Št 130J V Gorici v soboto dne 11. novembra 1911, Isbaja trikrat na telea. in sicer t tarok, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemka aii v Gorici na dom pošiijana: • -¦*?#»*isto« ;, ^Mtk¦ *;;??, /s t- . • iu w /s »'. • • 5 »» Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnah. ima naslednje izrecne priloge: Ob novem letu nKažipot po Qoriilem in firadiSčajsketu" in dvakrat v letu „ Vozni red že-lesnic, paniko? ro pottnih mž\ Ha naroČita brci aopoeiaae a*-reanlao se ae Miran*. «5 •Vae sa narod, svobodo in napredek J« D/, tf. {.arrift Tečaj XLI Uredništvo a j nahaja v Gosposki ulici št. 7 ? Gorici v I. nadstr. na dene, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v i. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam© vsako odgovornost. Odgovorni urednik i* tsdtjffttelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. - >,Qor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabfiifc) tiska in «*J» Slovenstvo v Gorici. Napredovanje Slovencev v Primorju je edina svetla točka v tačasni zgodovini našega naroda. Obupane vrste potlačenega Sloven- } stva dvigajo sklonjeni tilnik in postajajo ponosne, k« vidijo zmagovalni razvoj Slovenstva v Trstu. Nenavadni uspeh Ijtid* skoštevne revirje v Carici*je druga taka srečna dogoba, ki je povzročila, da našim zaničevanim množicam bije srce glasneje in v njih utrjuje upanje v lepšo bodočnost. A pri tem uspehu se ne smemo usta- j viti! Ne smemo zdaj zaljubljeni v lepa šte- * vllko prenehati, dokler ne dosežemo Slovenstvu v Gorici v deželni in rnesmi upravi njega številu in gospodarski sili piimerne dostojne pozicije. Nt .lohenegu dvoma, da je skupno nastopanje obeh slovenskih strank obilo pripomogi) k ugodnemu uspehu ob dr-žavnozborski volitvi in sedaj h krasnemu le/uitatu ljudskega štetja. Ce se mi mestni Slovenci koljemo pred očmi nasprotnika, nam to veže moči in nam kvari tisto veselje do dela in navdušenja, ki je za naš boj v mestu tako neobhodno potrebno. Kako naj se borim, če mi naenkrat oJreče brat svojo pomoč, če mi v hrbet prileti puščica? Kako bom /aupal sobojevniku, če si lasti vsak uspeh in mi s tem odreče vsako sposobnost? Seveda, če pa Je ena netaktnost z ene strani, pride odgovor z druge strani! In 'začne se nepotrebna bitka. Vrste se za-Čodere manejo, če .so prav videle, kako si gg. voditelji leže v laseh .,. Skratka: opozicija Slovencev, njih ho} v Gorici je nemogoč, če si lojalno ne oedamij rok. Nobena stranka ne zapusti svojih principov, družijo pa nas gotove točke, tel jih proglasimo za neutraina tla: BHa bi to za enkrat vsa goriške obilne se tikajoča vprašanja in volitve v trgovsko zbcTico. Ob erenvse odrečemo v-aki 'ivalj. ker eni In drugi vršimo le svojo dolžnost. Glede (netaktnosti parimo, da jih ne bo, če pa bi se kakšna pripetila, bodimo manj občutljivi ni skušajmo se poravnati. Mislimo, da pri napredni stranki nihče ne bi bil proti takemu pomirjenju. Makar se prepirajmo zunaj, bojujmo se, a proglasimo Gorico za neutralno. Zato ostanemo vsi enako dobri ua-prednjaki ali pa pristaši »S. L. S.«: gre se nam za eksistenco, za šolstvo, za slovensko uradovanje, za vpliv v mimicipiju -za same stvari, ki ene in druge enako bole in si jih vsi v Gorici želimo. Gre nam za trgovsko zbornico, kjer je ključ naše dežele! Mali ljudje pred velikim momentom! Tak j bi piavilno označili to nesložnost. Ves naš narod zre na goriški boj. Usada dežele in občine goriške je v naših rokah. In mi naj bomo nezreli? Torej brez strupa in grenkobe, brez zalirbtnosti, jasno, odkrito in pošteno pro-g!a imo neutraJiteto gldile vseh naših mestnih manjsiujskiji zadev hi trgovske zhorntee ter se podajmo v boj do končnega uspeha. . Sagitta. Stiirgkh in Cehi. Kako sodijo Cehi o Stiirgkmi in njegovi vladi, zveni najbolje iz govorov prof. Masarvku in Klotaea k Stiirgkhovi pro-gramaticni izjavi. Govorila sta približno tako-Ie: Masaryk. Stiirgkhova programtična izjava me ni presenetila, ker kaj boljega sploh ni-sem piičakoval. Stiirgkh je začel s pol-icsnieo. Stvarno pravzaprav ni dementi-ral vesti o pogojih, pod katerimi je Hocli-er/mirgcr vstopi! v ministrstvo, nego samo rekel negativro: vesti ne odgovarjajo dejstvom. .Mistični minister mora stvar pojasniti. Ce naj pridemo naprej, je predvsem treba neke parlamentarne čistosti, O vladnem programu je težko govoriti, ker ne obsega detajlov, a od -prograTnov se vender zahteva detajle in ne samih splo-šnosti. Politično situacijo označuje to, da je ministrski predsednik pred vsem zahteval novih vojakov in novih davkov in to v časih, ko se ^deficit le še prav površno skriva. Ali je zaupati vladam, ki ne znajo gospodariti? Z besedo draginja je premalo povedano, imamo že končno lakoto. Draginja je le akutna manifestacija naših skr.ro azijatskib razmer. Brutalno dejstvo je, da je velika večina prebivalstva anemična in izseljevanje kaže, da nimamo dosti kruha. O programu za odplačilo državnih dofeov pri nas še govora ni. Skoro pol milijona ljudi ie v Avstriji kakorkoli podržavljenih. Najbolj birokratična država smo. Zdaj imamo tudi proletaree z zlatimi ovratniki, ki imajo pogum javno povedati, da stradajo. Delavskemu prole-rarijatu s:e je pridružil reprezentacijski proletarijat. Zahtevati moramo službeno pnuonatiko in časovni avaneeincnt, in da re bodo dobili kruha samo uradniki, ampak tudi ofi.'janti. iPred .končno rešitvijo te zadeve je treba še takojšnje pomoči. Z lačnimi uradniki se ne da izvesti reforma uprave. Nesreča je, da je v vojaški in civilni službi toliko sinekur. Vzrok slab Hi gospodarskih in finan-čnabrazmer je zunanja politika grofa Aeh-rcnthala. vsied katere smo izgubili Balkan in več sto milijonov. Tudi bi potrebovali posebnega finančnega ministra za železnice. Kar se godi z vodnimi cestami, je pa že švindl. VUvda nima glede vseh teh mizernosti nobenega programa in zato ne zaluži nobenega zaupanja. Z imenovanjem klerikalnega naučnega ministra je vlada pokazala svojo barvo. Anarhija od zgoraj se kaže pri imenovanju sodnikov in v celi administraciji. To kaže »dvoboj« bivšega vojnega ministra Schonaicha. Sliši se, da so v sedanjem ministrstvu dobri speeijulisti. Morda je kateri res kaj prida, a ne gre se za posamičmke, nego za skupnost, ki ne obstoji iz adiciie posameznih ministrov, nego mora reprezenti- rati avstrijsko misel in avstrijsko vest. Naša miini&terstva pa ,so kakor , lesene punčke, ki jim lahko vzameš kako oko, kako nogo ali roko, pa tudi glavo, ipa še zmerom stoji. Ministerski predsednik bi si bil lahko prihranil svoj govor, dosti bi bilo, če bi bil rekel: gotovega se nič ne ve, Ali pa naj bi dal v zbornici nabiti listke: Politično misliti je prepovedano. Dr. Bilmski je storil kolegijalno hudobijo, ko je politično že mrtvemu Gautschu zaklical: Bkscelen-ca, vodite nas. V teh besedah se zrcali vsa beda avstrijskega vodstva. Tudi o ravnopravnosti in o narodnostnem vprašanju ni v vladnem programu nič jasnega. Danes je vsa uprava nacionalizirana. Čehi zahtevajo, naj Nemci iri vlada že nehajo z utolpističtio in fantastično Avstrijo, kajti kar je v Avstriji živo, to so narodi. Na Dunaju krpajo ti gospodje, da bi konstruirali avstrijsko utopijo in nazadnje ni vse to avstrijaihstvo .s centralizmom vred nič drugega? kakor fiskus.