Leto II HRASTNIK, 5. 4. 1966 Urejuje ouredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. a Prva dva meseca smo ugodno poslovali Iz razprav na zasedanju centralnega delavskega sveta Že po obširni razpravi na dopoldanskem zasedanju UO . je CDS popoldne nadaljeval obravnavo problematike v zvezi rezul-tav, doseženim v mesecu januarju in februarju. UO je tudi sprejel odgovarjajoče sklepe, tako da ugotovljene probleme v bodočih mesecih odpravijo. Na seji UO so sodelovali tudi vodje EE in predsedniki SEE, kakor tudi predsedniki sindikalnih pododborov. Proizvodnjo v kg smo dosegli v januarju s 112,24% in februarju s 109,58 %. Prodaja v kg se je izvršila v januarskem planu z 110,49% in februarju s 121,67%. Vendar smo v teh mesecih znižali zalogo gotovih izdelkov za 74 ton izdelkov. Izvoz je bil izvršen s 107,91 %, v mesecu januarju smo izvozili za 146,988 $, februarja 164,437 $ in plan dosegli s 113,95%, Lom je bil planiran brez avtomatske proizvodnje 18,50 %, dejansko smo dosegli v januarju 17,33 %, v februarju pa 18,67%. Napake stekla so bile planirane 5,54 %, dejansko je znašal odpadek zaradi napake stekla v januarju 5 % in februarju 4,49 %. Plan prodaje — realizacija stekla je bila izvršena v januarju s 4,962.012.69 N din ali 102,96 %, februarja 4,924.754.20 N din ali 116,48%. V tem obdobju je kolektiv dosegel povprečno po vseh grupah planirane prodajne cene, talko smo dosegli v januarju planirano prodajno ceno s 110,06 %, v februarju s 115,81 %. To nam daje tudi tako zadovoljive uspehe v teh dveh mesecih. UO se je zedinil in predlagal CDS delitev čistega dohodka v mesecu januarju in februarju s 78,5 % za plače in 21,5%, za sklade. CDS je predlog obravnaval in ga je tudi sprejel. Takšna delitev nam daje možnost, da se da najžejiaplačanovred-nost točke 164 din za mesec januar še 5 S din in za mesec februar 15 S din. Za mesec marec se pa predvideva plansko izplačilo vrednosti točke s 164 S din in delitvijo 78,5 % — 21,5 %. CDS je sprejel priporočilo, da se zaradi neizpolnjevanja predvidenega plana v mesecu marcu točno preanalizira, zakaj je takšno odstopanje v izvrševanju plana. Predvsem je treba preanalizi- rati proizvodnjo in dodelavo v brusilmici in slikamici. CDS je tudi razpravljal o stanju kreditov in tehničnem sodelovanju z nekateremi trgovskimi partnerji zaradi razlike v povečanju cen pri rekonstrukciji. To sodelovanje bi bilo s »Hempro« Beograd, Galenilka Zemun, »Telino impex« Steklo export Ljubljana, »Neva« Zagreb. Vsega skupaj bo teh kreditov 200 milijonov S din. CDS je razpisal volitve za organe upravljanja. Volitve 22 norih članov CDŠ se bodo izvršile dne 27. 4. 1966, ppleg tega se voli UO podjetja in SEE podjetja. Zbori delovnih ljudi bodo od 12. pa do 15. aprila. Postavi se centralna volilna komisija za CDS, in sicer tovariš Sušin Viktor predsednik, Kraus Jožefina, Klemen Ignac, Gnjidič Mile in Hauptman Milena kot člani. CDS je že razpravljal o nabavi še enega IS stroja in hladilne peči, razen tega pa še o nekaterih izključitvah iz delo vnega kolektiva. r. r. Nova hala za avtomatsko proizvodnjo. Na sliki zaključna dela zidarjev pri gradnji talilne peči, ki bo začela obratovati v mesecu maju 1966 Letna skupščina ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV OBČINE HRASTNIK Tovariš Jakopič daje poročilo Pred dnevi je bila v upravnem poslopju Steklarne Hrastnik letna skupščina Zveze Združenj borcev NOV občine Hrastnik. Obširno poročilo o dosedanjem delu Združenja je podal tovariš Jakopuč Maks-Jur, dočim je o delovanju Zveze Združenj poročal tehnični sekretar tovariš Razdevšek Ivan. V razpravi je sodelovalo več diskutantov. ki so nakazovali obstoječe probleme v delu posameznih vej Združenja. Predvsem je bila povdarjena nujna skrb za borce NOB, tako glede nerešenih vprašanj priznavalnin, stanovanjskih problemov in problemov kvalifikacij. Združenje je ostro obsodilo dosedanjo mednarodno politiko, predvsem do agresije v Vietnamu. Precej je bilo razprave okrog ureditve problema zdravljenja in letovanja članov Združenja. Izražena je bila nujnost po večjem sodelovanju vseh zasavskih Združenj, v prvi vrsti pa uredi- tev počitniškega doma na Lošinju. Izvoljen je bil nov odbor Združenja in sprejeti so bili zaključki za bodoče delo Združenja. Ob tej priliki je predsednik občinske skupščine tovariš Milan Babič zaslužnim članom izročil vojaška odlikovanja, ki so bila izdana v okviru 2(Metnice osvoboditve. Med odlikovanci so bili tovariši Razdevšek Ivan, Jakopuč Maks, Prosenc Anton, Kreže Franc, Pevec Marjan, Rački Viktor. Občani ! udeležite se proslave v počastitev 25. obletnice ustanovitve OF Postopek za volitve v organe Predpisi o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah določajo, da se morajo opraviti volitve v delavske svete v začetku vsakega leta, praviloma po sprejetju zaključnega računa. Republiški dopis pa določa, da se morajo izvršiti do vključno 30. aprila vsakega leta. Isti postopek velja za volitve v organe upravljanja podjetja in enot. Volitve razpiše Centralni delavski svet v roku 30 dni pred dnevom volitev. V tem letu bomo volili polovico članov CDS in SEE. Tako se bo volilo v CDS 21 članov, v SEE — notranji obrat 14 članov, v ostale svete pa 9 članov. Pravico voliti in biti voljen v organe upravljanja podjetja ima vsakdo, ki je v času volitev zaposlen v takem smislu, da je član delovne skupnosti. V ta namen se morajo izdelati volilni imeniki, jih razobesiti na oglasnih deskah, vsakdo pa ima pravico ugovora, če vidi, da ni vpisan ali da je kdo vpisan, ki pa nima volilne pravice. Volilni imenik ostane razgrnjen 7 dni. Člani delavskega sveta in SEE se volijo za dobo dveh let. Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega ■sveta ali SEE. Člani upravnega odbora, ki jih voli CDS, se volijo za eno leto. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana upravnega odbora. Pri volitvah se glasuje z glasovnicami. Tistemu, ki je vpisan v volilni listek, ne sme nihče vzeti pravice, da ne bi glasoval in ne preprečiti glasovanja. Zajamčena je svoboda opredelitve glasovalcev in tajnost glasovanja. Volivec ne more biti klican na odgovornost za glasovanje in tudi ni mogoče zahtevati od njega, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj je glasoval. Organi za izvedbo volitev delavskega sveta in svetov enot so: volilna komisija in volilni odbori. Volilni komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev, potrdi volilni imenik, imenuje volilne odbore; določa volišča itd. Volilni odbori neposredno vodijo glasovanje po voliščih, iskrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja itd. Kandidatno listo lahko predlagajo zbori delovnih ljudi in do- Razsvetljavna telesa, — ločeno število volivcev. Kandidati morajo biti napisani po abecednem redu. Zbore delovnih ljudi sklicuje predsednik CDS. Zbor delovnih ljudi je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj tretjina vseh volivcev, ki tvorijo ta zbor. Vsak volivec lahko na zboru delovnih ljudi predlaga enega kandidata za člana sveta. Če podprejo tak predlog še trije volivci, -se predlagani kandidat vpiše na listo kandidatov, o katerih zbor glasuje. Pri volitvah se glasuje na voliščih. Na glasovnicah so imena vseh kandidatov. Kandidate, za katere glasuje, označi volivec na glasovnici tako, da obkroži številke pred njihovimi imeni. Volivec glasuje za toliko kandidatov, kolikor se voli čilamov. Izid volitev ugotovi komisija na podlagi izida glasovanja in ga razglasi. Pri ugotavljanju izida glasovanja se ne upoštevajo ime- Nove naloge Centralni delavski svet podjetja je na osnovi obstoječih predpisov razpisal volitve za polovico članov CDS in polovico članov v SEE, ih sicer kot nadomestilo za tiste člane, ki jim je prenehala oziroma potekla mandatna doba. Sprejeti so bili tudi sklepi, in sicer to na zasedanju dne 28. 3. 1966, s katerim je dejansko vsem delovnim ljudem omogočeno, da neposredno na bolj demokratičen način volijo v organe upravljanja tiste člane delovne skupnosti, ki bodo s svojim znanjem, strokovnostjo, aktivnostjo, zlasti pa z udeležbo izpolnili zaupanje. Demokratičnost postopka volitev, ki se kaže zlasti v načinu predlaganja kandidatov, je najboljši dokaz, da so neposredne oblike upravljanja v takih primerih odločilnega pomena za nadaljnji gospodarski in družbeno politični razvoj. Vsem članom organov upravljanja, ki jim je prenehala mandatna doba, gre največja zahvala za njihov trud, požrtvovalno udeležbo, zlasti pa tudi za njihovo strokovno in politično zanimanje za vse zadeve, ki so se obravnavale pri organih podjetja ali pri organih enot. Morda v ne- pripravljena za izvoz upravljanja na oseb, ki na glasovnici niso navedena kot kandidati. ' Za člane so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov, ne glede na to, na kateri kandidatni listi so kandidirali. Volilna komisija da izvoljenemu kandidatu potrdilo, da je izvoljen. Na prvi seji po volitvah delavski svet verificira mandate izvoljenih članov delavskega sveta. Če glasuje na volitvah za delavski svet manj kot polovica vseh članov, se ves volilni postopek ponovi. Vsekakor pa morajo družbe-no-politične organizacije odigrati pri varstvu zakonitosti in udeležbi na volitvah najpomembnejšo in nakvalitetejišo vlogo. Viktor Sušin katerih primerih decentralizirani organi še nimajo tistih kom-pentenc, ki bi poglobile njihovo vlogo upravljanja, vendar pa lahko kljub temiu trdimo, da so njihovi predlogi in njihove odločitve našle vedno pozitivno in vzpodbujajočo podlago pri centralnih organih upravljanja. Poudariti je treba, da so vsi člani, ki jim bo prenehala mandatna doba, v teku leta z vso doslednostjo in visoko moralno stopnjo upoštevali odločitve in priporočila zveznih organov, zlasti pa smernice, ki so vodile k utrditvi gospodarskega sistema. Rezultat tega prizadevanja je pozitiven ekonomski uspeh, še večja stabilnost našega podjetja in afirmacija na celotnem tržišču. Kljub temu, da bo nekaterim članom prenehala mandatna doba, bodo ti člani ostali v okviru delovne skupnosti in bodo verjetno lahko še bolj čvrsto in natančno prenašali delovne naloge na svoje s-o-tovariše, smernice pa jim bodo odločitve, za katere so bili sami glasovali in smernice, ki jih bodo ponovno dajali organi upravljanja. Novo izvoljeni člani in člani, ki bodo imeli mandatno dobo še 1 leto, pa bodo morali v bodočnosti nadaljevati z -delom, ki se kaže v sklepih in odločitvah iz preteklosti. V prvi vrsti bo potrebno vztrajati na načelih gospodarske reforme ob upoštevanju osnovnega momenta, da je to kontinuiran proces gospodarskega -razvoja in da bomo samo na ta način obdržali ali še povečali gospodarski uspeh. