prevozu po auhem, rekoh in na morju, proti toči, na Sivonjo v vsih kombinacijah. Glavnica In reserva druitva dne 31. deoembra 1892 Glavnica druitva Premij na reaorva zavarovanja na iivljenje Premijna reserva savarovanjn proti ognju Promijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju Reaorva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti premi njanju kurzov,bilanca (B) Rezerva apeeijalnib dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov gld. 4,000.000-— „ 13,326 346-98 1,632.248 5» 49.485.07 ,, 500.000-— n 333.822.4» 243.831 83 500.000'— 1,187.184.88 Urad ravnateljstva: Via Taldirlvo ,br. * (v laatnej bl«>. V 2LALKA c. k iiriT. m\i Mitne imt ■ah trgovino u obrt v Trstu. Nov* i za vplačila. V vredn. papirjih na 4-dnovni odkar. 2'/. 8" „ 2'/. 80- , 3% Za pisma, katera ne morajo izplačati v bankovcih av^tr. velj., stopijo nove V napolaanlk aa 30-dnevni odkaz 2°/0 .H-mesečni w ^/SU fi- « , *V,7o sedanjih obrestne takse v krepost z rlnnm 24. junija, 28. junija ln odnoaoo 90. avguata 1.1, po dotičoih objavah. OJ« rožni oddel. V vredn. papirjih 2na vsako svoto V napnleonlh brez obresti Nakazni ee za Dunaj, Frago, Peito, Brno, Lvov, Tropavo, Hek» kukor za Zagreb Arad, Bielitz, Gablonz, <*ra(Wt Sibinj, Inomost. r«1ovea, Ljubljana, Lino, 01omucr Roichenberg, 8aai in Solnograd, — brez troikov Kupnja in prodaja rednostij, divia, kakor tudi vnovče^jo kuponov proti odbitku 1%, provizije, laku* vseh vrst pod najumeatnejiimi pogoji. Predujmi. anačevne listine pogoji po dogovoru. Kredi na dokumente v Londonu Pariau, Rero-linu alf v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pleaa na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. \nrejuraajo h« j pohrano vrednostni pApii-j' ali srebrni denar inozemski bankovoi itd - p'" pogodbi. Na&a blagajna izplačuje nakaznice narodae banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curau. Uiti Motori na par z nerazpočljivim kotlom zistema, 50% prihrambe, od 1 do 50 konjskih moči, prosti koncesije v vsakateri delavnici. ClfnnnminnS mlin! IRFAI 11 na in na Par z nepokvarljivim kamenom, lKuHuIIIIIIII II111III „IULM. prepotreben za vsakega posestnika, 4i)% pri-hromite moći, mele v vsaki meri od najfineje do debele moke za žgance, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrela. 2 Via Molin piccolo 2 GeSSi & PaOM - TfSt 2 Via Molin piccolo 2 Oeneralni raatopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par C. H. Hoffmeister — Dunaj. Lastnik keneoreii usta ,Edinaat". vor n!* v Trsta.