-ki s svojimi kleščami odščipne iz živega organizma — brez načrta in sistema — kjer kaj more, rano pa potem-s črno-rumeno tinkturo namaže. Pozitivna stvar v Avstriji so narodi in njihove organizacije, negativna stvar pa je ta avstrijska državna misel. Izjavljam, da nimam zaupanja do vilade in da bom glasoval proti proračunskemu provizoriju. Kloiač. Dokler bo sedel v novem kabinetu mož, ki je povzročil justične umore proti češkim antimilitaristom, dokler se bo nahajala med češkim narodom in avstrijsko vlado pankr;5ka ječa, toliko časa rie more biti govora l .'mt, da bi Cehi podpirali sedanjo Stiirg'oovo vlado. Grof Stiirgkh naj se nikar ne iizgovar-ja na svojo objektivnost. Saj je še vsem dobro znan kot voditelj napadov na nekdanjega predsednika: poslanske ¦zbornice Poljaka Abrahamoviča in podpredsednika dr. Kramara. Dr. Hoehenburger je garancija za to, da češki radikalci ne morejo podpirati vlade. In tudi, mo' čudežnosti, skozi katero je gledal deček vse okrog sebe. Dogodek s krmarjem in mašinistom je obrnil njegovo zanimanje na to, kar ga je obkrožalo. Fomine oči so postale bfstrejSi: v njih se je prikazala nedoželjnost in v vprašanjih, očetu se. je oglasilo prizadevanje, razumeti — kakšne niti in prožine da vGdijo dejanja ljudij? Nekoč se je razigral pred njim takšen-le prizor: matrozi so nosili drva in eden izmed njih, mladi, kodrasti in veseli Jefim, je hodil z nosilkami po krovu parobroda in glasno in jezno govoril: »Ne, to je, pa 3e popolnoma brezvestno! Nisem se dogovoril,.da bom vlačil drva. Jasno je, kakšno delo ima človek, ako je matroz..; a da bi vlačil Še dr,va;..,hvala lepa! To se pravi, slačiti mi kožo* katere nisen proda?... to je brezvestno! Ta zna stiskati sok iz človeka!« Deček je poslušal •zmerjanje in vedel, da se zadeva njegovega očeta. Videl je tudi, da, dasi se Jefim hulduje, nosi na nosilnicah vendar več drv in hodi urnejše, nego driiigi. Nikdo izmed matrozov se ni odzival Jefimovemu hudovanju in še celo tisti, ki je tietal .parom ž njim, je molčal in se upiral ie- včasih marljivosti, s katero ie nalagal Jefiim drva na nosilke. »Dovolj!« je rekel čemerno, '»saj ne nakladaš na konja!« Ti pa molči. Ce so te vpregli, pa 'še vleči in ne brcaj... In če ti sesajo kri, moraš tudi molčati... kaj pa moreš reči?« Nenadoma se je prikazal od. nekoidi Ignat, stopil k matrozu, postavil se predeni in vprašal s strogim glasom. »O čem govoriš?« »Govorim pač ... kakor morem.,.« je zajecljal Jefim. »Saj se nisva dogovorila... da moram molčati...« »A kedo sesa kri?« je vprašal Ignat, gladeč si brado. Matroz je videl, da iga je zalotil in zavedaje se, da se ne izvije. je vrgel poleno, ki ga je držal v roki, stran, obrisal si dlani po hlačah in rekel smelo, gledaje Ignata v oči: »Nimam-li prav? Air je ti ne sesaš?« »Jaz?« »Ti.« Foma je videl, kako je oče zamahnili z roko, nekaj je plosknilo In težko je pal matroz na drva. Vzdignil se je I takoj in '"zače! molče nadaljevati svoje delo,.. Na belo ikožo brezovih polen je kapljala kri- iz njegovega raz- |,bitega Jica; otiral jo,je z rokavom srajce, giledal rokav, 75 vlada dati Čenom še kakega ministra, bomo mi jasno in javno izrekli svoj — ne. S iein, da je Stiingkfh vzel v svoj kabinet justičnega ministra Hochenburger-ja, je dokazal, da noče vpoštevati želja slovanskih narodov, Hochenburger pove več, kakor ves Sturgkihov ekspose, kak sistem bo nastal zopet v Avstriji. Tudi § 14 nas ne more ustrašiti, kajti ravno ta paragraf dokaže Stiirgkhu, da se na ta način nikakor ne more vladati proti ljudski , volji. Slovani se nahajajo danes v pravi vojaški državi in zate češki narodni socijalci toliko časa ne bodo odnehali od svojega boju preti sedanji vladi, dokler ne stopi na čelo avstrijske vlade mož, ki bo znal uveljaviti mir in pravičnost. fpll-ov Seifc Lza na želodca trpe&s neprekosljlfo sredstvo tero ima prodnopt pred vsemi rtrntfimi dra stičnimi CiBtil. kroglicami in jrrenCioami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje m sodniško zasleduje. Bolio-vu Franc, žganje in sol xa ribanje života. — Bolečine tlaJSujoCe in okrepCuJoCe sta-roznano sredstvo proti trgatju in prehlajenjn vsake vrne. Orle..steklenica K. 2— Na prodaj po vseh lekarni« h ^ In mirodilnicab. Glavna lekarna 'J A MOLi, g. in kt. mmm ialoinlk, Dunaj, luthlaubea 9. Zaloga v Uon«a v lekarni: A.. Gironcoli. oo Ol&sto Mlade i Gorici. Nekaj lepih številk. V Gorici se plačuje občinskih 4oklad 72 odstotkov na hišni in zemljiški davek, 82 odstotkov na obrtni in dohodninski. Doklad na vino je 180 odstotkov in 84 odstotkov na meso; 3.40 K za hektoliter piva, 40 v za vsak liter žgane pijače. Za deželo se plačuje 20 odstotkov doklad na realne davke, 30 odstotkov na osebne, užitnine 120 odstotkov. Za trgovsko in obtrno abornico se plačuje 15 odstotkov dokiade na obrtnino. Med mestom in desželo se plača K 7.40 za hektoliter piva. V Gorici teži vino do-klada 300 odstotkov. Tudi doklada 204 odstotkov na meso je nekaj neznosnega. Z zakonom 9. febr. 1882. je bila storjena velika škoda našemu mestu v Gorici in nikogar ni bilo skozi 30 let, da bi bil poskusil odvrniti to škodo. Gorica je bila iakrat postavljena z bogatimi glavnimi mu-ti drugih dežel v naj-*• višji tarif za davke, -a podlagi katerega * je določena hišna davščina na 26.66 odstotkov ria čiste najemnine, oziroma 22.66 odstotkov na nečiste, po odbitku 15 odstotkov za troške vzdrževanja. Na tak na- čin so taksirana mesta Dunaj, Baden, Line, Sotnograd, Inomost, Gradec, Celovec* Praga ter kopališča Karlove vari, Toplice, potem Olomuc, Črnovice, Zader in tudi Trst. V vrsto takih' mest so ušteli ubogo Gorico. •Pa med temi so še taka, ki vživajo ugodnosti, tako n. pr. se za Zader in Čr-novice kalkulira troške za vzdrževanje na 30 odstotkov, torej je davščina zaraču-njeria z 18.66 nečiste najemnine.' * Trst tudi še ni nikoli plačal cele; davščine, ker se vedno obnavljajo izVestni privilegiji tako, da na podlagi zakola od 18. jan. 1910. plača v tekočem letu ^samo 86 odstotkov davščine, torej namesto 22.66 odstotkov le 19.48. •. V drugih mestih je davščina odmerjena z 20 odstotki čiste najemnine, bziro-ma po odbitku 30 odstotkov za vzd,rjževa7 nje, s 14 odstotki čiste najemnin«, pa tudi tu se za Tirolsko in PredarelšKo,odmerja davščina s 15 odstotki po odbitku 30 odstotkov najemnin, tako da daVek dosega 10.5 odstotkov nečiste naičrfmfoe. In tako dalje. V Gorici se plačuje za. vsakih J00 K .najemnine za erarni davek K' 22.60 in po odbitku 12.5 odstotkov, dovolj enem j vsle d osebnodohodniinskeiga davka,z 2.83|ostanek K 19.83, in za občinsko dokiado 72 odstotkov na davek iK 22;66 iK 16:12J torej •erarnega davka in občinskih dokla'4 brez deželnih, K 35:95. t Gorica je dosegla rekord glede doklad na živila, pa bo radi obstoječill davščin z »najemninskim vinarjem« jtu<|i najbolj zadeto mesto. Ob takih razmerah se uvaja še najemninska davščina pa kar za 5 odstotkov. i 1 1Q V desetih let od leta 1900. do: 1910. so se v Gorici dokiade na direktne davke I podvojile. ,, I Leta 1900, je bilo v Gorici občinskih doklad 36 odstotkov na zemljiški in na- ' jemninski davek in 41 odstotkov na obrtni ! in dohodninski. Leta 1901. je bilo doklad 37 odstotkov na realni davek, 45 odstotkov na osebni. Leta 1902. in 1903. je bilo . dokiad 41 odstotkov na realni- davek, 52 odstotkov na osebni; leta 1904. 