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti družbeno politični vlogi samoupravnega sistema, Zlasti pa se zavzemati za čim hitrejšo realizacijo vsakokratnih odločitev organov upravljanja. Posebno družbeno politična vloga se bo pokazala v tem, ker bodo morali v bližnji bodočnosti člani orgah nov upravljanja in delovne skupnosti razpravljati in sprejeti najpomembnejše interne samoupravne akte, to je tiste akte, ki urejajo medsebojne odnose, od- Zahvala Iskrena hvala vsem, ki ste darovali kri za mojo hčerko, ki se že mesece nahaja v trboveljski bolnišnici zaradi prometne nesreče. Posebno pa se zahvaljujem tovarišu Janežiču, ki mi je takoj priskočil na pomoč in organiziral to akcijo. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Babič Lojzka-Ki-rn delavka v papirnici Steklarne Hrastnik nase do dela, odnose d-o delitve in družbenega s-tandairda, varstva p-ri delu itd. Poleg organov upravljanja pa bodo morale tudi vse družbeno politične organizacije enotno, dosledno skupaj z drugimi institucijami skrbeti za uresničevanje vseh sprejetih načel, za ureditev medsebojnih razmerij. Če še upoštevamo, da smo v preteklosti razvili nove oblike upravljanja — nadzorni organ, b-o potrebno, da bodo vse subjektivne sile in člani delovne skupnosti, zlasti pa organi upravljanja, ki Dobra priprava dela — dobra proizvodnja imajo že večletno tradicijo, pomagali in sodeloval-i pri utrditvi teh oblik irl morda pomagali pri uveljavitvi še drugih oblik, kajti le na ta način bo omogočeno, da bo delovni človek -dejansko preko oblik upravljanja (neposredno odločal in sodeloval -pri odločitvah, ki so osnovnega pomena za podjetje in člana delovne skupnosti. -novih članov upravljanja Kako smo razdelili finančna sredstva iz sklada skupne porabe Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je bil poleg volitev direktorja obravnavan tudi zaključni račun za leto 1965. Razpravljalo se je tudi o delitvi sklada skupne uporabe, CDS se je v glavnem strinjal s predlogom UO glede delitve. Predvsem se je stremelo za tem, da se sklad najbolj racionalno razdeli. Tako je bilo dano za steklarske igre, katere bodo v letošnjem letu v Skopju, 4 milijone din, godbi na pihala za nove uniforme 2 milijona, pevskemu zboru za nabavo novega harmonija 250.000 din, tovarniškemu komiteju 350.000 din, mladinski organizaciji s tribuno mladih 800.000 din, sindikalni podružnici 2,600.000 din, za individualne gradnje stanovanj se je rezerviralo 10,000.000 din, UO podjetja za tekoče reševanje 2,000.000 din. Poleg tega so se odobrila še naslednja finančna sredstva: Za ljubljansko bolnišnico: CDS je sprejel vlogo ljubljan-sek bolnišnice za finančno pomoč. Sklenil je, da se odstopi ena obveznica posojila za Skopje v vrednosti 1,000.000 din. To je res zelo lepa gesta in ni bilo primera, da bi člani CDS nasprotovali temu predlogu UO. ZB Terena II. CDS je odobril organizaciji Združenja borcev za teren II — 540.000 din. CDS je na vlogo vseh članov kolektiva, ki stanujejo v spodnjem delu naše doline, predvsem stanovalcev preko Save, odobril 1.800.000 din za poseben antenski usmernik, ki bo omogočil bolj čisto sliko na televizijskih ekranih. Zgleda, da se bo po vsej verjetnosti postavil usmernik na Kovku, tako da bo boljši odboj slike za vse stanovalce spodnjega dela Hostnika. Upajmo, da bo antena kaj kmalu postavljena. V kratkem se pa pričakuje tudi realizacija postavitve antene na Mrzlici, tako da bo tudi Hrastničanom omogočeno gledanje avstrijskega programa. IZ TEMELJNEGA ZAKONA 0 EVEDB1 42-ČRNEGA Glede na aktualnost uvajanja skrajšanega delovnega tedna (rok izdelave programa je 7. 4. 1966) in glede na skorajšnjo diskusijo v kolektivu glede ekonomskih možnosti in rokov prehoda na 7 umi delavnik citiramo najvažnejše elemente Temeljnega zakona o uvedbi 42-ur-nega delovnega tedna: Člen 2. Delovna organizacija uvaja 42-urni delovni teden s pogojem, da zagotovi s svojim delom in poslovanjem enake uspehe, kot jih je dosegla pred uvedbo 42-urne-ga delovnega tedna. Člen 3. Šteje se, da delovna organizacija izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega zakona: 1. če zagotavlja v skrajšanem delovnem tednu najmanj enak obseg proizvodnje oziroma sto- DELOVNEGA TEDNA I ritev, kot ga je dosegala pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna, in 2. če zagotavlja v skrajšanem delovnem tednu na delavca najmanj enak neto produkt in najmanj enak realni osebni dohodek, kot ju je dosegla pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna. Delovna organizacija uvede krajši delovni teden z ustreznim povečanjem produktivnosti dela, z ustreznim povečanjem osebnih dohodkov in nezmanjšano rentabilnostjo svojega poslovanja. Z republiškim zakonom se lahko določi, da izpolnjuje pogoje iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi tista delovna organizacija, ki dosega neto produkt na delavca in realne oseb- OBISKALI SO NAS Pred dnevi so obiskali naš kolektiv člani Centralnega delavskega sveta Tovarne sode Luko-vac. Poleg našega podjetja so si ogledali tudi Tovarno kemičnih izdelkov. Po ogledu tovarne smo imeli daljši razgovor z gosti. Pri razgovoru so s strani našega podjetja sodelovali tovariš direktor, predsednik sindikata, predsednik upravnega odbora in centralnega delavskega sveta. Predstavniki tovarne sode Luko-vac so bili zelo navdušeni po končanem ogledu tovarne, predvsem zadovoljive pohvale so dali nad organizacijo in tempom dela v osnovni proizvodnji. Ta obisk je bil predvsem določen zaradi izmenjav izkušenj pri dosedanjem delu organov delavskega upravljanja in vprašanju medsebojnega sodelovanja. Po- ........ BERITE STEKLARJA hvalno so se izrazili, ker je naš kolektiv kot prvi pokazal razumevanje za medsebojno gospodarsko pomoč in sodelovanje. Poleg ostalih problemov so bili tudi razgovori o financiranju šolstva, kadrovskem vprašanju, ureditvi problema regresov po ukinitvi K-15. Tudi predstavniki kemične tovarne so informirali goste o problemih v njihovem podjetju. rigo ne dohodke na delavca, kakršne je dosegala pred prehodom na skrajšan delovni teden, z dopolnilnimi vlaganji iz lastnih skladov ali povečanjem števila zaposlenih delavcev, če je to nujno. Člen 6. Najkasneje v enem letu, ko začne veljati ta zakon, mora delovna organizacija sprejeti načrt in progam za prehod na 42-umi delovni teden, predvideti, s katerimi ukrepi bo ta načrt in program uresničila, in določiti, kako bo spremljala in analizirala uspehe svojega dela in poslovanja, ki jih bo dosegla v krajšem delovnem tednu. Načrt in program ža prehod na 42-umi delovni teden sprejema delovna organizacija po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta. Člen 11. Ce delovna organizacija ne ukrene, kar določa ta zakon, da bi mogla do predpisanih rokov ob predpisanih pogojih uvesti 42-umi delovni teden, lahko občinska skupščina po opozorilu delovni organizaciji Sklene, da jo postavi pod prisilno upravo. Člen 12. ... Temeljni zakon o uvedbi 42-umega delovnega tedna začne veljati naslednji dan po objavi v Üradnem listu SFRJ (7, 4. 1965. št. 17). Kralj Boris, ekonomist Nadurno delo in 42-urni delovni teden Rigo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiii Pogled na novo samopostrežno trgovino Eden od pogojev za prehod na 42-unmi delovni teden je tuidi odprava nadurnega dela, oziroma za prvo obdobje vsaj ne njegovo povečanje. Popolnoma nesmiselno bi bilo,, skrajševati 'delovni čas, njegove izgube pa potem nadomestiti z nadurnim delom ali delam v prostih idnevih. V poigajiih našega sistema delitve nihče oe bi s tem niič pridobil, ali pa salmo nekateri na tračen drugih. Odprava nadurnega dela pa pomeni zelo obsežno naloigo, ki mora biti dobro pripravljena. Podaljševanje delovnega časa ima lahko neugodne ekonomske, zdravstvene in socialne posledice. Razlogov za to je več. Delovni učinek proti koncu delovnega dne pada, raste pa neekonomična poraba proizvodnih faktorjev din število nezgod pri delu. To bi naj dmeilio za posledico manjšo tikoino-miičnost in produktivnost nadurnega dela kot je v rednem delavnem času. Nadurno delo pa slabo vpliva tudi na zdravstveno Stanje delavca, ker povečuje utrujienost in izčrpanost ter 'zmanjšuje prosti delovni čas, potreben za rekreacijo in počitek. Možnosti za zvišanje zaslužkov z nadurnim delom «destimulativno delujejo na povečanje produktivnosti dela, ker lje lažje zvišati za- služek z delom v nadurah, kot pa s stalnim preseganjem norme ali akorda. Delavci, ki delajo v nadurah, imajo tako na račun drugih delavcev večje prejemke, ki pia niso v iskladu z njihovim delovnim učinkom. Negativne posledice nadurnega d'eia pa se še potencirajo, ker je delo neenakomerno razporejeno ipo delavcih din po času. Naša naloga pa ni samo ugotavljati obseg nadurnega dela in njegovo gibanje v časovnih obdobjih, ampak moramo najti vzroke, ki vplivajo na njegov pojav. Nekateri od teh vzrokov so čisto subjektivni, kat npr.: težnljia po umetnem povišanju osebnih dohodkov in zaradi tega manj efektivno delo v rednem delavnem času. Drugi pa izvirajo iz objektivnih pogojev dela v podjietjiu: — Slaba loirganliizaoija dela, — oizka grla proizvodnje, — prekratki iroki za izvedbo določenih nalog, — Občasna obremenitev posameznih -Služb .ipd1. Lahko samo še pripomnimo, da iz predpisov Temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna izhajajo nekateri ekonomski pogoji, ki jiih mora podjetje izpolniti. Med lostalimii pogoji je pogoj o zmanjšanju nadurnega dela. Boris Kralj, ekonomist Kako