45 odstotkov oziroma 55 odstotkov; leta 1905. 57 odstotkov oziroma 67 odstotkov. t V letin 1906., 1907., 1908. in 1909. so_ ostale dokiade nespremenjene. V letu 1910. pa so poskočile dokiade na 72 odstotkov na zemljiški in nišnona-jemninski davek, na obrtni, dohodninski jpa na 82 odstotkov. ' * . , Torej tekom 10 let so se dokiade na direktne davke v Gorici lepo ravno podvojile! ¦.'";' Potrebna potrditev za povišek 35 odstotkov doklad na direktne davke ni pri (Dopis.) Izstopila sva s prijateljem 24. m. m. na postaji v Podbrdu ob kranjski meji. Zvedela sva, da je ta dan veselica »Slov. kat. izobraževalnega društva* isto-tam. Kakor prijatelja ljudskih pri redb? brez ozira na stranke sva posetila veselico. I O proizvajanju vsporeda nisem poklican jaz pisati. Iznenaden pa sem bil, ker je bilo na veselici toliko šoloobveznih otrok. Izpočetka sem menil, da je šolska veselica. Pri igri »Tri sestre« pa sem se prepričal, da to ne more biti šolska veselica. Po mojem mnenju to nikakor ne gre, da šolski otroci prisostvujejo prizorom pred-stavljajočim burne scene zakonskega življenja, katere, rodi ljubosumnost itd. Igra je lepa, toda za odrasle ljudi; otrok itak vsako stvar prezgodaj za v .^a. Take reči pa naravnost slabo vplivajo na famjazijo, kateri otrok ne zna staviti mej. Čudno se mi je zdelo, da se nobeden izmed mnogih dtmovnikov, ki hočejo biti hi d i pedagogi, ni izpodtikal nad tem? Naravnost nezaslišano pa je, da se je cd šolskih otrok pobirala vstopnina. : Menda je imenovano društvo s kakim vzvišenejšim namenom priredilo veselico, kakor kupičiti »bece«? Iz govora nekega duhovnika bi se dalo to sklepati. Učitelji imajo dolžnost paziti, da se take reči ne dogajajo; bodo naj veselice potem vprizorjene že od tega ali onega. 'Politične oblasti naj društva, katera na tak način ocl otrok izvabljajo denar, ^ občutno kaznujejo, potem bo hitro konec ' takih dogodkov, ki bijejo morali v obraz. I Otrokoijnb. Glede mul bodi pa povedano, da so bile edino na razpolago one Kovačičeve k Komna (zeta našega očka župana, ki je prihitel reševat vero v Rihemberg, da-si ni nikak davkoplačevalec tu.) Mi imamo 20 starešin in jih bodemo imeli tudi 30 brez vsake pozneje borbe. Če gredo in kdaj le-ti v cerkev, je njihova stvar, pač pa moramo sporočati, ko smo izzvani, da se nahajajo nekateri v nasprotni stranki, ki pohajajo pogostoma v cerkev m vendar se bodo morali zagovarjati radi volilnih sleparij pred kazenskim sodnikom... Na razgovor dveh naprednjakov, ob koliko sta bila, bodi povedano, da sta vse plačala, ne hi šla nategovat' »Šuštarjev.) dreto« v Britoi Tudi so popolnoma neslana očitanja, »koliko je dala liberalna . posojilnica v svrho agitacije«. Dati sploh ni mogla nič, ker ima baje (po svpječašnern sporočilu klerikalnega časopisja vejiko »kašo«, ki jo bodo liberalci postavili na gotov kraj, ' za St.....'..!)... Da-si pa nimamo potrebe liberalci nobenega kritja stroškov. Vas pa prosimo, da se nam naznani fafmoštrove stroške Jurjeve pravde radi turšice in smo pripravljeni darovati enaki znesek za narodno šolo na Blanči, Kaj pa vse vedo liberalci, nočejo tukaj povedati •klerikalcem,. Za sedaj rečemo edino: Pamet — pamet! Starejši. DOPISI. Iz ajdouskega okraja Iz Rihemberga, 10. 11. 1911. -~ Čita-joč dopis iz Rihemberga v »P. L.« z dne 9. t. m. mora si pač sleherni bravec misliti, da se je pri nas ravno izvršila »battaglia« — na življenje in smrt, kar tudi popolnoma odgovarja resnici. . Naša stranka je bila dobro organizo-yana. Agitacija je bila precejšnja, vse delo pa v pravih mejah. Proti posamnim udom nasprotne , stranke so pa vložene razne ovadbe državnemu pravdništvu. ki čakajo rešitve. O izidu teh obravnav bodemo svoječasno podrobneje poročali. Kar se pa tiče očitanja liberalnih konjskih.mrh in mul naj bi gospodje dopisniki raje molčali. Imeli smo sicer na razpolago precejšno število konj — a ne za- >C5 *^l vzdihoval in molčal. A ko je šel z nosilkami mimo Fome, ste se tresli na njegovem licu, za nosom; dve veliki, široki solzi in deček ju je videl... Pri obedu je bil zamišljen in gledal Ignata s tihim strahom v očeh. »Zakaj se tako mračno držiš?« ga je prijazno vprašal oče. . »Kar tako...« »Ali nisi zdrav?...« ; »Ne, zdrav sem...« »No torej, le povej, če ti je kaj na srcu...« »Močan sij«' je naenkrat -dejal rdeček, ves zamišljen.;] »Jaz? Že še igre ... tudi s silo me je Bog obdaroval...« * »Kako si ga davi tresknil!« je tiho vzkliknil deček in povesil glavo. Ignat je nesel v usta kos kruha s kavijarjem, toda ob vzkliku sina se je .njegova roka vstavila; vprašuje je pogledal njegovo sklonjeno glavo in vprašal: »Ali, misliš... Jefimko?« »Da, do krvi,... in ko je šel nate mimo mene, je jokal .-..« je polglasno pripovedoval deček. »Mhm...« je dečal Ignat in žvečil tisti kos. »Kaj... ti ga je žal?.« »Smili se mi!« je odgovoril Foma s solzami v glasu. »M ... da... vidiš, tako je/..« je dejal Ignat. Potem je pomolčal, nalil si čašico žganja, izpil ga ter rekel prepričevalno in strogo: »Nimaš ga za kaj obžalovati. Preveč je zmerjal, zato je dobil, kar je zaslužil... Poznam ga: vrl fant je, delaven, zdrav in bistre glave. No, pa modrovati ni njegova stvar: modrujem lahko jaz, ker sem... gospodar. To ni tako priiprosto, če je človek gospodar ... Od klofute ne umrje, temveč bo pametnejši... Tako je! Ej Foma! Ti si še otrdk... in ne razumeš dostno, kajti najbrže so bili tudi naši našla tako hitro, ker si je vlada pomfšljala, j sprotniki zahrbtni in so, tik pred voliivi-kajti vmes je bil že deželni zbor Rotiral jo, pokupili precejšnjo število »naprednih zakon za najemninsko davščino. \ , konjskili mrh«. Kdaj jih pa plačajo, je zopet (Pride še.) "! vprašanje, ki se da šele polagoma rešiti. az te mora Dr. Josip Vošitjak. (Dalje.) Priden študent je bil. Zraven svojih strokovnih medicinskih študij pa si je spopolnjeval izobrazbo s čitatijem leposlovnih knjig, spočetka največ romanov, posebno francoskih; potem je čital nem ške klasike, Shakespcareja, grške in rimske klasike v prevodu, Homca v originalu. O slovanskem slovstvu je bilo tak ras čuti malo. Čital je Puškinove pesmi. Velik utis je napravila nanj zgodovina srbske revolucije. Gnalo je (Bošnjaka na Balkan, v Srbijo je hotel teta 1#60. kot zdravnik ter imel že dekret v rokah_____ Na brata MMiaeia.-ki živi v Gorici, ga je vezala vedno prava bratovska ljubezen Prvotno je študiral Mihael tehnika v Gradcu, dokončal jo je na Dunaju. Ko Se mogoče, .sta se videla___ Zanimivo je, kako označa pokojni J?. Josip sebe in svojega brata. Pripoveduje, kako sta se bratovsko ljubila, potem piše: »In vendar sva bila prav različnega značaja: jaz nagel, vzkipljiv, vrveč naprej, ne ozirate se na realne okoliščine, en miren, preudarjajoč, kar se da doseči določen cilj imajoč pred očmi, potem n.i neomahijiv v svojih sklepih; jaz le »re pogostcina v zraku, reciino kieale^. m (Dalj* v prilogi.) ničesar... in jaz te moram učiti, kako treba živeti. »Mo- i rebiti mi že ni več dtoigo živeti na zemlji...« Ignat je "pomolčll, pilzopet kupico žganja in začel zopet poučevati: I .»Treba je imeti lismiljenje z ljudmi... prav imaš. A pri tem mora biti človek razumen. S prva si človeka oglej, spoznaj, kaj da tiči r njem in k čemu da lahko koristi. In če vidiš, da je človek inočan in sposoben za delo, no, torej, usmili se ga-it| pomagaj mu. A če je kedo slab in ne za delo, pljuni vam in,pojdi mimo. Zapomni si: če kdo ovsem žaluje,in s.tojca}.in vzdihuje, — še groša ni vre-denv,ni vreden 'sočutja, in« če mu pomoreš — je brez koristi ...le več. še zahtevajo takšni ljudje ... V kumovi hiši si videl raznoterp sodrgo: tiste božjepotoike, revne' sorodnike uv nesrečnake;... pa še drugo golazen.., Pozabi jih ... to niso 4jwW6, ampak le lupina, ki ni za nič ... Tiste vrste so, kot klešči, bolhe in podoben mrčes... Ne živijo za Boga ^nimajo ga, le njegovo ime imajo po.vsodi iia jeziku, da bi omehčali bedake iti si nabijali trebuh z njihovim sočutjem. Zavoljot svojega trebuha tudi le živijo in ne znajo ničesar, razven piti, zreti, spati in stokati..; samo-v škodo so duši. Le izpodtikaš se ob njih. In dober človek je med njimi, kakor sveže jabelko med gnjilimi; hitro se lahko pokvari in nikdo ne bode imel od tega koristi... Majhen si, zato... ne razumeš mojih besed... Pomagaj tistim, ki ostanejo trdili v nesreči... morebiti-te niti ne bode prosil pomoči; sam treba da uganeš in mu pomoreš, in če je ponosen in bi ga žalila tvoja pomoč, ne-daj mu zapaziti, da mu pomagaš... Tako je treba delati, po razumu! To je tako-le; Dve deski ste.padli v blato — ena gnjila in strhnela, druga dobra in zdrava. Kaj ti je v tem slučaju storiti? Čemu je gnjila deska? Pusti jo v blatu; lahko hodiš po njej, da si nog ne omažeš..', le zdravo dvigni in jo postavi na sobice; če ne koristi tebi, bo morda komu dru- gemu. Tako je, sinko! Poslušaj me in zapomni si... M — da, a J&fimka ti ?«, ravno pred novimi volitvami, ki m se vršile začetkom 1867. leta. In doseglf smo res pri volitvah uspehe, kakršnih se sami nismo nadejali. Ne le na Kranjskem, kjer so razun veleposestnikov sami narodni možje bili izvoljeni, tudi na Štajerskem smo pridobili vseh osem sedežev slovenskih kmetskili občin, istotako v Gorici in Trstu. Ko je bila razglašena postava o društvih in -shod:h, smo takoj na Štajerskem začeli sklicevati 1868. in 1669.. leta tabore, na katere je prihajalo na tisoče ljudstva. In naoravlfali so se potem tabori tudi po" irugih slovenskih pokrajinah, po Koroškem. Kranjskem in Primorskem, dokler ni vlada, kateri ni bi-Io. kakor dozda/i še nobeni avstrijski vladi, po voiji razvijanje sbvendce narodnosti, začela delati zapreke in končno ustavila vse take shode. *Pa *eme ie b'lo položeno v maso ljudstva in, četudi počasi, začelo rasti.in siec je bil v anuliranju Gaibnščekove izvolitve ... Stojimo torej najbrže pred novimi volitvami! Martinov semenj pri Jelenu. P. 11. občinstvu naznanjamo, da veljajo za to prireditev vstopnice k veselici, ki se je ime\a višibi na »(jioriščeku« septembra mesca. , Radi zaprek ,bo svirala namesto »PlaHin-I ski šramel« vojaška .godba. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — F. Hmelak v Lokavcu 5 »K. — .Jožefa vdova Kosovel v Crničah Z K. — Mihael Malijk v Ajdovščini 5 K. — Fran (lorjup. gostilničar v Gorenji vasi pri Kanalu 1 K. — Klaujšček v Hajdinu 5 .K. — Neimenovan št. 7. za november 5 K. — Na račun me-sečnine je prišlo 102'30 K. - Ob priliki -10 letnega županovanja g. A. Klančiča v Podgori pri Gorici podarili so njegovi sla-vitelji 50 K. — Živeli darovalci! »Sokolu« v Ajdovščini je plačal Stan. Logar iz Ajdovščine vsled neke kazenske poravnave znesek K 15'32. Poroka. — Danes se je poročil g. Ciril Bitežnik iz St. Petra pri Gorici z g.čno Leopoldo Lavrenčič iz Št. Andreža. Bilo srečno! Prediiaznaiillo. — V nedeljo, dne 3. decembra, t. j. na predvečer trga Sv. An- \ dreja, priredi »Slov. bralno in podporno društvo v Gorici« v hotelu »pri zlatem jelenu« zabavni večer. Na vsporedu bo: petje, godba, sreč-karije, tripalitanski kuplcti in prosta zabava. Odlikovanje. — Višji komisar finančne straže prvega razreda gv Fran Turšič v 'Pulili je dobil povodom svojega umirovlje-nja naslov cesarskega svetnika. Vozni red. — V torek priložimo »Soči« stenski vozni red za izvenmestne naročnike. Krčmarji in trgovci so napro-šeni. da ga razobesijo na katem vidnem kraju. Naročniki v mestu dobe vovmi red že danes. Obenem (pozarjamo si. občinstvo na vse one tvrdke, ki 'inserirajo v našem voznem redu in jih prav toplo priporočamo. Dr. Beer, fizik mesta Brna, je sporočal: »Zelo starini osebam, ki se imajo boriti z nerednim odvajanjem, nudi že vsakodnevna skozii 8 dnij trajajoča vpo~ raba 3 #ic naravne Fran* Jožef-ovc gren-čice zaželjeno trajno zboljšanje. Članke »Iz osrednjega semenišča« v »Soči« so pridno Citati v semenišču, v škofiii !in po farovžih. Vemo, da je mar-sikak duhovnik odobraval članke in marsikateri se ne more naču.dl"ti, kako da je mogel slovenski nadškof izročiti osrednje semenišče v roke dveh zagrizenih Lahov katehera Castellrza in patra Zecohinija! Slovenci so bili tisti v omenjenih člankih opisani m/učeniki. Laškim teologom pa se ¦%c6\ izborno v semenišču. Ne more se čuditi pošten slovenski duhovnik tudi, deželnih zborih, zlasti v.kranjskem in j kako je mogel privoliti slov. nadSkof, da *ft«'erskfcm. državni pi Post-n 7. v. članki.« ker te3i govorov niso smeli • i.iiki korrfiscirati, kar so pač slastjo storiti sčasniiškimi na tako krut način s Slovenci, -kakor je popisano v »Soči«. Šemasti- »Novi Čas« se sklicuje v svojem zagovoru celo na pokojnega pre-lata preč. g. monsignora OabridČiča, Naj •ga pustijo v miru ljudje okoli »Novega Časa«. Če bi živel, bi se >ne drznili, sklicevati se nanj! V člankih v »Soči« je govora o režimu Castellrz-Zeochini. Teh dveh mož početje je tam naslikano, kako je pod njima v semenlščui Kaj je treba tu sem vlačiti ime ranjkega prelata ? — Ves zagovor v »Novem Času« je neumno blebetanje omejenih in hudobnih ljudi, 'kaže pa le, da so članki v »Soči« pekli in še pečejo ... Dosegli so svoj namen. Mohorjani! — Ko sprejemate knjige druržbe sv. Mohorja, spominjajte se slovenske šole na Blanči v Gorici. Darujte za to šolo, kolikor kedo more! Vsak vinar je dobrodošel. Najemninska davščina na deželnem odboru. — Navzlic ražrtim protestom je predložil goriški magistrat deželnemu, odboru v potrditev v mestnem svetu sprejeti načrt za uvedbo najemninske davščine v' Gorici. — Slov. dež. odbornika 'hi morala biti sedaj moža na mestu, ki bi preprečila ali vsaj zavlekla udejstvenje tako občutnega novega davka za prebivalstvo stolnega mesta. Klerikalni shod pri Rebku. — Jutri popoludne bo shod pri Rebku v Vipavski doiini, na katerem bosta govorila .poslanca. Fon in Ber-buč. če pride na shod kak na-prednjak, naj ju malce popraša, kaj uganjata, da ne more delovati deželni zta. Berbuč bo govoril tudi o vodovodu za Vipavske občine, katerega vnovič obljubi! Avto mobilna vožnja med Solkanom in Gorico. ¦— Laha Lenassi in Sicberle sta vložila na namestništvo prošnjo za dovoljenje uvedbe stalne avtomobilne vožnje med Solkanom in Gorico. Dne 19. t. m. se uprlzor! v »Slovenskem deželnem gledališča v Ljubljani« ljudska igra s petjem .,SIepa ljubezen«. — Začetek ob 3. uri popoldne. — Igra se je