smo razdelili finančna sredstva iz sklada skupne porabe Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je bil poleg volitev direktorja obravnavan tudi zaključni račun za leto 1965. Razpravljalo se je tudi o delitvi sklada skupne uporabe, CDS se je v glavnem strinjal s predlogom UO glede delitve. Predvsem se je stremelo za tem, da se sklad najbolj racionalno razdeli. Tako je bilo dano za steklarske igre, katere bodo v letošnjem letu v Skopju, 4 milijone din, godbi na pihala za nove uniforme 2 milijona, pevskemu zboru za nabavo novega harmonija 250.000 din, tovarniškemu komiteju 350.000 din, mladinski organizaciji s tribuno mladih 800.000 din, sindikalni podružnici 2,600.000 din, za individualne gradnje stanovanj se je rezerviralo 10,000.000 din, UO podjetja za tekoče reševanje 2,000.000 din. Poleg tega so se odobrila še naslednja finančna sredstva: Za ljubljansko bolnišnico: CDS je sprejel vlogo ljubljan-sek bolnišnice za finančno pomoč. Sklenil je, da se odstopi ena obveznica posojila za Skopje v vrednosti 1,000.000 din. To je res zelo lepa gesta in ni bilo primera, da bi člani CDS nasprotovali temu predlogu UO. ZB Terena II. CDS je odobril organizaciji Združenja borcev za teren II — 540.000 din. CDS je na vlago vseh članov kolektiva, ki stanujejo v spodnjem delu naše doline, predvsem stanovalcev preko Save, odobril 1.800.000 din za poseben antenski usmernik, ki bo omogočil bolj čisto sliko na televizijskih ekranih. Zgleda, da se bo po vsej verjetnosti postavil usmernik na Kovku, tako da bo boljši odboj slike za vse stanovalce spodnjega dela Hristnika. Upajmo, da bo antena kaj kmalu postavljena. V kratkem se pa pričakuje tudi realizacija postavitve antene na Mrzlici, tako da bo tudi Hrastničanom omogočeno gledanje avstrijskega programa. IZ TEMELJNEGA ZAKONA 0 EVEDBI 12-1 BN EG A DEL°Igggf| Glede na aktualnost uvajanja skrajšanega delovnega tedna (rok izdelave programa je 7. 4. 1966) in glede na Skorajšnjo diskusijo v kolektivu glede ekonomskih možnosti in rokov prehoda na 7 umi delavnik citiramo najvažnejše elemente Temeljnega zakona o uvedbi 42-ur-nega delovnega tedna: Člen 2. Delovna organizacija uvaja 42-urni delovni teden s pogojem, da zagotovi s svojim delom in poslovanjem enake uspehe, kot jih je dosegla pred uvedbo 42-ume-ga delovnega tedna. Člen 3. Šteje se, da delovna organizacija izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega zakona: 1. če zagotavlja v skrajšanem delovnem tednu najmanj enak obseg proizvodnje oziroma sto- ritev, kot ga je dosegala pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna, in 2. če zagotavlja v skrajšanem delovnem tednu na delavca najmanj enak neto produkt in najmanj enak realni osebni dohodek, kot ju je dosegla pred uvedbo skrajšanega delavnega tedna. Delovna organizacija uvede krajši delovni teden z ustreznim povečanjem produktivnosti dela, z ustreznim povečanjem osebnih dohodkov in nezmanjšano rentabilnostjo svojega poslovanja. Z republiškim zakonom se lahko določi, da izpolnjuje pogoje iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi tista delovna organizacija, ki dosega neto produkt na delavca in realne oseb- OBISKALI SO NAS Pred dnevi so obiskali naš kolektiv člani Centralnega delavskega sveta Tovarne sode Luko-vac. Poleg našega podjetja so si ogledali tudi Tovarno kemičnih izdelkov. Po ogledu tovarne smo imeli daljši razgovor z gosti. Pri razgovoru so s strani našega podjetja sodelovali tovariš direktor, predsednik sindikata, predsednik upravnega odbora in centralnega delavskega sveta. Predstavniki tovarne sode Luko-vac so bili zelo navdušeni po končanem ogledu tovarne, predvsem zadovoljive pohvale so dali nad organizacijo in tempom dela v osnovni proizvodnji. Ta obisk je bil predvsem določen zaradi izmenjav izkušenj pri dosedanjem delu organov delavskega upravljanja in vprašanju medsebojnega sodelovanja. Pot- iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii. BERITE STEKLARJA hvalno so se izrazili, ker je naš kolektiv kot prvi pokazal razumevanje za medsebojno gospodarsko pomoč in sodelovanje. Poleg ostalih problemov so bili tudi razgovori o financiranju šolstva, kadrovskem vprašanju, ureditvi problema regresov po ukinitvi K-15. Tudi predstavniki kemične tovarne so informirali goste o problemih v njihovem podjetju. rigo „m— — ne dohodke na delavca, kakršne je dosegala pred prehodom na skrajšan delovni teden, z dopolnilnimi vlaganji iz lastnih skladov ali povečanjem števila zaposlenih delavcev, če je to nujno. ölen 6. Najkasneje v enem letu, ko začne veljati ta zakon, mora delovna organizacija sprejeti načrt in progam za prehod na 42-umi delovni teden, predvideti, s katerimi ukrepi bo ta načrt in program uresničila, in določiti, kako bo spremljala in analizirala uspehe svojega dela in poslovanja, ki jih bo dosegla v krajšem delovnem tednu. Načrt in program ža prehod na 42-umi delovni teden sprejema delovna organizacija po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta. Člen 11. Če delovna organizacija ne ukrene, kar določa ta zakon, da bi mogla do predpisanih rokov ob predpisanih pogojih uvesti 42-umi delovni teden, lahko občinska skupščina po opozorilu delovni organizaciji sklene, da jo postavi pod prisilno upravo. Člen 12. ... Temeljni zakon o uvedbi 42-umega delovnega tedna začne veljati naslednji dan po objavi v Üradnem listu SFRJ (7, 4.1965. št. 17). Kralj Boris, ekonomist Nadurno delo in 42-umi delovni teden Rigo iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pogled na novo samopostrežno trgovino Bdien ad pogojev za prebod na 42-unmi delovni itadan je tudi odprava nadurnega dela, oziroma za prvo obdobje vsaj ne njegovo povečanje. Popolnoma nesmiselno hi bilo,, skrajševati delovni čas, njegove izgube pa potem nadomestiti z nadurnim delom ali delom v porastih dnevih. V pogojih našega sistema delitve nihče oe hi s tam nič pridobil, ali pa saimra nekateri na račun drugih. Odprava nadurnega dela pa pomeni zelo obsežno nailoigo, ki mora biti dobro pripravljena. Podaljševanje delavnega časa ima lahko neugodne ekonomske, zdravstvene in socialne posledice. Razlogov za to je več. Delovni učinek proiti koncu (delavnega dne pada, raste pa neekonomična poraba proizvodnih faktorjev in število nezgod pri delu. To bi naj imelo za posledico manjšo ekonomičnost in produktivnost nadurnega dela kot je v rednem delovnem času. Nadurno delo pa slabo vpliva tudi na zdravstveno isltanje delavca, ker povečuje utrujenost in izčrpanost ter zmanjšuje prosti (delovni čais, potreben za rekreacijo in počitek. Možnosti za zvišanje zašlužkiov z nadurnim delom destimulativno delujejo na povečanje produktivnosti dela, ker je lažje zvišati za- služek z delom v nadurah, kot pa s (stalnim preseganjem norme ali akorda. Delavci, kii delajo v nadurah, dnmajo tako na račun drugih delavcev večje prejemke, ki pa niso v (skladu z njihovim delovnim učinkom. Negativne posledice nadurnega (dela pa se še potenoirajio, ker je (delo (neenakomerno razporejeno po (delavcih din po času. Naša naloga pa ni samo ugotavljati obseg (nadurnega dela in njegovo gibanje v časovnih obdobjih, amjpak moramo najti vzroke, ki vplivajo na njegov pojav. Nekateri od teh vzrokov so čisto .subjektivni, kot npr.: težnjia po umetnem povišanju osebnih dohodkov in zaradi tega manj efektivno delo v rednem delovnem času. Drugi pa izvirajo diz objektivnih pogojev dela v podjetju: — Slaba (organizacija dela, — (ozka grla proizvodnje, — prekratki roiki za izvedbo dolo čenlih nalog, — (Občasna obremenitev posameznih (Služb ipd. Laihko samo še pripomnimo, da iz predjpiisov Temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna izhajajo nekateri ekonomski poigo-j;i, ki 'jiih mora podjetje izpolniti. Med (ostalimi pogoji je pogoj o zmanjšanju nadurnega dela. Boris Kralj, ekonomist Glas naših upokojencev Na sliki: mladi izvajalci programa na proslavi ob dnevu žena OB DNEVU ŽENA Mnogo nas je steklarskih upokojencev, kateri sedaj v miru in zadovoljstvu uživamo jesen našega življenja, vendar ob radostnem spominu na našo prehojeno pot v našem kolektivu. Ko se danes brezskrbno, sprehajamo ob tovarni, kajti danes ne gre naša pot mimo vratarja, marveč od daleč gledamo in občudujemo naglo gradnjo nove železne hale, katera bo zopet velika pridobitev za kollektiv. Naš spomin gre ob tem daleč nazaj v čase, ko smo delali v temnih in smrdljivih prostorih. Naše življenje je bilo tesno povezano s tovarno skoraj štiri desetletja, kar pa ni malo. Da je danes tako in da si lahko delovni človek ustvari boljše pogoje dela, gre sigurno glavna zasluga našim delovnim ljudem, predvsem pa socialistični družbi, katera je vse to dala našemu delovnemu človeku. Velika zasluga pa velja tudi za družbene organizacije, sindikat in organe upravljanja. Uspeh, katerega je kolektiv dosegel je takšen predvsem zato, ker je bil kolektiv vedno enoten, pripravljen premagati vse težkoče, ki so se pojavljale pri delu. Zelo smo vam hvaležni, tovariši, ker pri vašem ogromnem delu niste nikoli pozabili na nas upokojence. Še vedno nas upoštevate in nam pomagate, kolikor se pač da. Vidimo da upoštevate to, da smo morali tudi mi fizično težko delati. Razumemo vas, da imate sedaj višje norme, toda sedaj je vse bolj mehanizi- V soboto, 5. 