uprizorila v Ptuju, Celju, Krškem in drugod in je dosegla povsod velik uspeh. Prevedena je tudi na češko in srbsko. Sedaj je igra popolnoma predelana in popravljena; skralšana je od 5 na 4 dejanja in hibe, ki so se grajale takrat, odstranjene. Ljubljansko gledališko osobje, se že vadi in so vloge v najboljših rokah, petje pa bo namesto glasovirja spremljal orkester »Slovenske Filharmonije«. Opozarjamo na to uprizoritev že sedaj. Ker se uprizori popoldne, se je lahko udeleže tudi izvenljubljanski obiskovalci, ker so železniške zveze na vse stram ugodne. Klerikalno razdiraško delo v Devinu. — V Devinu so 4 slovenska društva; je tu staro zaslužno pevsko društvo »La-dija«, podružnica družbe sv. C. in M.; klerikalni razdirači pa so ustanovili društvo »Adrija« in podružnico »Slov. Straže«. Podružnica C. M. D. šteje 50 članov. Pri »Ladiji« je članov 40. Če treba kje složnega in razsodnega dela, je potrebno tako delo v narcduoogroženem Devinu. Toda prišel je katoliški misnc razdvajat Devin___ Razdiraški farbarji so trdili celo, da bo »Straža« vzdrževala v Devinu otroški vrtec ter da je za to že določena svota. Vse je bilo Ie farbanje, preračunje-no varanje Devincev. Sedaj nočejo klerikalni obmejni bramtoovci nič več slišati o otroškem vrtcu »Straže«. Mi pa povemo De v bičem, da »Straža« sploh 'nima namena, vzdrževati šole, ampak podpirati hoče le razna klerikalna druStva in čuka-rijo, Devinci pač lahko sedaj sprevidijo, da je klerikalna dOba v Devinu le 'škodovala na vse strani. Naj se vrnejo na prejšnja stara pota, pa bo zopet dobro in prav in Devin dobi nazaj svoje dobro ime. Le proč od klerikalnih .razdiračev in njihove izdajalske »Straže«! Klerikalno raz-diraštvo pride prav le našim sovražnikom — Lahom! Kdo je v sladkornem kartelu? — Ko se je nedav.no tega razpravljalo o splošno vladajoči .dragulji in ko so napredni slovenski ilsti trdili, da je te dragulje v prvi vrsti kriva brezvestna politika ta'kozvanih veleagrarcev, je »Slovenec« s.kušal to trditev izpodbiti'ttfdi s tem, da je mnogo . kriv.draginje tudi sladkorni kartel, a da se ' pfoti temu nihče one upa nastopiti, ker so baje v tem kartelu sami svobodomisleči. Takrat je »Slovenec« tudi proglasil, vse 13 člane.tega sladkornega kartela za oderu-.i he 'in roparje. Seveda takrat škofovo gia- ,| silo ni vedelo, da so v tem 'kartelu sami njegovi najožji somišljeniki, prepričani klerikalci cd glave do pete, iproti katerim " bi si sicer ne upal črhniti niti besedice, ako .bi mu t odi jezik iztrgali iz ust. poglejmo sedaj člane, sladkornega kartela, ki jih je blagovolilo dr. Šustcršičevo gla- | . silo (krstiti s tako ljubeznjivimi imeni! Evo jih! Knez Schvvarzenberg, knez Uedhtemstein, knez Lo':bkowitz, taiez Thun, knez Paar, knez Kinsky, knez Salm, knez Auersperg, knez Bliicher, grof A&-renthal, grof Sylva-Tarouca, grof Sehlic.k, grof Heriberstem, nadvojvoda Friderik in sladkorne tvornice Svolenoves m Smir- | šice, ,ki sta last c. in kr. privatnega.in rodbinskega zaklada. — Ali se' »Slovencu« ne ježe lasje, ko sliši imena vseh teh dostojanstvenikov, pred katerimi se sicer valja v prahu- na trebuhu, katere pa je v svoji neodpustljivi nevednosti-tako nespoštljivo razžalil?! Jn-še posebe — grof Aelrrenthal, minister zunanjih del, s katerim je »Slovenec« dO najnovejšega časa živel v' najdebelejšem prijateljstvu, pa grof Sy!va-Tarouca, tu opetovani predsednik najrazličnejših katoliških shodov, sveta pomagalka, bojimo se, da ne bodo c. kr. katoliškemu »Slovencu« zavreli-možgani. »S!. N.« »Goriška slovenska mladina«. — P.. ji. obiskovalcem plesnih vaj naznanjamo, da se prične prihodnja plesna vaja, ki se bo vršila jutri, v nedeljo'dne 12. t. m. točno ob 3. uri popoldne ter bode trajala do • 7. zvečer. (To naznanjamo vsled tega, ker ' so.nekateri objavo v dvorani slabo razumeli). Odbor. Štrajk v Podgori v papirnici je končan. Delavke so šle zopet na delo. Določili so jim dnine K 1'60. V Sežani se obeta za zimsko- sezono živahno družabno življenje. Dramatični klub pripravlja več predstav. Dramatični klub vabi v svojo sredo vse one, ki imajo sposobnosti in veselje do igre. Sežanska mladina priredi danes zvečer plesni venček na »Vagi«. Iz Št. Ferjana nam poročajo, da je znani mešetar od zadnjih volitev A. G. ¦mečno stepel svojo ženo radi hčere', ki je v Marijinem društvu pa je mati ne pusti hoditi z nekim fantom. — Dopisnik pravi: To cmenjamc. ker klerikalci vedno blatijo v javnosti nas napre!dnjake, pa so sami polni grehov in je v klerikalnih družinah podivjanost doma. Na krivih potih. — IS let ima šele neki 18 letni Fran Brajnik v Gorici pa je bil kaznovan že šestkrat radi tatvine. Sedaj je stal zopet pred sodniki;, obtožen, da je ukradel nekomu v ulici Julijskih Alp razno obleko. Obsojen je na 10 4ni ječe. Po prestani kazni?! Vsake zavedne slovenske;'gospodinje dolžnost je, da vedno -daje prednost do- J mačemu blagu, če ono tudi glede kakovosti ne zaostaja za drugim, in tudi ni dražje. Ker je JKoHnska , kavna primes edini pristno domači kavni pridatek. obenem tudi najboljše blago te vrste in ni nič dražja od drugih kavnih pridatkov, je dolžnost vsake zavedne slovenske gospodinje, da kupuje samo pristno domačo in iz-borno Kolinsko kavno primes, kajti le s tem, da vsi brez izjeme podpiramo našo domačo industrijo, bomo dosegli svoj cilj: gospodarsko osamosvojitev! Požar v Ročinju. — Zgorel je senik s senom okoli 400 centov; seniik in seno je fcilo lastnina ig. Ivana Ipavca. Aretirali so. nekega Andreja Malnica; ki je t>aje malo pred požarom rekel, da hoče »eno napraviti«. Sedaj trdi, da on ni zažgal. Iz Cerovega. — Nedavno sta neki Miha in pa njegova Pepca tožila našega obč. redarja pred c. kr. okr. sodnijo radi. razžaljenja časti. Dm 26. oktobra t. L se je vršila razprava .sroti našemu obč. redarju, pa Miha in Pepca s pričami vred nista tega razžaljenja dokazala, zato sta pa Miha in .Pepca obsojena plačati obč. redarju 6 kron za tožbene stroške ter za priče. Čudimo se »Gorici«, ki se jezi nad kmeti, češ da preveč polnijo odvetnikom žepe; mi pa lahko rečemo, da največ tožb gre iz klerikalnih vok. Zakaj? Ker hočejo biti po sili čisti in nedolžni, spoznani za nekrive, tam pa se jih Obsoja. Težka telesna Mtodba. — Milan« Hlcde h K:eže in njegov svak Peter Hvala si nista bila nič kaj dobra. Nastal je bil prepir med njima in vročekrvni >ilede se j je spozabil ter obtolkel Hvalo tako, da mu je prizadjal težko telesno poškodbo. Spd-nija v Gorici ga je' obsodila na 6 mesecev težke ječe s posti. Kakošna bo letošnja zima? — Vremenski preroki se kaj pridno oglašajo pa prerokujejo hudo in mrzlo zimo. Pravijo, da v drugi polovici novembra bo že obilo snega in dosti ga .bo potem do Sv. Jožefa. Sv. Jožef ga šele prežone. Obetajo velik sneg o Božiču. Poseben mraz napovedu-3i6'za'mese: januvarij. No, morda se pa le motijo. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta cdprtl v Gorici lekarni Gliubich-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nečna služba v času od 12. do 19. t. m. Fro^vsko-obrfre in gospodarske m\l Novi semenj v Sv. Križu. — Dne 6., t. ni. se je vršil ob ugodnem • vremenu.i Prigna'3 se je -na trg: 225 goved in H3-presičev. Kupčija je bila razmeram primerna. ¦ • , , Ustanovitev splošnega kreditnega zaveda za obrtne in gospodarske zadruge. Zadnji torek je predložila ¦ avstrijska vlada parlamentu načrt novega denarnega zavoda, ki ima namen podpirati obrtne in gospodarske zadruge, ta denarni zavod naj bi služil sledečim namenom: 1. Zadružne zveze in drugi na zadružno-gospodarski podlagi osnovani denarni zaj ve-Ji bi meli v tem nameravanem zavodu neko centralo, ki bi skrbela za izravnav^-denarja; centrala bi sprejemala denarne v lose od svojih članic in dovoljevala kredit iz lastnih 'in tujih vlog. 2. Novi kreditni zavod bi se pečal tudi z bančnim poslom in si nabavil potrebnega kapitala potom izdanih zadolžnic. 3. Preskrbeti svojim članicam priprost in dober upravni aparat in na ta način znižati in zmanjšati režijske stroške in skrbi. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V seji 9. t. m.r se je nadaljevala proraunska debata. Govorili so Pacher. Klofač, Vasilko. Kratil, včeraj je govoril tudi dr. Šusteršič, rekoč, da j. obrekovanje, ako se trdi, da zbornica ni sposobna za delo. Velika politična deb°ta dokazuje, da je v zbornici moči iri volje za delo. Za izkoriščanje delavne meči zbornice treba političnega vodstva in toga nam manjka. Zato meči, ki počivajo v parlamentu rn ki so izraz volje mi- . •lijonev niso prišle do prave veljave. Brez vodstva zbornice potem vlade je ustavno življenje nemožno. Govornik omenja velike važnosti jugoslovanskih dežel za državo, ter očita državnikom, da delajo sistematično na to, da se prepusti nevarnosti to poslednjo pozicijo Avstrije. Državi zvesto mišljenje in -drastičen čut avstrijskih Jugoslovanov so glavne opore monarhije in zato predpogoj za stališče države kot velesile. Izjavil je imenom hrvatsko-sloven-skega kluba, da ne vživa niti en član vlade najmanjše zaupanje strnake. Hrvatsko-slovenski Klub je čisto neodvisen ter bo s to neodvisnostjo storil, kakor nru ibo prav. Kakor ne gre v tej državi brez Nemcev in Čehov, tako ne gre brez Slovanov, ako .oni nočejo. Če-pa hočejo ali nočejo, to se djzna. Na koncu seje je ministrski predsed*, nik grof StiJrgkb odgovarjal na češko inL 'ferpelatijo v zadevi'-znanih -Hočbenb.ijr.-^ gerjevih pogojev. V tem svojem odgovoru •je ministrski predsednik govoril nekoliko •bolj odločno in jasno o stvari, kakor pa v svojem prograrnnem govoru. Povedal je precej precizno, da nobeden član novega kabineta ni stavil za vstop v .kabinet posebnih pogojev, zlasti pa ne takih, ki bi nasprotovali najstrožji objektivnosti1 vlade. Sedaj seveda nastane vprašanje, kdo je govoril resnico: ali dr. Hocheniburger. ali grof Stiirgkh? Prihodnja seja v torek, dne 14. novembra. V odseku za državne nameščence se •;e vršila podrobna razprava o predlogih pedodseka za železničarje v zadevi dovolitve 3S milijonov v svrho zboljšanja položaja državnih železničarjev. Železniški minister' dr. Forstner je. povdarjal, da je vlada sicer pripravljena zvišati železničarjem namenjeno svotp 14 milijonov, d$ pa odločno nasprotuje predlagani svoti 38 milijonov. Odsek je odklonil ta predlog in ravno, tako tudi predlog posl. Gostinčarja, ki je predlagal, da naj se zboljšajo prejemki Železnišim delavcem, služabnikom in pod-uiadnikorn, uradnikom pa le do vštetega pristava, Ravno, tako je odklonil odsek tudi vladne ugovore, posebno one proti nočnim dokladam. Odsek je sprejel predlog poročevalca ipcdcdseka za železničarje, pos'. Heineja, po katerem se določa za zboljšanje položaja državnega železničarstva 38 milijonov. Velik škandal je bil včeraj v poslanski zbornici. Sprla sta se »Nemca Hummer in Malik. Ta je grozil Humerju s pasjim bičem, ra to sta se stepla. iMalik je vdaril t\. z bičem po obrazu, da se mu je ulila kri. Maiik' je grozil tudi z revolverjem. Vmes so letele razne psovke. Kultu ro-nesei! Vojna med Turčijo in Italijo; Senusi. V poročilih o bojih okoli Tripolisa se ču je p-gostoma ime Senusi. Kdo so Senusi? ; Senusi so člani mohamedanske bratovščine seuusije, ki je urejena po zelo strogih pravilih. Svoje ime je dobila ta bratovščina po svojem ustanovniku. Algtrcu Sirti Mohamed ben Alies-Senusiju, ki je ar.irl leta 1^59. Močno je nurastel vpliv bratovščine vsled idelovamja ustanovntkovega. sina Sidi Mohamed el Bedra, ki se je rodil 1. 1H44 in je pod imenom maiittija igral veliko vlogo v vzhodni severni Afriki in zlasti še v puščavi. Ta »šejk senusov« je umrl 30. maja 1902 v Genu Toda za Beduine živi še naprej in se cesto prikaže svojim vernikom, jih osrečuje in okrepi, nenadoma se pojavi v njih zborovanjih in je lahko obenem na dveh krajih. Vodstvo senusije povsod oznanja vero, da njih veliki šejk še živi. Tako je ostal mahdi skrivnosten gospe dar puščave. Kadar se ob dneh stiske in nadloge zopet povrne, tedaj bo vzplamtela sveta vojska proti nevernikom. Semise .so imenovali »jezuite puščave« in res zavzemajo dandanes med afri-škirnii mohamedani tfeto mesto, kakor so si nekoč prilaščali jezuiti v Evropi. Senusi hočejo oživeti staro moč in slavo islama. Od leta 1902 imajo svoj sedež v Genu, v ozadju Tripolitanije. Načela bratovščine so: povratek ,k -prvotni preprostosti in strogosti islama, pospeševanje vzdržnosti, prepoved tobaka, kave, plesa in godbe. Njeni pridigarji pierorna>o puščavo do njenib južnih mej, ustanavljajo samostane s šolo in mošejo in itako oznanjajo glas esvobojenja od dru-gcvercev. Pri tem pa se izogibajo sleherne nasilnosti in se diplomatsko prilagodijo kulturi belcev. Prišli so celo v deželo zamorcev in delajo hudo konkurenco krščanskim misijonarjem. Vsekako Italijani ne bodo imeli lahkega opravila s temi strogimi Alahovimi pripadniki. Iz Tripolisa in okolice. Nemški učenjak Krause, ki je potoval v znanstvene svrhe po Afriki ter biva sedaj v Tripolisu, poroča, da so Italijani ulo-mili v njegovo hišo ter mu pokradli vse znanstvene rokopise, trudapolno nabrane. Vse so mu razdejali. — Iz Carigrada poročajo, da so Turki 5 km od Tripolisa porazili Italijane. Poročajo o bojih 6. t. m. ki je trajal v Tripolisu 3 ure. Italijanske izgube bi bile izdatne. —- Arabci strahovito grdo ravnajo z onimi rojaki, ki so se podali Italijanom. Če jih dobijo, jih mučijo, mrtvim porežejo glave.•— Boji okoli Tripolisa se vršijo vsako noč. — V boju pri Sarašatu so bili Italijani baje potisnjeni nazaj. Streli letijo v mesto dan na dan. Okoli mesta se prikazujejo povsodi turške in arabske čete. Turki so razdejali hiie zunaj mestnih zidov proti morju. Italijani so imeli velike izgube. — Bengasi, Derna, Tobruk, Homs. Turška poročila pravijo, da so bili Italijani pri Derni poraženi ter so imeli velike izgube; baje 5000 mrtvih?! — Okoli Homsa se tudi vršijo mali "boji. Italijani so baje zasedli kraj Margeb pri Homsu ter odbili Arabce, -- Italijanska poročila trde, »da je sedaj vse mimo v Bengaziji, Derni, T-0'bru'ku in Homsu. — Turška poročila so trdila, da so dosegli Turki pri Homsu več uspehov, ali iz Rima poročajo, da to ni res. Kolera, koze, kuga. Kolera razsaja v Tripolisu in zunaj med Arabci. Poročajo pa tudi, da Obolevajo za kozami ter da se je bati, da nastane kuga. Vse polno mrličev leži okoli. V Tripolisu oboli za kolero do 70 ljudi na dan. Zadnja poročila. naznanjajo, da se vršijo neprestano boji okoli Tripolisa. zlasti med Hamidie in vodnjaki Bu-Meliana. Poročajo, da se je najfcrže unsla velika morda odločilna bitka! — Del italijanske mornarice križari po Egejskem rrnrju. Baje zasedejo Italijani otok Lemnos. Razne vesti. Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju si je izvolilo na svojem prvem rednem občnem zboru letošnjega zimskega tečaja dne 4, novembra sledeči odbor, ki se je sestavil tako: Predsednik: polj. tehn. Zdrav.ko Petkov-šek, podpredsednik: kult. tehn. Ivan Doni'cel j, tajnik; gozd. tehn. Franc Mik lav ič, blagajnik: kult. tehn. Alfonz Pire, knjižničar: polj. tehn. Franc Mikuž, gospodar: kult. tehn. tecii Knafeljc, namestnika: kult. tehn. Albin Pitamic, gozd. tehn. Mirko Šusteršič, preglednika: gozd, tehn. Srečko Lapajne, gozd. tehn. Viktor Staro-vašiiik. Tripolitanci se vozijo čez Trst v Carigrad. Turški konzulat v Trstu jim preskrbi, kar treba, da se morejo odpeljati v Carigrad, izgnani iz svoje afriške domovine od Italijanov.' Društveno gibanje v Istri. Tudi v Istri se gibljejo na društvenem polju. Društva so \ Jikega pomena, zlasti še v Istri, kjer treba tuintam še buditi ljudstvo. V N:)vi vasi pri Poreču se je ustanovilo sedaj Hrvatsko zabavno društvo »Napredek«. Želimo mu dobrega uspevanja. Kazenska razprava proti NjeguŠu. — Kazenska razprava proti Njegušu. ki je, k::kor znano .streljal v poslanski zbornici z revolverjem pioti ministrom, se bode vršila na Dunaju zadnji teden meseca no-\cmbra. Za razpravo so določeni štirje dnevi. Razstavo krizantem so priredili cvetličarji v Trstu. Razstava je v paviljonu mestnega vrta. Ogledati si jo je mogoče ::.! jutri dalje 3 dni. Izginil je voditelj hrvaške kmečke stranke Stjepan Radič. Govori se, da bi mu bil dal ban Tomašič svoto 120.000 K. (¦: »zgine sedaj pred novimi volitvami? Ridič je velik prijatelj shv. klerikalcev. S :di se pa tudi, da ga je hotel ban dati aretirati; zato da je ušel ter se ne vrne. d::kier ne bo izvoljen. Beg Sičinskega. — Včeraj je pobeg-n:l iz ječe Sičinski, morilec Potookcga, bivšega gališke^a cesarskega namestnika. Baje bi mu bil pomagal k begu rustn-skj vosokšolski klvb. Podkupljeni so bili pazniki in vojaki. (Dalje na peti strani.) Naznanjam slav. občinstvu, da sem p-evzel zuani hotel M zlatem jelenu" sedaj popolnoma prenovljen z okusno kuhinjo, dobrimi pijačami, s ceno postrežbo in znaž-nimi sobami. Anton Pečenko. Govor proti vojni v Tripolitanlji s I stolpa. — V Casalsnaggiore v Italiji je šei " neki Francesco Zoni na stolp mestne hiše ter hotel govoriti na trgu zbrani množici o vojni v TripoIitani.il. Hote! je protestirati proti tej vojni. Ko so ga videli kara-binieri na stolpu, jih je Slo par gor, da spravijo Zonija s stolpa. Ali on se je bra-•nS4i%1>r'©tfČftVflli ifflfeag^ jj^k«cWftt^ so odšli s stolpa. Šli so pa po brizgalko, katere mrzli curki so kmalir spravfli s stolpa'govornika proti tr.jpolitanski vojni. Poslali so ga na to v norišnico! .-•; Paromlin »tfnion«-v-OsJeku je zgorel. — Dne" °. t. ni. je zgorel paromlin v Osje-ku; rgorelo je tudr skladišče žita. Škode je okoli 2 milijona kron. Razbojniški svatje. — Tajno redar-stvo v Odesi je bilo zvedelo, da bo na Koz venski cesti v neki hiši svatba zloglasnega tatu Jurija Judka. Povabil je na svatbo okoli 100 ljudi, samih sumljivih elementov, tatov, sleparjev, roparjev itd. Prihajali so gostje, nekateri v avtomobilu. Še predno je prišla policija, so se lepi svatje spričkali in stepi i med seftoj potem* se razkropili, vendar jih je policija ujela U. Uboj v Sibenlku. — Redarji v Šibe-niku so razganjali množico mladih ljudi. Slučajno je bil navzoč tudi mladi Ante Či-čimir. Ta je bil s tako silo vržen ob zid, da mu je počila lobanja z desne strani. Na to je umrl. Aretirali so redarja Bumberja. Duhovnikovo maščevanje na mrtvem človeku. — V Hajgenu je ponesrečil neki rudar in umrl. Katoliški župnik ga ni hotel pokopati cerkveno, češ, da ni bil pri spovedi o Veliki noči. Po noči so zagrabili truplo ter vrgli čez zid pokopališča, zakopali šole potem v kotu med trnje. Ali politični komisar je ukazal truplo izkopati in ubogega rudarja so pokopali poštene v vrsto med druge, mladina pa je položila na njegov grob krasen venec. Aviatik Romoto Manissero, katerega smo občudovali lansko leto na letalnem tednu v Zavijali pri Trstu kot najbolj smelega letalca, kot pravega umetnika letanja, pojde v Tripolis, da služi s svojo umetnostjo domovini. Kuga v Tangru. — V Tangru je vzbrulintfa kuga. Umrl je na njej tudi neki Francoz. Bombni atentat v Brazilji. Pri volitvah v Pernattibucu je eksplodirala z zločinskim namenom vržena bomšha in 30 oseb ubila. Štrajkovski nemiri na Angleškem. — V Londonu štrajkajo šoferji. Prišlo je do spopadov med štrajkujočhni in ddoljubni-mi šaferji. Dva stavKokaza sta bila nevarno ranjena. Eksccdenti- so metali na policija kamenje in gnila jajca. Več je aretiranih. Mesarski vajenec, ki ima srečo. — Na Dunaju je nedavno soproga nekega mesarja poslala vajenca v loterijo, naj stavi na tri številke 5 kron. Deček je izgubil listek s številkami ter je stavil tri poljubne Številke. Ko je prišel domov, ga je mojstrova žena ozmerjala, poslala ga pa še enkrat s svojimi številkami v loterijo, mu dala vnovič 5 kron in rekla da prejšnji riskonto lahko obdrži za-se ter da mu odtegne 5 K. Vajenec m je ime! srečo. Njegove številke so prišle ki je dobil 2.994 kron 88 vin. Gališki kmet in židje. — Leta 1868. je bila odpravljena omejitev, ki je prepovedovala Židom nakup posestev v Galiciji. V tistem času je bilo v Galiciji le 38 Z\-dovsleih jpostsmikov/iicta ISTO jih Je bilo pa že 6.S, leta 1873 že 289. leta 1890 pa je bil vsak peti posestnik Žid. Žklje so kupovali od plemičev kmetije. Od leta 1874 do 1S92 je prešlo na Žide 43.000 malih posestev, Vsako leto prodajo ali spravijo na boben do 1500 posestev, vsako leto vr- žejo na cesto do 20.000 ljudi. Večkrat pridejo na bolben posestva radi zelo majhnih dolgov, radi 200 do 1000 kron. Židje se z govore med seboj, da ne bodo hodili drug drufceimi na pot pfi dražbi, in tako si pridobe posestva za nizko ceno. I^_ Malt oglasi. Rajm6ajl\ or.stojblua'itane 60 vin. Ako je oglas obstiu na ddi&U (in celo ˇ mastu) nihoe o« potna, ker aiVJfcf «ie te%ar>r*)c>. Škod« ni majhni. Radi odpotovanja sffift^lESS neje pove naše npravuištvo. tfhhftfiPA za V8a °Pravi,a> pt»&» 31 K, se nUHulIuuj sprejme v zasebno hi*=o. Ponudbe sprejem«: gospodična (loritip, Piazza Gin-nasiica št." 'i.' IfatiSnifana snha * prostim vhodom, s«ttin-ITI GUI U luiia OUUa in zračna, v sredini mesta se odda takoj v najem. — Naslov pove uprav-uištvo. Prodajo se novi orkestnoiii | kangen & lOolf Dunaj X., Laxenburgerstrasse 53x .......j/ na benzin, Benzol, petrolin, surove olje, sesalni plin. - flntomoblli na benzin - s streho in brez strehe. Stroji za obdelovanje losa. Kompletne naprave za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne naprave. Proračuni, inženirjev obisk, prospekti •r>2P,"A. B. A. vse brezplačno. Želodčne Mi ce lekarnarja C. Brad«, prej Marijacelj ke kapljice mmm — z Mater božjo ir Marla-Ze'1 \mm\. žnalfl. so najboljde sredstvo proti otež-kočenemu prenavljanju vsake vrste, proti zgagi želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstvo se je obneslo že več kot 30 let. Varovati se je treba pred podobnimi p »snetki in ponarejanji in paziti na varstveno znamko s podpisom. Dobiva 'se v lekarnah; na deželo po-iilja iukanuu- C. I3rudy, Dunaj I. Fleisch.