2. t. 1. se je zbralo na občnem zboru 80 članov, ki so pregledali delo društva za preteklo leto. Kot gostje so se udeležili občnega zbora tovariš Klanšek Jože, direktor Steklarne Hrastnik, tovariš Urlep Gvido, predsednik sveta ZKPO občine Hrastnik in tovariš Gruden, predstavnik šole Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Predsednik Svobode II. čita svoje poročilo rano in to delo malo olajša. Zahvalili bi se vam tudi, ker ste nam omogočili v preteklem le tu .brezplačni izlet z avtobusom, poleg tega pa smo dobili še izdatno malico. Tudi ob prazniku republike ste nas obdarili z denarno nagrado, še enkrat prav lepa hvala. Nimam namena vsega naštevati, saj ste nam naredili že toliko uslug. Še enkrat bi poudaril, da nam je sedaj mnogo prijetneje, imamo povezavo kolektiva, od katerega prejemamo brezplačno vsako številko »STEKLARJA« in smo na tekočem z vsemi problemi in dobrimi vestmi. Zelo si želimo, da bi se prostor namenjen za upokojence v Gradu čimprej uredil, da nam ne bo treba vedno sedeti v zatohlih gostilnah. Drži pa tudi to, da ni pri vseh upokojencih tako kot bi moralo biti — pokojnine niso urejene. Upamo, da se bo tudi to uredilo, tako da bomo lahko jesen našega življenja v miru in zadovoljstvu preživeli v napredni socialistični domovini. Klenovšek Franc upokojenec Dopisujte v mu tisi! Občni zbor je obravnaval pereče probleme, med katere spadata predvsem pomladitev sekcij in prostori za vadbo pevcev in igralcev. Godba ima nove prostre, ki jih trenutno urejajo, da bo izolacija dušila glasove, ki močno donijo in onemogočajo igranje. Pomladitev sekcij je možna, saj imamo v kolektivu zaposlenih veliko mladincev in mladink, ki bi se lahko po mili volji vključili v eno izmed sekcij, ki delujejo v okviru Svobode II. Mnogi diskutanti so obravnavali pasivnost učiteljstva in kritizirali delovno inteligenco, uslužbence, ki ne sodelujejo v naših sekcijah. Po razpravi je občni zbor sprejel akcijski program društva, iz katerega je razvidno bodoče delo sekcij. Istočasno je občni zbor razpravljal o predračunu dohodkov in izdatkov za tekoče leto v višini 37.000 N dinarjev, ki ga je potrdil in sprejel. Nadalje je občni zbor sprejel statut društva in izvolil nov upravni in nadzorni odbor za dobo dveh let. Naše društvo bo na bližnji skupščini sveta ZKPO zastopalo 20 delegatov, ki jih je izvolil občni zbor. Pričakujemo, da bo novi odbor delal uspešneje ob pomoči in razumevanju merodajnih činite-ljev spodnjega Hrastnika. Za nami je dan 8. marec, praznik borbenih žena vsega sveta. Vsako leto praznujemo , ta dan skupaj na proslavah, po tovarnah in tudi vsaka zase doma pri svojih dragih. Skromno darilo moža ali otroka razveseli ta dan srce sleherne žene. ali matere. Tudi žene kolektiva Steklarne smo bilie letos obdarjene in smo se razveselile te pozornosti. Dramska sekcija Svobode II. pa nam je v režiji upokojenca tovariša Raocingerja Ivana priredila lepo proslavo. Omenjeni tovariš kljub svoji bolezni še vedno dela v tej sekciji ter 'se skoro vsako leto s svojo skupino spomni tega našega praznika. Dobro odigrana enodejanka: »Puške gospe Carrai« (v glavni vlogi dolgoletna igralka Elza Papp) je navdušila vse navzoče. Ob recitacijah odraslih, zlasti pa malih otrok pa se je raznežilo srce marsikatere žene in mamice. Res, pohvaliti moramo dramsko sekcijo Svobode II., obenem pa jim nuditi pomoč ob raznih subjektivnih in objektivnih težavah, ki ovirajo delo te sekcije. Čeprav dobro zrežirana in izvedena enodejanka pa le ni napravila takšnega vtisa na poslušalce, kot bi ga po svoji vsebini morala, to pa iz razloga, ker je. bilo na proslavi veliko število majhnih otrok, ki so s svojim nemirom motili potek dogajanja na odru. Naj mi ne zamerijo mamice— toda na takšno proslavo bi ne smele voditi majhnih otrok. če se povrnem zopet nazaj na naš praznik 8. marec, je treba opozoriti še na to: Lepo na,m je danes, ko v svobodi delamo in ustvarjamo, da pa je bilo nekdaj ženam težje, morale so se bo-riti, da so nam priborile to, kar danes imamo. Zato hvala in slava vsem borbenim ženam sveta. ZAHVALA Seznam darovalcev denarnih prispevkov za venec sodelavcu tovarišu Majer Jožetu, ki se je 18. 3. 1966 zvečer smrtno ponesrečil. Po 1.300 din so dali: Strašek Jože, Zorc Bine, Gračner Ivan. 1000 din Hudi Alojz, 900 din benderò Marjan, 800 din Petrič Štefan, 500 din Milenkovič Sveto, 400 din Rački Vib, po 300 din pa: Režen Jože, Mejač Peter, Šunta Anton, Barič Adolf, Zaletel Mirko, Pivec Anton, Grum Ivan, Leskovšek Franc, Rot Jože, Se-ničar Ludvik, Seničar Erih, Zatler Alojz, Brglez Hinko, Šubi Stanko, Stopinšek Drago, Tavčar Lado, Stokilasa Ivan, Kavšek Karli, Jovan Ivan, Kurent Vinko, Grum Jože, Grum Jože II., Grum Polona, Mlinar Martin, Klanšek Jože, Mrcina Maks, Volavšek Jože, Šuljagič Rane, Velie Hasan, Novak Avgust, Učesanelk Ignac, Jovan Gvido, Gee Karl, Radki Viktor, Spitaler Emil, Lipovšek Franc, Barič Alojzija, Delič Delija in Abram Jože. Vsem darovalcem se zhavlju-jemo za prispevke in jim spro-ročaimo, da smo otanek denarja (16.000 din) nakazali na hranilno knjigo za sina pokojnega tovariša Majerja. Delavke dekorativnega oddelka z darili, ki so jih dobile za 8. marec vse delavke našega kolektiva Občni zbor DPD Svobode II Hrastnik D. K. Iz dela higiensko tehnične komisije Število opravljenih ur in nadur: V pričujočem sestavku želimo seznaniti člane (kolektiva z nekaterimi statističnimi primerjavami nezgod in bolezenskih izostankov ter s porabo finančnih sredstev za HTV v letu 1965 v primerjavi z letom 1964. 1. V letu 1964 je bilo 109 poškodb pri delu s 1075 izgubljenimi delovnimi dnevi. Povprečni izpad na eno poškodbo je bil 8 dni. Število zaposlenih pa je znašalo 1566 oseb. V letu 1965 je bilo 115 poškodb pni delu z 92Ò izgubljenimi dnevi. Povprečni izpad na eno poškodbo je 7,4 dneve. Število zapoislenih pa je znašalo 1600 oseb. 2. V letu 1964 so bile na poti na delo in z dela 4 poškodbe z 41 izgubljenimi delovnimi dnevi. 3. Bolezenskih izostankov je bilo v letu 1964 34.636 dnii, vštevši porode, bolniško oiskrbo na domu in ostale bolezni. Izplačanega je bilo 35,785.032 dinarjev. Bolezenskih izostankov je bilo v letu 1965 36.659 dni, vštevši porode, bolniško oskrbo na domu in ostale bolezni. Izplačanega je bilo 60,222.872 dinarjev. Iz podatkov je videti, da je tudi število nezgod rahlo naraslo, precej pa je naraslo število izgubljenih dini zaradi bolezni, kar je povzročilo tudi večje izplačilo hranarine, in to v letu 1965 za 24,437.040 dinarjev več kakor leta 1964. Poročilo o izpadu delovnih dni zaradi nezgod in zaradi bolezni ter izplačani zneski zaradi bolezni in nezgod v letu 1964 nasproti 1965 in ostala poročila Izpad delovnih dni zaradi ne- zgod: 1964 do 30 dni nad 30 dni 903 dni 172 dni skupaj 1075 dni 1965 do 30 dni nad 30 dni 877 dni 43 dni skupaj 920 dni Izpad lezni: delovnih dni zaradi bo- 1964 do 30 dni nad 30 dni 16.317 dni 18.319 dni skupaj 34.636 dni 1965 do 30 dni nad 30 dni 17.987 dni 18.672 dni skupaj 36.659 dni izplačani znesek zaradi nezgod: 1964 30 dni nad 30 dni skupaj 1,280.115 din 135.286 din 1,415.401 din 1965 30 dni nad 30 dni 2,073.846 din 56.696 din skupaj 2,130.560 din Izplačani znesek zaradi bolezni: 1964 30 dni nad 30 dni 19,541.322 din 16,243.710 din skupaj 35,785.032 din 1965 30 dni nad 30 dni 33,565.019 din 26,659.853 din skupaj 60,222.872 din 1964 3,335.010 ur 1965 3,495.160 ur razlika 155.150 v letu 1965 več delovnih ur. Stalež zaposlenih (mesečno povprečje pomnoženo z 12): 1964 18.737 ljudi 1965 19.220 ljudi razlika 483 ljudi več v letu 1965. Število bolanih: 1964 3.675 ljudi 1965 3.784 ljudi Razlika 109 ljudi več v letu 1965. Kakor vsako leto smo tudi v letu 1965 poslali v dispanzer za poklicne bolezni na kontrolo gotovo število delavcev, ki delajo stalno pri zdravju škodljivem delu; teh okrog 25 oseb, in to so: zidarji, šamoterji, brusilci in zmesarji — vsi z daljšo dobo zaposlenja. Po ugotovljeni analizi pa smo dobili iz Ljubljane o stanju vseh zaposlenih tovarišev naslednje rezultate: Invalidsko upokojena sta bila Sivec Maks, Kostanjšek Viktor in Brečko Ferdo. Nadalje se je trem delavcem stanjte delno poslabšalo, in sicer: Najdenič Alojzu, Gračner Ivanu in Gračner Mariji, za katero je bil dan predlog, da se premesti na drugo delovno mesto. Za vse ostale pa je bolezensko stanje zaenkrat še nespremenjeno. Pereče je v našem podjetju stanje v oddelku za dekoriranje in brizganje steklenih teles. V tem oddelku je prihajalo do notranjih bolezni, zastrupitev in obolenja po akcemu. HTV služba je za zaščito v tem oddelku ukrenila naslednje: — obvezna osebna higiena pred uživanjem hrane, — zabranjeno je uživanje hrane im sadja v delovnem prostoru, — nabavijo se dodatna zaščitna sredstva. Ugotovilo se je, da je predvsem ventilacija delovnih prostorov slaba in da se ne upoštevajo higienske mere, predvsem redno čiščenje zobovja in umivanje rok s krtačo, pranje delovnih oblek, dodatna prehrana na železu in drugo. Za slikarnico se naj predvidi drug prostor v novo zgrajenih objektih, izboljša naj se vlek Limove tunelske peči in izdela naprava za odsesavanje prahu med posipavanjem izdelkov z ledom in radiranjtem le-teh. V času ko poročamo, omenjene naprave že delujejo. Nabavljene pa so bile tudi primerne cevne maske »Dräger« iz Zahodne Nemčije za delavke pri brizganju ob kabinah. Vsi delavci, ki zasedajo delovna mesta v slikarskem oddelku, so vse doslej pod ambulantno kontrolo. Vse ostale raziskave glede bolezni, ki so se pojavile, pa so v teku. Izdana in vložena finančna sredstva za HTV pri delu v letu 1964-65 Za mleko, čaj, skladkor, kavo, kislo vodo itd. 1964 6,254.311 din 1965 8,139.612 din Za obleko, škornje, očala, rokavice itd.: 1964 11,143.748 din 1965 12,031.387 din Izdana sredstva za zdravila: 1964 1,403.442 din 1965 1,221.842 din Izdana sredstva za zdravniške preglede: 1964 136.769 din 1965 3,707.052 din Porabljena sredstva za cepljenje proti gripi: deratizacija — dezinfekcija 1964 829.850 din 1965 1,070.000 din Vloženega za HTV pri delu: 1964 19,768.120 din 1965 26,169.893 din Razlika v letu 1965 6,401.773 več Vsa dela HTZ potekajo v dob- rem sodelovanju z upravo podjetja, sindikalno podružnico in obratno ambulanto. Pri rednih pregledih obratnih prostorov z inšpekcijo dela, sanitarno in- špekcijo ter inšpekcijo pravno-vamostne službe je vzpostavljeno tesno sodelovanje. Pri podjetju je od delavskega sveta postavljena komisijta za hi-giensko-tehnično zaščito, katere naloga je, da vodi delo na tem področju, odloke pa izvršuje uslužbenec HTZ. Komisija se je sestajala po potrebi enkrat mesečno, pri kateri je navzoč varnostni uslužbenec in izvoljeni član posameznih oddelkov, njih naloga je, da iznesejo probleme in pomanjkljivosti s tega področja dela. Analiza vzrokov in izvorov poškodb Delno zastareli obrati, prevelika gostota ljudi na delovnih mestih, predvsem v notranjem Obratu. Križanje poti internega 'transporta. V letu 1964 je povzročila povečanje obratnih poškodb delno tudi rekonstrukcija obrata. Nadalje je nepazljivost pri delu, predvsem novodošlih mladincev zaradi neprevidnosti, oziroma radovednosti, ne gleda kod štopa pri delu, ali pa je z očmi in mislijo drugje, samo pri delu ne, kajti od vseh poškodb pri delu je okrog 80% subjektivnega značaja. To pa je v večini primerov neprevidnost pri delu samega po-škodovanoa ali sodelavca. Na zadnjih sejah komisije je bilo obravnavano vprašanje porabe zaščitnih sredstev. Glede na to, da se morajo nekatera že obrabljena pri dviganju novih vrniti, je prišlo do sporov in nesporazumov. Komisija ne bo odstopila od sprejetega sklepa. Opaža se, da člani kolektiva uporabljajo zaščitna sredstva za opravljianje različnih del na domu, iz česar sledi, da moramo preprečiti nesmotrno trošenje sredstev, katera dajemo za zaščito pri delu, ne pa za gospodinjska in druga podobna dela. Številke izdatkov narekujejo komisiji in organom upravljanja, da ukrepajo najstrožje glede trošenja naših Skupnih sredstev in izgube delovnih dni. Komisija HTV KOMISIJA ZA IZREKANJE. UKREPOV je na ipodllaigi določil začasnega sklepa o odgovornosti 'delavcev po opravljeni javni obravnavi zoper kršitelje izrekla ustrezne ukrepe, in sicer: Dne, 25. 