-markt 2. 6 steklenic K &¦—, 3 dvojne steklenice K 4'50'franko. O - 3 1 Imooitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in (11. bodi Dam sueta dolžnost! Pouk na klavirju, na mandolinu in geslih daje gospa Via Rafut št. 65, L "S ca . 09 Pozor rodoljubi! } Zahtevajte povsod naše igralne karte & »Primorka" in Jlava" naznanilo. Usojam si utjudno naznaniti slav. občinstvu, da sem otvoril novo mesnico v ulici Treh kraljev (Vta Tre R6) št. 16 ] pri kavarni nDo<|iui;«". Zagotavljam solidno postrežbo in blago prve vrstž. Na željo gosp. odjemalcev s,e pošilja meso tudi na dom. V mesnici imam vedno veliko izber r.izne divjačine in domaČe, izvrstno pitane perutnine. Posebnost: prašičje meso vseh vrst. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam Andrej Fraitilolič, mesar. Na prodaj so v Gorici; v trgovini OuspardlN na Travniku U, 24. !$• v tobakimii Sardagna, tionv *eka ulJ| Lito«, v KojMkcin t ita||oviiia Knrol Lenardlč, v Tol- *$* milili: A. j, Vrtovcc. {^ Emulzija trskinega m*d olja diefetičen pripomoček izvrstnega okusa, jako priporočljivo za slabotne osebe, rakitične, škrofulozne in v rasti zaostale otroke. 1 steklenica stane K 1*50. VAŽNO: Emulzijo so pripravlja vsak teden svežo iz pristnega in svežega trskinega olja. Knjigovodkinjo, ki ima že vee let prakse iti je izurjena moč se sprejme takoj. Zahteva se popolno znanje siov. jezika, ncmSčine in knjigovodstva. — Pivdnosl imajo one, ki so bile ži* v k, ki trgovini s papirjem. Ponudbe na naše upravnistvo pod šifro; , »DELAVNOST*. \ fristno irskino olje ravnokar dospelo I steklenica K V—. Trskino železnato olje 1 steklenica K 1*20. Zgc raji avjO|(|(i osjguni \va uapoj i3|S|OJ4 ni ou^ns o?|§f)(«tiY — -aojiMS »i »zqq vz irjou«!^ — 'ojued ut &j[Q\qo dy?iw% vz !"ub^joj ni ^uioa tjiuepoui ud^j Cene vsemu blagu pripoznano nizke. KrošBjarji ioU »oseben popasl! ¦JLilLU.JU*1." JBJBI Kdor faofie fmpttl dobro, tritepnn in po ceui jesenska in zimsko blago naj si ogleda zalogo domače turdke luančič $Kurinčič GORICH — Gosposka ulica štev. 11 — GORICA {lila Giosuft Cardnccl) nasproti Hotela treh Kron. Velika7 zaloga različnih okraskov in drobnarije za šivilje in krojače. Vzorci se poSillalo na zaltteoo usakomnr proti ornltoi poštnine prosto na dom. -i*> ilaznanilo. Lsojam si uljudno občinstvu, da sem otvoril naznaniti slav. nisi na Solkanski Gesli y novo mesnico. tuja Priporočam se slav. obilen obisk občinstvu za frant Slamič, mesar. Varstvena znamka: »Sidro" Ifnhienf. Gapsici corap. I- Ntdomeatek m , . ¦ Aiiker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše | sredstvo proti prehlajenjn iti Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega doflaačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. KICHTERJEVA LEKARNA pri ., ilatem leva " v Pragt EpS^; D0V§' TO © M © BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijevi PODJETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti uinar ja več stroškov nasprotno, s tem pri: hranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijgno, fgjjgggOOgj^g^gjggggOggggg^jBgggBggBeia- Flooa trgovina z železnino Pinter & kenard tf (Soviči tf Raštelja št. % Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesal k, klosetov, peči, štedilnikom in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Cene zmerne, pstorežba solidna, prijazna in dcmača. Ceni. občinstvu se toplo priporočata Pinter & Lenard. Dobre krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli aH si nakopali z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine« napihnj enost Itd. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „BaIdrianum" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjnje tudi slabe posledice, kakor nervoziteto, nespečnost, omotico, stisko Itd. f . Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilCnimi kapljicami, malinovec in črešnjevec, vpliva „BaldrIanumu tudi pospešujoče pri zaprtju in zajeduo krepilno na cel človeški orgranlzem Dr- Engei-nov JBALDRIANUM" ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenaSajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljšo je. ce se ga zavžije zjutraj na teSCe ali pa zvečer predno se gre spat eno cašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči „BALDBIAMIIM; M z vročo vodo ter se mu pridene . nekaj sladkorja. 3 Dr. Eugel-nov „Baldriaiium" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin GorJško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajel», Campolongo, R nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, i- analu, Čedadu, Vidmu, i alrai, Červinjanu, Ogloju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nO? „Baltifiairamtt po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Zobozdravniški in zobofetiniski atelje Dr. I. Eržen GORICH Jps. Ilerm tekalHCe lira. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrste. Ordinlra o svojem afelfejii od 9. ure dop. do 5. nre pop. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. ueiika zaloga = = oljkinega olja prve vrste sijMiM tvfik ii Ittrr, D 'ntdje, Ms!fe!te# Sari k lise b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron —'96,1*04, 112, *2J, 1*2J. 1-36, 1-44, 1-80, 1*80, 2*~, 240, za lnči po 72 fin. ------ Na* debelo cene ugodL«. ------ PoSiija poštnina prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vpornbi se spat zameni s pole 9. Pravi vi.tski kis in navaden. Zaloga ----.--------- mila in sveč.-------------- Cene zmerne. Svari se pred ponareianiem! Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov .Baldriaiium' Lekarna Cristofoletti <»9 Gorici na f ravniku. H D I MFrl ii77r\f Trskino (štofcflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez- | nim in sploini telesni slabosti Izvirna steklenica tega olja naravno mene barve po K140, bele barve K 2 j trskino feleznato jetrfto olje. j Raba tega olja je sosebno priporoč- | Ijiva otrokom in dečkom, ki so «er- j vozni in nežne narave. I 1 Trskino jetrno olje se Železnim Jodecem. 8 tem oljem rse ozdravijo v kratkem čas« z gotovostjo j T8e kostne bolezni, žleztti otoki, golše,i malokrvnost itd. itd. j : Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. - I OPOpA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegrje. preiiCe se vedno v mojem kem. laboratoriju, | predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede Cistote in ===== stalne sposobnosti za zdravjjerje. == J Cristofoletti jeva pijača Iz kina In žalaza. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Nanttt & Bregant autorizouana staobena ti>rdka ulica Adeiaide Ristori štev. 5 ?<• priporočata p. u. občinstvu za vsa tetavheua dela. b.ddujotu vsakovrstne liacrle, proračune in kolavdneije po najnižjih cenah. HIMani Hodi je odpravilo Kašel; hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s Kaiserjeuiini -------prsnimi karamelami — — z znamko 3 jelke. CnCft notarsko potrjenih priznanj ori\atmko\. kateri jamčijo za dober ttspvh. Bonboni so Jako lahko saužitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin.. doze po