2. 1966 so fallii izrečeni naslednji ukrepi: Zoper Pušnik Franca din Poidlles-miik Fani, notranji obrat, je bal izrečen ukrep opomina, ker ista ise netioivaniško obnašala napram sodelavki. Zoper Franković Jožeta im Trim-kar Vilijema, notranji obrat, je bil izrečen Ukrep javnega opomina, zaradii neto v asiškega odnosa Fran-kovič Jožeta do sodelavca, Trin-kar Vilijem.pa je ponovno neupravičeno izostal :z dela. Tirlinlkar Viljem je dolžan zaradii ilzostainika povrniti škodo v višini 60 N din, Frankioviiič Jože pa zaradi povračila poškodbe 45 N dim. Zoper Kepa Viktorja, notranji obrat, je ibill izrečen ukrep opomina, ker jie Ibii vinjen na delovnem mestu im zaradii netovariškega odnosa idlo odldelkioivoidje. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 30 N din. Zoper Gasaniič Ano je bil dizre-čen ukrep opomina, ker je prvikrat neupravičeno izostala z dela. Dolžna jie povrniti škodo v višini 17 N din. Zoper Pavlič Ljudmilo, Stražar Karolino din Dragoje Nikola je bil ponovno izrečen ukrep zadnjega javnega opomina z lopoizartiilam, da bo za naslednjo kršitev v obdobju 6 mesecev dan predlog za izključitev. Kot olajševalna okolnost se je upoštevalo dejstvo, da imenovani dalj časa niso stanili kršitve. Pioieg tega je Pavlič Ljudmila dioilžna povrniti 18 N din, Dragoije Nikola pa 53 N din premoženjske škode. Komisija je zagovore upoštevala kat olajševalne okolnosti, vendar obstojijo taki razlogi, ki kažejo na • nadaljevanje na 9. strani VIDEL SEM ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE OKOLICA SEW YOßKA Delo, ki sem ga imel, me je velikokrat vodilo v bližnjo in daino okolico New Yorka. Razume se, da sem vso to pot prevozil z avtomobilom, saj je avto masovno prometno sredstvo in brez njega skoraj ni mogoče ničesar opraviti. Prepotovali sem z avtom okoli 2.500 km in obiskal države New Jersey, Pennsiylvania in Connecticut. Država New Jersey je najbližja soseda države New York, odnosno Newjorske-ga centra Manhattan. V njo se pride skozi podzemni predor, ki vodi izpod reke Hudson. Ko se človek vozi po tem predoru, nima občutka, da preko njega teče ogromna količina vode reke Hudson, ki je v tem delu že dodobra pomešana z vodo Atlantskega oceana. Izpod reke Hudson vodita v državo New Jersey dva predora, ki nosita ime po ameriškemu prezidemtu Lincolnu ter evropski državici Holandski. Pot v Philadelphio, katero sem v času bivanja nekolikokrat obiskal, vodi še skozi državico Pennsylvania, ki je po konfiguraciji tal zelo podobna predelom Slovenije. Ves čas okoli 100 km dolge poti -iz New Yorka v Philadelphio pa se človek vo-zi ob pokrajini Mewark, ki je poznana po nepreglednih rafinerijah, ki obkrožajo obe strani moderne večs-tezne ceste. Ker sem ravno pri cestah, bi omenil, da so priključki cest v New York izpeljani v več nad- stropjih z velikimi visečimi mostovi, tako da ima človek občutek, da so ljudje to bližnjo okolico New Yorka povsem -spremenili v železje in asfalt. Tu bi po mojem mišljenju bitl-o nemogoče živeti; to potrjuje tudi zelo majhno število stanovanjskih objektov in so vse razpoložljive površine prekrite z industrijskimi objekti. Takšno pokrajino, mislim spremenjeno s človekovim poseganjem vanjo, zahteva velika frekvenca avtomobilskega prometa. Zaradi tega je tudi vsa konstrukcija in izvedba ameriških avtomobilskih cest prilagojena takemu stanju. Obstoje nekako štiri kvalitete avtocest. Te so z dvema, štirimi, šestimi in pa osmimi cestišči. Najvišja v kategoriji cest je tista z osmimi cestišči, pri kateri gredo štiri cestišča v eno smer. Širina enega cestišča ni dosti manjša od širine naše avtoces-te. Zanimivosti ameriških cest so tudi v tem, da je potrebno ob vhodu na eno od omenjenih cest plačati prevozno takso, zato so ob vhodih in izhodih iz takih cest urejene velike blagajne. Tudi tarife niso tako skromne, saj stane ena milja vožnje od 12,5 do okoli 29 dinarjev. Če poleg teh taks -pogledamo še ceno benzina, vidimo, da v njej še kakih dopolnilnih taks za cestišča ni, saj je cena približno enaka naši. Človek bi pričakoval, da so na tako urejenih cestah dovoljene velike hitrosti, vendar je to rav- no obratno. Zaradi nerodnega reda na cestah se promet odvija sorazmerno počasi in Komplicirano. Dovoljeno je prehitevanje z desne in leve strani cestisca, to pa ustvarja na cestah tako situacijo, da se vozniki ne kategorizirajo po nitrosa vožnje od leve proa uesni, koc je to na urejenih evropsjtin cesiah, am-paK so razporejeni po cesti pomešano. Upam traiti, da bi z uvedbo takega reua na cestah, kot je v Evropi, bno odvijanje prometa veliko hitrejše. Normalne dovoljene hitrosti na prvovrstnih ameriških cestali so od 90 do 120 km na uro. Nekatere države pa i-m-ajo na posameznih cestah tudi neomejene mtrosti, kot na primer California. Kazni, Ki se plačujejo pri pre-Koračenju maksimalnih histroti, so precej vehKe_ in se odmerjajo po Številu prekrškov. Policija ima za kontrolo hitrosti posameznih vozil na cestišču urejene radarske naprave, tako da je ob prekrških povsem neumestno karkoli razpravljati s policijo. Vse kazni se odmerjajo na rednem sodišču, policija ne prevzema nobenega denarja in izpolnjuje samo prijave. Država Pennsylvania je bila na mojih potovanjih z avtom tista, po -kateri sem največ prevozil. .Bil sem v okoli 35U km od New Yorka oddaljenm Berwicku, ki je majhen industrijski kraj s kovinsko in elektroindustrijo. Na poti v ta predel Združenih držav Amerike sem šel skozi mesto Hazleton, velik rudarski kraj, v katerem se je v času moje poti skozenj dogodila rudarska nesreča. Kasneje smo zvedeli, da so -po petih dneh reševanja rešili dva rudarja, ki sta bila ob nesreči zasuta. Predeli države Pennsylvania so v tem področju pokriti s prelepimi bukovimi gozdovi, skozi nje pa vodi lepo asfaltirana cesta. Zanimivo je tudi to, kako se na teh cestah, ki vodijo skozi -takšne velike komplekse gozda, pazi na metanje odpadkov iz avtomobila, predvsem pa ogorkov cigaret ali vžigali-c. -Kazni ,s-o za naše razmere izredno visoke, saj znašajo od 125 -do 250.000 dinarjev za. en prekršek. Zaradi takšnih kazni so požari v gozdovih, povzročeni z malomarnostjo, izredno redki. Potreba, da obiščem proizvajalca naših novih avtomatskih strojev, me je -peljala skozi državo Connencticut, v kateri leži mesto Hartford. To je manjši kraj v pokrajini, ki nosi skupni naslov Nova Britanija (New Britain). Na tej poti, razen v Hart-fordu, nisem videl nič posebnega. V Hartfordu pa je naredil name velik vtis projektivni atelje firme Emhart, la je projektirala in izdelala za našo tovarno stroje. Ta projektivni atelje je daleč izven mesta — na deželi, na osamljenem travniku pod vznožjem bukovega gozda. Taka lokacija je izbrana zato, da imajo ljudje pri svojem delu mir, saj se v teh ateljejih vrše konstrukcije najbolj zapletenih sistemov za zapiranje vrat, strojev za predelavo stekla, kakor tudi laboratorij za raziskavo in analize različnih stekel iz različnih predelov sveta. Na -potovanjih z avtom se normalno pripete kakšne nevšečnosti. Tako smo tudi mi doživeli majhno, katere rešitev pa je značilna za ameriške prilike in jo zaradi tega tudi omenjam. Izgubili smo daleč o-d svojih stanovanj ključ od avtomobila in je bil povratek skorajda nemogoč. Preiskali smo vso tovarno, v ka- Pogled na Empire State Building iz vozečega avtomobila proti New Yorku teri smo se nazadnje zadrževali, vendar ključa nikjer. Poklicali smo vse servise firme Chewrolet, vendar v nobenem ni bilo možno dobiti rezervnega ključa za avto naše številke odnosno serije. Zadnja šansa nam je bil obrtnik za izdelavo zapletenih ključev. Na telefonski poziv se je takoj odpravili in čez -dobrih 15 minut že -ogledoval ključavnico. V manj kot 1 minuti od pogleda v ključavnico je izdelal nov ključ in usposobil avto za na pot. Cena je za tako kratek čas za naše pojme neprimerna, saj je ta obisk stal 12.500 dinarjev. V bližnji okolici New Yorka sem Obiskal še mestece Tarry-town, kejr je Mark Twain snoval svoja znamenita dela. V tem kraju sem se nahajal le mimogrede. V tem kraju je bil ob vso-jem obisku v ZDA tudi -predsednik Tito im se je peljal preko reke Hudson po Velikem mostu (Grand Bridge). Svoje kratke spomine je vpisal v knjigi spominov hiše, v kateri je Mark Twain delal in je danes najbolj urejena restavracija na tem področju -s spominsko Mark Twai-ndvo sobo. Razume -se, da sem ob povratkih v New York v-oziil prek-o poznanega mostu George Washington Bridge, ki je predvsem impozanten zvečer, ker je ves ena sa-rna luč. To, kar sem sedaj opisal kot okolico New Yorka, je že precejšen del ZDA, vendar sem tisto, kar -sem prevozil z avtom, smatral kot okolico, saj so ZDA tako raz-sežne, da se daljne okolice lahko obiskujejo le z avioni. Prihodnjič: Nekaj o živ-Ijenski ravni in preskrbi. George Washington Bridge, po katerem se lahko pripelje preko reke Hudson v New York Ob 20-letnici brodarskega,društva Hrastnik si v našem kolektivu vedo, da se naši mladi člani kolektiva, med njimi tudi steklarji, radi davijo s športom. Že pred vojno, ko ni bilo takih možnosti niti finančnih sredstev kakor danes, so steklarji in ostali naši delavci organizirali razna društva in klube, v katerih so se zbirali. Orodna telovadba in nogomet sta bila na prvem mestu. O kakšni drugi dejavnosti ali klubu ni bilo sledu. Po vojni pa je športno življenje v steklarni zaživelo. Ustanovljeno je bilo sindikalno športno društvo' »Bratstvo«, ki je imelo v svojem okrilju nogometni klub, odbojko, kegljanje, šah in brodarsko društvo, ki je sicer spadalo pod Ljudsko tehniko. Na pobudo podjetja »ELIT« iz Trbovelj se je naš tovarniški odbor sindikata odločil, da sprejme ponudbo o športnih srečanjih. Sestali so se predstavniki obeh podjetij in se dogovorili o poteku tega tekmovanja in ostalih problemih okoli tega. Ker je »Elit« majhno podjetje, so tekmovanja razdeljena tako, da se vsako nedeljo tekmuje v eni športni panogi, Najprej naj bodo vsa tekmovanja v Trbovljah, nato pa povratna v Hrastniku. Prvi del tekmovanja je končan, rezultati naših predstavnikov pa zelo skromni. Kar poglejmo, kaj so dosegli v posameznih disciplinah: 1. Šah: Predvsem je treba grajati neresnost posarrieznikov: ker se je na tekmovanja pojavilo namesto deset šahistov samo pet. Razlogi, s katerim se skuša to opravičiti, češ, da smo imeli na ta dan tekmovanja v zasavskem merilu, da tovarna normalno obratuje, da je bila konferenca ZK, itd., ne more biti zadosten za to neresnost, ker v tako velikem kolektivu se mora tudi pod takimi pogoji najti deset ljudi, iki znajo igrati šah. Rezultat po odigranih partijah je bil 3,5:1,5 za Elit. Edino partijo je dobil Kobal Anton, remiziral pa je Arsenič Gojko. 2. Strelci: Edina ekipa, ki je nekaj pokazala in zmagala v moški in ženski konkurenci. Rezultat moške ekipe je 1515 : 1232 krogov, ženske- pa so zaključile srečanje s 580 : 424 krogov. 3. Namizni tenis: Glede na stanje, kakršno je, nismo veliko pričakovali. Rezultat je 10 : 4 v korist »Elita«. Slab start namiznega teniisa je delno opravičljiv, V letu 1946 so se v brodarskem društvu začeli najprej zbirati starejši člani, mladinci in pionirji. To delo v samem začetku ni bilo organizirano, večinoma mlajših niti ni vedela pravega pomena tega društva. To je pa razumljivo, saj je bila ta vrsta športne panoge povsem nova, nekaj edinstvenega ne samo za mašo dolino, temveč za celo Zasavje. Kmalu pa so vsi vzljubili to delo in razvedrilo, ki jim ga je nudilo brodarsko društvo. Ker je zanimanje za brodarstvo raslo iz dneva v dan, so se lotili organiziranja društva. Uradno je bilo brodarsko društvo ker so bili naši mladi tekmovalci brez treninga. Ce hočemo v tej disciplini kaj več doseči, jim moramo nuditi prostor za vadbo. 4. Kegljanje: Tudi v tej panogi smo doživeli poraz, čeprav smo pričakovali več od naših kegljačev. Igrale so se borbene partije. Rezultat prve partije je bil 444 : 367 podrtih keglov. Druge pa 397 : 367 podrtih keglov — v korist »Elita«. Tekmovanje v Trbovljah je potekalo v prijetnem športnem vzdušju, organizaoija tekmovanja je bila zelo dobra, prav tako je bil tudi sprejem s strani tovarišev iz »Elita« prav prisrčen. Za gostoljubnost se jim iskreno zahvaj ujemo in želimo, da bi se v srečanju v Hrastniku počutili prav tako kot mi pri njih. Drugi del tekmovanja se je odvijal v Hrastniku in je bilo nekaj več sreče kot v Trbovljah. 1. Šah: Srečanje smo zaključili s 6,5 : 3,5 za Steklarno. 2. Strelstvo: Srečanje je dobljeno s 501 krogom razlike v korist Steklarne. 3. Kegljanje: Zmagali so domačini — ali samo z enim keg-lom razlike. 4. Namizni tenis: Srečanje smo izgubili z visokim rezultatom 11:4. Naši mladi tekmovalci niso bili kos izkušenim nasprotnikom, so pa taka tekmovanja zanje koristna, ker bodo tako pridobili na rutini. S tem je tekmovanje z »Elitom« po prvem dogovoru končano. Želja obeh kolektivov pa je, da se srečamo še v odbojki in nogometu, kar naj bi bilo v me-cesu aprilu. Na splošno pa želimo, da se naši kolektivi po športni liniji še večkrat srečajo. ustanovljeno v prvi polovici leta 1948. Utanovitelji so bili ljubitelji tega vodnega športa in modelarstva. Bili so kljub svoji mladosti sposobni postaviti temeljni kamen, na katerem še danes trdno stoji brodarsko društvo Hrastnik. Delo, ki so ga začeli pred 20 leti, se razvija še danes. Žal nam je, da teh sposobnih ljudi ni več med nami, čeprav še žive v Hratsniku — odšli so na bolj odgovorna mesta v druga društva, v katerih se njihova organizacijska sposobnost prav tako občutno pozna. Z ustanovitvijo društva se je odprla pot do novega razvedrila za naše mlade delavce. Ravno ta panoga športa je pa izredno primerna za Steklarje v poletnih mesecih, ko se lahko po napornem delu ohladijo v vodi in razgibajo v čolnih. Brodarsko društvo se ukvarja predvsem z vodnim športom — veslanjem, kajakaštvom in izdelavo plovnih objektov za potrebe svojega društva. Mislim, da ni potrebno pisati o tem, kako koristen in zdrav je ta šport. Pri njem se mlad človek pravilno razvija, pridobi si moč in zdravje. Koristno je tudi to, ker se mora vsak, ki želi v čoln, najprej naučiti plavanja in spoznati vode, po katerih bo pozneje lahko vozil sam. Te sposobnosti vsakega poedi-nega se pa merijo pa raznih tekmovanjih, ki se organizirajo med letom. Veslanje na mirnih vodah ter slalom in spust v kajaku in kanuju na divjih vodah zahteva veliko moči, vzdržljivosti in seveda znanja. Ravno v tej panogi smo imeli Hrastničani že precej uspehov tako v republiškem kakor tudi v državnem merilu. Tako so naši fantje že nastopali v državni reprezentanci izven naših meja ter zastopali našo državo. Vsako leto sodeluje brodarsko društvo pri tradicionalni Titovi štafeti, ki potuje po Savi od Hrastnika do Zagreba. V pozni jeseni in pozimi pa se brodarji preselijo v skromno delavnico; tu popravljajo čolne, vesla in kanuje. Mlajši mladinci in pionirji pa se usposabljajo v izdelavi raznih modelov in drugih pomembnih delov, ki spadajo v panogo našega športnega in modelarskega društva. V naši društveni delavnici je bilo izdelanih že več kajakov, kanujev, sandolin im celo dva motorna čolna. Še več uspehov bi pa društvo imelo, če bi imeli primemo delavnico z boljšo opremo in orodjem. S svojimi izdelki je društvo sodelovalo na raznih razstavah. Brodarsko društvo je imelo od svoje ustanovitve pa vse do danes veliko število aktivnih članov; še več bi jih bilo, če bi imeli na razpolago večje prostore. Do lanskega leta so dobivali brodarji finančno pomoč za svoje delo predvsem od članov našega kolektiva, ki so dajali mesečno prostovoljne prispevke, zahvaliti pa se moramo tudi naši sindikalni podružnici, ki nam je vsa leta od ustanovitve društva finančno pomagala, s tem pa dosegla, da društvo ni prenehalo s svojim delom. V tem prispevku želimo povedati tudi to, da je trenutno v članstvo vključenih večina članov kolektiva, 'ki žive v spodnjem delu Hrastnika, kar je pa vpričo tega, da imamo Savo čisto blizu, razumljivo. V zadnjem času pa se opaža veliko zanimanje za brodarstvo tudi v gornjem delu Hrastnika, kar je zelo razveseljivo, saj smo veseli vsakega novega člana, ki ima veselje do vodnega športa. Težko pa je ustreči vsem, ker nam primanjkuje opreme in plovnega parka. To stanje se je pa poslabšalo, zlasti odkar se je društvo vključilo v občinsko zvezo za telesno kulturo, tam pa nimajo dovolj razumevanja za naš šport, kar kaže dovolj jasno podatek, da smo dobili v lanski sezoni samo 30.0000 din dotacij, kar pa ne zadostuje niti za pol kajaka, da ne govorimo o nadaljnjem razvoju društva in doseganju večjih uspehov v republiškem in državnem merilu. Naše društvo ni bilo pred 20 leti ustanovljeno zato, da bi se v njem izživljala peščica ljudi, ustanovljeno je bilo z namenom čimvečje rekreacije delavcev in afirmacije ljudske tehnike; svoj namen smo dosegli, čeprav lahko trdimo, da bi bilo naše delo še veliko bolj plodno, seveda če bi znali tudi drugi naše napore bolj ceniti. Želimo brodarskemu društvu ob 20-letnem jubileju še mnogo uspehov, enako tudi vsem aktivnim članom in tistim, ki so pred 20 leti ustanovili to društvo, obenem se jim zahvaljujejmo za njihov trud in požrtvovalnost. Rekreacija - šport ZANIMALO VAS BO! V mesecu aprilu bodo praznovali svoj rojstni dan: Babič Amalija, Bedrač Ivana, Bregar Ida, Bombek Marija, Bu-kovšek Radoslava, Dolan Alojzija Dragar Vilma, Fele Danijela, Gregorčič Angela, Hlastec Jožefa, Jazbinšek Alenka, Jontez Magdalena, Kandolf Angela, Kandolf Milena, Kelnar Marija, Kirn Jožefa, Klenšek Zofija, Knez Angela, Kolašdk Irena, Kunič Nada, Mlakar Ana-Marija Mlinarič Nada, Ocvirk Dragica, Ofentavšek Cvetka, Pavlič Stanislava, Peklar Entonija, Pogačnik Marjana, Potušek Angela, Prah Erika, Projič Nevenka, Roter Vida, Skale Angela, Sršen Marija, Stopinšek Miroslava, Stražar Nada, Strgaršek Milena, Strniša Marija, Šantej Ana, Sopar Matilda, Šrenk Marija, Tržan Matilda, Vidmar Ana, Vidmar Frančiška, Vidmar Zofija, Volfand Frida, Vrečar Alojzija, Vratič Slavica, Vuljanko Nada, Zorenč Marija, Zupanc Marija, Zver Erika, Žnidar Vanda, Alauf Nada, Košler Verena, Malis Vida, Pevcin Erika, Zalokar Terezija, Cveblar Stanko, Kavzar Janko, Rački Viktor, Bedenik Rudolf, Marčen Alojz, Bezgovšek Jože, Boltin Zdravko, Bremec Alojz, Ciglar Janez, Čepin Adolf, Čepin Alojz, Delpin Edvard, Detič Jurij, Dolinšek Franc, Drobne Vekoslav, Ekič Džemal, Fabiani Alojz, Gomilar Rudolf, Gornik Peregrin, Gričar Stanislav, Grlica Alojz, Brum Jože, Hočevar Adolf, Kajina Franc, Kajzer Adolf, Klemen Radovan, Klemen Zoran I., Klapej Alojz, Kojc Anton, Kostanjšek Stanislav, Kram-žar Ivan, Kreže Anton, Matko Ivan, Mejač Peter IL, Moiravic Franc, Najdenič Alojz, Novaik Avgust, Opresnik Anton, Rap Robert, Podlunšek Rudolf, Podme-nik Franc, Požun Alojz, Radej Stanislav, Rezec Rudolf, Siimer-šek Franc, Sladič Matija, Slokan Janez, Stepinšak Ferdinand, Šepetave, Ivan, Šoba Jože IL, šoštar Ivan, Špan Emil, Trinkar Adolf, Tržan Ivan, Tušek Zdenko, Verač Anton, Verk Vincenc, Videnšek Franc, Vidmar Franc II-, Volaj Jože, Zakrajšek Robert, Zalokar Anton, Zupanc Janez, žibert Leon, Ojstršek Božo, Pust Vojko in Povše Alojz. Iskreno čestitamo! Uredništvu »Steklarja« PRISLI V PODJETJE Zorec Franc, Jamšek Katarina, Brzin Alenka, Oplotnik Jožefa, Mihoci Ivan, Zidar Ana, Mekše Marija, Slonecki Olga, Buršič Maks, Goljuf Valerija, Kukovič Zdenka, Rajbar Ana, Jerkovič Jakov, Bičanič Karlo, Abram Alojz, Završnik Leopold, Dolanc Ciril, Sodič Franc, Pungerčič Janez, Brečko Ludvik, Lanhar-nar Nada, Marčen Alojz, Mekše Mirko, Anderlič Alojz, Trbovc Stanko, Kokanovič Jovo, Kape-lar Albert, Pavlič Friderik, Žlindra Ferdo, Povše Alojz, Dimitrije-vič Milorad, Zupančič Stanislava, Eminovič Jusuf, Kocman Anton, Tušek Silvo, Škerjanc Jože, Homšek Angela, Krajšek Martin, Stušek Alojz, Zajc Ivan, Bombek. Marija. ODŠLI IZ PODJETJA: Invalidsko upokojen: Brečko Ferdinad. Umrli: Zupanc Ivana in Majer Jože. Odšli v JLA: Gnjidič Spiro, Pokraj ac Milan, Rončecvič Spiro, Džurica Rajko, Šinkovec Leopold, Siene Erih, Kamber Derviš, Holešek Jože, Šrenk Drago, Knez Jože IL, Tavčar Vincenc, Bajda Martin, Poub Branko, Lipar Anton II., Klanšek Leopold, Živkovič Džordže, Laloševič Dimitrij, Mladenovič Slobodan, Munda Stanko, Blagotinšek Boris, Sotlar . Jože, Burkeljc Franc, Musar Silvo, Sotlar Emil, Kovač Alojz, Dumik Ivan, Avflič Alojz, Strmljan Anton, Kovač Ivan, Krašovec Alojz, Baljkovič Dero-•sim. Na lastno željo: Simeri Ana, Simerl Friderik, Ravnikar Stanislav, Pasarič Ana. Enkrat: Zaletel Mila, Keiner Franc, Staražar Nada, Jugovar Rihard, Salobir Vinko, Šarlah Miha, Erman Bronislova. Dvakrat Ocvirk Bariča. Ob prebiranju tovarniškega glasila sem se tudi jaz odločil, da vam pošljem prispevek, če se vam zdi primeren, ga prosim objavite. Zamolklo škripanje škornjev počasnih korakov je ediino, kar je čuti v tihi zvezdnati noči. Zdaj pa zdaj se v mesečini medlo zasveti na puško nasajen nož. Utrujeni pogledi mi tipajo na vse strani v gluho noč. Straža. Kako neskončno dolgi sta ti dve uri. Pogled se mi odlepi od temnih silhuet samotnih akacij na horizontu in začne pot po nebu. Veliki voz, nad njim levo Severnica. Tam nekje v tej smeri, tisoč kilometrov od tod leži rodni dom. Šele pet mesecev me loči od njega, pa se mi zdi že večnost. Misli prelete veliko zračno razdaljo in znajdem se v domačem okolju. Ob topli peči v domači sobi se je razvil prijeten pogovor. Domači in sosedje, fantje in dekleta; od časa do čaisa šipe v oknih zažven-ketajo od prešernega smeha. Taki so bili zimski večeri preteklih imiiiMiiiiiiiiimiiiiim!iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||l|||l|||,||„,|„l|)|||||||mi Oproščenje in graja Samovoljno Ocvirk Bariča. V zapustila delo: V mesecu februarju so neopra-večno izostali še: Ni prav, da se o preminulih pogovarjamo po časopisu še potem, ko jih ni več in ko smo jih spremili k počitku. Tedaj veljajo samo še pohvale, toda v našem primeru za enkrat le ni tako. Pred dnevi smo pokopali članico našega kolektiva, tovarišico Zupan Ivanko, članico iz pododbora »Transport«. Kljub novemu pravilniku o posmrtnini, ki je ponos celokupnega kolektiva pa le nismo naredili vse prav in lepo. Pospremilo jo je mnogo sodelavk in članov kolektiva. Godba in pevci so njihovo dolžnost izvršili, Je začetka, ki ga imamo pri naših pogrebih v navadi, ni bilo. Ni bilo nagrobnega govora! Bil je nesporazum med tovarniškim odborom sindikata in odborom »Transport«. Navada je pri nas, da če kdo v pododboru umre, stopijo v akcijo njihovi odborniki, ki skrbijo za potek pogreba in njihovo izvršitev pravilno izpeljejo. Kljub temu, da je bila pokojnica v njihovem pododboru priljubljena in so bili vsi prizadeti že ob njeni mučni bolezni in nato ob smrti, pa so pozabili, da bi se ob grobu ena od ožjih sode- Z>. ?.—STt'f'T-tTi v imenu lavk poslovila na glas vseh. Ker v omenjenem pododboru že dolgo časa ni bilo takega primera, pač ni bilo vse jasno, zatorej tudi ta neljuba napaka. Napaka, katero naj vsi člani kolektiva, posebno pa še pododbori, vzamejo kar se da resno, kajti ..talka napaka se naredi samo enkrat. Morda je bilo med člani pododbora trenutno preveč prizadetosti in žalosti, toda nekdo bi lahko prišel do članov glavnega odbora in zahteval, da se tudi to uredi, če pri njih ni nikogar, ki bi znal zadnje misli in besede položiti na papir in jih tudi na glas povedati ob grobu. Cenjenim svojcem se hočemo s tem, ne samo oddolžiti, temveč iskreno oprostiti in na ta način dokazati, da smo kljub pomoti ob tem času vseeno vsi sočustvovali in bili ob izgubi prizadeti. Sklep in želja nas vseh pa naj bo, da v bodoče tudi do take napake ne pride več, kajti mislimo da je prav, če smo vedno enotni pri delu in uspehih, bodimo enotni tudi na zadnji poti. Izrabljam to priliko, da v imenu glavnega odbora sindikalne podružnice izrekam vsem sorodnikom in znancem sožalje. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii: let. Po sladkem spancu pa ob progi hitrih korakov na delovno mesto v Steklarno. Tako dan za dnem — jutro za jutrom. Tu pa ostane precej noči prečutih, brez spanca, ko opravljam dolžnosti. Frfotanje kril in zateglo kričanje sove me predrami iz zamišljenosti. Obrnem ise in pogled mi zdrsi po hribu navzdol na redke luči štipSkih ulic, 'ki medlo odsevajo v motni Bregdlnici. Slikovito mesto na bregovih lene reke počiva po napornem delavnem dnevu, le v tekstilni tovarni »Ma-kedonki« ropotajo stroji za razsvetljenimi okni. Skoraj 20.000 prebivalcev tega mesteca v vzhodni Makedoniji nabira moč za nov delovni dan. Jutri bodo ulice že navsezgodaj zaživele. Petek je v Štipu »bazami« (tržni) dan. Iz bližnje in daljnje okolice 'bodo v mesto krenile kolone s težkimi bremeni na upognjenih oslovskih in konjskih hrbtih. V mestu bodo prodali kmetje svoje pridelke in nakupili potrebnih stvari. Na večer bo »čuks« (osel) z drobnimi koraki stopical proti domu z gospodarjem v lesenem sedlu. Štip je zanimivo mesto. Med blatne in z rečnim kamenjem tlakovane ulice se vriva vedno več asfaltnih ulic s širokimi pločniki. Ob teh novih ulicah stoje moderne zgradbe (stanovanjske in poslovne) v stilu sodobne arhitekture in so pravo nasprotje tradicionalnim makedonskim in turškim hišam. Redki avtomobili švigajo med živopisano množico. Ob sejmih lahko v mestu vidiš makedonsko in celo turško narodno nošo. Seveda se v teh oblačilih pojavljajo le še starejši prebivalci štipske okolice. V prvih večernih urah zaživi glavna ulica. Po obeh straneh ceste se odvija nočna »promenada«, ki ne preneha vse tja do desete ure zvečer. Zanimivo pa je, da v teh sprehodih vidiš le malo mladih parčkov. Med sprehajalci so ločene grupe fantov in deklet, saj je v teh krajih še vedno v navadi, da se fant in dekle pred poroko ne kažeta skupaj v javnosti. Vendar pa že to tradicijo precej opuščajo. Ob nedeljskih popoldnevih pa se po mestu plešoč pomikajo svatbena sprevodi, ki jih spremlja bučna narodna glas- ba. Tak je Štip, gledan z očmi vojaka. Morda bi ga kdo drug drugače dojel, vendar pa bi vsakdo našel v njem zanimivosti stoletnih tradicij tega mesta ob Bre-galnici. Naj ob koncu mojega sestavka prisrčno pozdravim vse člane kolektiva, posebej pa sodelavce iz cize!arsko-stragarske delavnice. Vojak Jakec Knez V. P. 4673/4b VE-1 Štip, Makedonija Pred medobratnim športnim tekmovanjem V zadnji številki »Steklarja« smo seznanili diane kolektiva o športni rekreaciji v kolektivu. Na zadnji seji rekreacijskega odbora smo obdelali še ostala tehnična vprašanja v zvezi z bližnjimi medobratnimi srečanji. Glede na to, da je v posameznih obratih zaposlenih premalo žena, da bi bilo možno sestaviti ekipe za tekmovanje v posameznih panogah (delavnice), se je odbor odločil, da se razdeli podjetje v tri tekmovalne skupine, in sicer: 1. skupina — notranji obrat, 2. skupina — delavnice, deko* rirnica in kontrola, 3. skupina — brusilnica, skladišče, transport in uslužbenci. V vsakem od teh obratov je s strani sindikalne podružnice zadolžena oseba, ki odgovarja v podružnici za formiranje posameznih okip. Naloga le-teh je, # nadaljevanje is 5. strani 1 to, da nekateri (kršitelji vprašanja izpoilinjievanijia delovnih dolžnosti ne jemljejo resino. Dne, 3. 3. 1966 je komisija izrekla naslednje ukrepe: Zoiper Kramžar Karla, Strnad tečen ufcrap javnega opomina za-Pavle, Janežič Jožefe, notranji obrat, je bil izrečen ukrep opornima zaradi neupravičenega izostanka. Dolžni so tudi povrniti premoženjsko škodio, in sicer Kramžar Karl 18 N din, Strnad Pavla 18 N din, Janežič Jožefa 25 N dim. Zoper Jugovar Riharda je bil izradi neupravičenega izostanka. Dolžan je povrniti škodo v višini 50 N dlin. Zoper Keiner Franca je bil ponovno izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradli neupravičenega izostanka z opozorilom, da bo za naslednjo kršitev dan predlog za izključitev. Komisija je upoštevala zagovor in prošnjo imenovanega, da v bodoče ne bo več neupravičeno izostal z dela. Dolžan je povrniti premoženjiskio škodo v vistali 50 N din. Ostali kršitelji so še v postopku. Zoper vse izdane odločbe imajo kršitelji delovnih dolžnosti možnost ugovora na višjo komisijo za izrekanje ukrepov, in sicer v roku 8 dni od prsjiema odločbe. Komisija za izrekanje Ukrepov: da si organizirajo v svoji tekmovalni skupini odgovorne osebe za posamezne panoge, karterih naloga pa je, skrbeti za izbiro tekmovalcev, za vadbo in vse ostalo v zvezi s tekmovalnim programom. Po sklepu odbora se tekmuje v naslednjih disciplinah: — nogomet, — odbojka (moški in ženske), — lahka atletika, moški tek 100 m in 1500 m, met krogle in skok v daljino, — ženske tek 60 m in 800 m, met krogle in skok v daljino, — šah — moški, — rokomet (moški in ženske) — strelstvo (moški in ženske), — namizni tenis — moški, — kegljanje — moški, Tekmovalni uspeh se računa za: I. mesto 5 točk, II. mesto 3 točke, III. mesto 1 točka Po zbiru vseh točk, doseženih v posameznih panogah, se določi skupen plasma skupin. Vsaka tekmovalna panoga se razvrsti posebej, skupen uspeh vseh panog pa da zmagovalca športnih iger. V kolikor posamezne skupine ne bodo sodelovale v tekmovalnih panogah, se za neudeležbo odreže 5 točk, katere si je skupina že prej osvojila. Rekreacijski odbor bo skrbel, da bi bila tekmovanja čim boljše izvedena. Smoter športnih iger naj bi bil — prvič, da bi se športno izživljalo čim več članov kolektiva, in drugič, da bi pri tem tekmovanju našli take športnike, ki bodo dostojno zastopali naše podjetje na tretjih steklarskih športnih igrah 3. in 4. julija v Skopju. Pozivamo člane kolektiva k udeležbi športnih iger! Janežič A. Komisija za urejanje delovnih razmerij pri CDS Steklarne Hrastnik razpisuje naslednja dčlovna mesta 8 KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV Prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazilom o strokovni izobrazbi naslovite na komisijo za urejanje delovnih razmerij. Plača po našem tarifnem pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za urejanje delovnih razmerij pri CDS Steklarne Hrastnik ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi ljubljene mame ZUPANC IVANE roj. ZAJC se iskreno zahvaljujemo za pozornost in pomoč, ki ste nam jo nudili v času velike žalosti. Zahvaljujemo se dr. Toplaku za njegovo požrtvovalnost, saj je bil vsak trenutek pripravljen pomagati in lajšati bolečine dragi mami. Enako se zahvaljujemo ambulantni sestri tov. Faniki Nahtigal, kakor tudi njenim sodelavkam iz skladišča, ki so jo večkrat prišle obiskat v dnevih, ko se je borila s hudo boleznijo. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem rož in številnih vencev, kakor tudi godbi in pevskemu zboru Svobode IL ter vsem, ki so našo mamo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala. Sinova Leopold in Ivan Zupanc ZAHVALA Ob nenadni izgubi naših dragih staršev ALOJZIJE IN JOŽETA POVŠE se zahvaljujemo dr. J ožetu Toplaku za vso pomoč in prizadevnost pri njuni dolgotrajni bolezni, dr. Kerštajnu in osebju bolnice Trbovlje pri težki operaciji. Predstavnikom SZDL. ZB in društva upokojencev za nagrobne govore, pevcem in godbenikom Svobode II., rudarski godbi, darovalcem vencev in vsem, ki ste ju v tako velikem številu spremili na njuni zadnji poti iz Žal na dolsko pokopališče. Prav vsem iskrena hvala. Žalujoči otroci z družinami in ostalo sorodstvo Kadrovsko socialna služba Izobraževalni center Izobraževalni center Steklarne Hrastnik razpisuje VPIS V SEMINAR ZA DELOVNA MESTA PREGLEDALK V NOVEM OBRATU Pogoji za vpis so: dokončana osemletka in delovno razmerje v našem podjetju. Prijave se sprejemajo v kadrovski službi do 15. aprila 1966. Izobraževalni center Hrastnik, dne 18. 3. 1966 Jožetu v slovo V soboto, 19. 3. 1966 nas je globoko presunila vest, da se je smrtno ponesrečil naš sodelavec Jože Majer. Rojen je bil 16. 2. 1925 v vasi Mrtovec. V našem kolektivu se je zaposlil 1. 8. 1955 na zunanjem obratu. Tov. Jože je bil skromen in vesten delavec. Izredna volja do napredovanja pri delu mu je pomagala, da se je usposobil in napravil strokovni izpit za kretnika, premika-ča in zavirača na naši ■ lokomotivi. To delo je opravljal vse do svoje prerane smrti. Njegova življenjska pot je bila 'težka. Štiriletno izseljeni-štvo ga je skovalo v dobrega in naprednega človeka, ki ni klonil pred težavami, ki jih prinaša življenje. Zadnje slovo na dolskem pokopališču je pokazalo, kako priibljubljen je bil med svojimi sodelavci, ki so se v velikem številu od njega poslednjič poslovili. Z globokim sočustvovanjem izrekamo njegovi ženi in sinu ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Umrla je naša sodelavka Za vedno nas je zapustila 12. 3. 1966 članica našega kolektiva, skladiščna delavka tov. Zupanc Ivana. V Steklarni se je zaposlila pred sedmimi leti. Težko življenje jo je predčasno iizčrpalo. Pred leti ji je nenadoma umrl mož, ki ji je zapustil dva še nepreskrbljena otroka. Zavedajoč se, da je treba otroke preskrbeti in jima pomagati do boljšega kosa kruha, je delala z veseljem in vestnostjo. Zahrbtna bolezen pa ji tega ni dovolila, iztrgaja jo je dragim otrokom v trenutku, ko so najbolj potrebovali njeno materinsko ljubezen in pomoč. Zato je vest, da nas je za vedno zapustila, odjeknila še bolj boleče v naših srcih. Njene sodelavke so jo imele rade in jo spoštovale. Na njeni zadnji poti v prerani grob so j o'po-spremile prav vse. Naj ji bo naša slovenska zemlja lažja, kot je bilo njeno življenje. Z globokim sočustvovanjem izrekamo sinovoma Leopoldu in Ivanu ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. NAGR ADNA KR 1 Ž ANKA □ MATERIJA ROPOTANJE Z N06AMI SOSEDNJA DRŽAVA RIBJA KOŠČICA KONRAD ADENAUER RADiOTEH- NIČNA NAPRAVA DEL POLJA PRITOK SEINE.KI IZVIRA V ARDENIH □ WILHELM BUSCH MASKA POTOČNA ŽIVAL NAPAO NA POLITIČNO OSEBNOST □ ELEMENT ŽENSKE PRIČESKE LEPO oblečen MOŠKI KRONA ČISLANJE OSNOVNA GRUPA IZ* delaveste KLA /MP/ 0 REKA NA POLJSKEM piškot ZAVRTLJAJ OBRAT NAJVEČJA EKON.ENO-TA V STEKI HRASTNIK PIJAČA STARIH SLOVANCN PIANO OROŽJE S TETIVO predstojnik SAMOSTANA GRAFIČNA STORITEV VZDEVEK DVIGHTA EISENHOWEAJA SLOVENSKI ČASOPIS IZDELOVA* LEC SIT SLOVENSKI HOKEJIST sestavil: KARLI DREMEL ZLODEJ, HUDIČ ŽENSKO IME DOMAČE GOVEDO SLOVGLED. IGRALEC KEMIČNI ZNAK ZA DUŠIK ČRNOGORSKI PESNIK TEKSTILNI DELAVEC GNJAT GOROVJE NA JUGU S.I SKRBNO OBDELAN KOŠČEK ZEMLJE POPOLN MIR G ČRKA V ABECEDI SLAPJE, BRZICA REITÀ V JV. FRANCIJI 16ČRKA V ABECEDI PREGOVORI PREJA ZA 17 DE L AVO VREČ GORA V ŠVICI IME FILM. IGRALCA L ADDA N MEDNAROD. KRATICA ZA SEVER/NORPy GENERALNI SEKRETAR 07 N INDIJSKI DROBIŽ S ŽENSKO IME PRITOK SAVE • 6 ŠOLSKE OCENE OKRASNE rastline TEDENSKA TRIBUNA VIŠINA ĆAPKOVA DRAMA UROŠ VAGAJA PLEMENSKO GOVEDO GRAZIA DELEDDA PROSTOR, POVRŠINA MORSKA PTICA NAJVEČJI OTOK V JADRANU ZNOJNA KAPLJICA DOLINA POD TRIGLAVOM POLJSKI DENAR □ TERILJA C SKUPINA ZVEZD STRATEŠKA PRVINA SVINČENI PEČAT NAPRAVAZA PRIDOB.SOLI UDNICA, SKRNINA ZAMAZAN OTROK ZMAGOVALNA EKIPA HOKEJA bb KUHINJSKA POSODA OSLONEC □ GORAV BIH V KOLENU NERETVE KUHINJSKA POSODA PODNEBJE LITER PREVOZNO SREDSTVO NA VODI GORA NAD OGULINOM ŽITARICA. KI DOZORI V JESENI OBVESTILO KOČO RACIN GRŠKA BOGINJA ZLA A LJUBK.MOŠKO IME ZATRGOVINO IN CARINE ATEK VRTNA ŽELE N J AVA SKLEPNA BESEDA • OTOK V JADRANU OTOK V JADRANU ŽUŽELKA, KI UNIČUJE OBLEKE IN TKANINE SANJE POVRŠINSKA MERA OKONČINA, ČLAN PRlTR* DILNICA ŽENSKO IME J LUDOLFOVO ŠTEVILO PRI20R IŠČE LETOŠ. SVET. PRVENSTVA V VESLANJU HRVATSKI HOKEJIST PUŠČAMNM VISOKA IGRALNA KARTA RADIUS KANADSKI POPEVKAR /PAUL/ ■ □ OSREDNJA MAKEDONSKA REKA OKRASNI LIST NA KORINTSKIH STEBRIH - GERMAN TITOV Jz ko Plode nase zaRonoaaje NAGRADNA KRIŽANKA Danes objavljamo tretjo nagradno križanko. Med reševalce s pravilno rešitvijo borno z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 20 N din 2. nagrada 15 N din 3. nagrada 10 N din Rešitve pošljite do sobote, 16. aprila na naslov: Uredništvo STEKLARJA — STEKLARNA HRASTNIK. Na kuverto napišite: Nagradna križanka 3. Nagrajenci februarske nagradne križanke. V navzočnosti komisije iz vrst reševalcev in uredništva smo v petek, 18. marca izžrebali tri reševalce. Nagrade prejmejo: 20 N din Radej Lidija 15 N din Rizmal Jožefa 10 N din Perci Gerhard Na željo reševalcev objavljamo pravilno rešitev februarske nagradne križanke. VODORAVNO: Ur, krog, žleb, logar, ta, oblak, Epir, sari, AP, z, laso, Gagarin, NO, Er, oran-žada, jež, trn, Slomšek, Emanuela, tajga, duel, Piran, Poe, ter, IP, s, Elan, požrtvovalnost, sova, Lehar, Alenka, ave, as, kri, Ant, TT, ravnik, LA, lat, Rakek, okarina, sad, oda, d, oklepaj, mamut, tona, E, sifilis, Adela, skleda, m, seno, planet, taktirka, bal, navada. Delavca je treba na običajen način obvestiti o seji organa, ki bo razpravljal o njegovi pravici ali dolžnosti. Po določilu 117. člena TZDR ima delavec pravico, da prisostvuje seji vsakega organa upravljanja, kadar ta obravnava njegovo zravico ali dolžnost iz delovnega razmerja. Ta obvezuje podjetje, da pokliče delavca na običajni način na sejo. Neupoštevanje te dolžnosti ima lahko za posledico težjo kršitev določil postopka in razveljavitev odločitve organa upravljanja. Prenehanje delovnega razmerja zaradi samovoljne zapustitve dela. Samovoljna zapustitev dela predstavlja hujšo kršitev delovne dolžnosti. Tudi v takem primeru lahko preneha delovno razmerje samo na podlagi izreka ukrepa o izključitvi iz podjetja. Odločitev lahko izglasuje s tajnim glasovanjem CDS. V takem primeru preneha delovno razmerje s tistim dnem, iko je delavec zapustil delo. Po določilih statuta se smatra, da je delavec samovoljno izostal z dela, če več kot tri dni izostane z dela in svojega izostanka ne opraviči. M Ali je to res? — Steklarna v Hratsniku spušča v Savo dnevno nad 700 kg katrana, ki ga baje ne more prot dati. Današnje stanje naših vodotokov je že zaskrbljujoče, ker mestoma že povzroča pomembne težave pri uporabi vode v industriji, da ne govorimo o njeni uporabi za namakalne in živinorejske namene. Tudi po sami zunanjosti postajajo nekateri vodotoki odvratni, Sava — zlasti v Zasavju itd. (Tako je zapisano v uradni reviji — kaj hočemo!) — Letni dopust se je določil po novih merilih in so nekateri člani delovne skupnosti po izjavah oškodovani za več kot 8 delovnih dni. (Gotovo ne zaupajo samoupravnim aktom.) — Da imamo v zadnjem času vedno več kršitev delovnih dolžnosti zaposlenih članov do 20. leta starosti zaradi medsebojnih pretepov, nemoralnega odnosa, neopravičenih izostankov, vinjenosti itd. Da te člane ne more spreobrniti niti vodstvo mladinske organizacije, sindikalne podružnice ali kdo drug, kljub temu, da se za nekaj dni živo kesajo za izvršena dejanja. (Prepričajte se v četrtek popoldne). — Da je zelo malo članov delovne skupnosti našega podjetja poslalo podpisane izjave v zvezi z zadnjim zborom, delovnih ljudi oziroma njegovim sklepom. Ni pa bilo junakov, ki bi želeli povedati kaj o resnični vsebini ali ki bi bili pripravljeni dati pismene izjave o tistem, o čemer se je prej govorilo oziroma da so ptički čivkali, kot je bilo zapisano v pismu. (Smo pač taki!) Transport gotovih izdelkov v skladišče