t IE1SHBA PISMENOST S' zefarfkiga kralje viga apoAoljfkiga Velizhaftva pravizG m dovoljenjem. Na D h n a j i, V' salogi zef. kralj, bukvarnize sa fholfke bukve per fv. Ani v' Janesovih ulizah. flovenfko -nemfhke S H OLE v' zefar. kralj, dershavah. 10 Kr. C. M. 13 Kr. C. M. 1 84 5. V v o d. Pifmenoft ali pifmeni nauk ©pra$fe£rc uzht prav govorili in prav pifati. Nemfhka pifmenoft tedej uz.In nemfhki jesik prav govoriti in prav pifati. Pifmenoft uzhi prav govoriti, ker poka-she, is kterih korenin pofamesne befede isvirajo, in uzhi, kako fe pofamesne befede fpremene in pregib a jo. Temu nauku fe pravi ifkanje befedi lic SBorlforfc^ung. — Pifmenoft uzhi dalje prav govoriti, ker pokashe, kako morajo befede med feboj svesane hiti, de fe rasume, kar fe govori. Temu nauku fe pravi vesanje befedi vic 2Bortfujung. Pifmenoft uzhi tudi, kakor je bilo sgorej rezheno , prav pifati , ker uzhi ravnala ali regeljze, po kterih fe befede prav pifhejo. Nabira teh ravnal ali regeljz fe imenuje pra-vopiftie 9le4)tf4>retč>utt3 Kdor fe tedej nemfhkiga jesika prav nau-zhiti hozhe, fe mora nar prej uzhiti nemfhki jesik prav govoriti , in po tem fe mora uzhiti ga pravpifati. Torej fe nemflika pifmenoft rasdeli v' dva velika dela: 1) F počluzhenje nemfhki jesik prav govoriti. 2) V poduzhenje nemfhki jesik prav p*-fali j -»>»X»fc C « P e r v i del. Poduzhenje nemfhki jesik prav govoriti. Pervi rasdelk. Splofhno siianje od bcfedi. §• 1. fiLadar zlilovek govori', fe flifliijo mnogoteri glafovi. Ljudje fo snafhli snamnja, s' kterimi fe vfak edin g!af sapifati da. Tem snamnjam pravimo s&kerke Sud)flabfn. S- 2- Vfim poredama sverftenim zherkam fkupej fe pravi abezeda 2lk ober StfpJjabet. j\'emfhka abe- ' %ida ima tele zhcrkc, in lizer tako sverftene : «/ a, b, C, b, e, f, g, fi, t, f, f, m, n, o, V, <1/ t/ f, CO» f / «/ •t, 9» 4. §. 3. Nektere smed teh zherk fe lahko vfaka po-febej, bres pomozhki kake druge zherke rasložliiio isrezhe. Ker imajo te zherke vfaka pofebej fvoj popolnama glaf, fe jim pravi famoglafniki, ©elfcjl* laute. Samoglafniki fo: a, d, e, i, (9), o, o, u, it. Trije famoglafniki d, 0, li, fe imenujejo pov-sdignjeni famoglafniki cvt)i>i;ete SelfcjMaute, kčr nifo drugiga kakor nekoliko povsdignjem famoglafniki «, 0, U Pravi fe jim \u&\ preglafniki Uttllaute, ker fe glaf a, 0, U nekoiko fpremeiii. Kar je pa drugih zherk, nobena nima fama safe raslozhniga giafu, ampak ga dobe s' pomozbj® tfrattt. beutfd>e St kakiga famoglafnika; (orej fc jim pravi foglafniki 2)?ttfaute. Torej she v' abezedi famoglafnike bres vfe pomozhi isrekujemo, foglafnike pa le s' po-mozhjo kakiga famoglafnika: poftavim: k' foglaf— nikam b, b, g i. t. d. perftavljamo famoglafnik ej k' foglasnikama J>, f, perftavljamo famoglafnik fl-§• 5. Er.e foglafnike imenujemo mehke ttietdje, nam-rezh b, b, 1», j, g, f; ene lerde parte; namrezh p', t, f, 6), f, 35 tn ene topljene pfHge namrezh: I, m, it, r. §. 6. Soglafniki fc ludi foftavljajo, in fo: 1) Softavljeni foglafniki enigaplemena t)0tl ettter* Ut) 2(rt, poftavim: bb, ff, (cf), bb, f, gg,. H, mm, Utt, f, tt, JJ ali Pravi fe jim tudi lozhlivi foglafniki, ker fe per deJeuji befedi eden od drugiga lozhijo. 2) Soflavljeni foglafniki rasniga plemena t)0tt »erf^tebener Siri, kakor: bi, br, br, fl, fr, gn, gr, H, fn, fr, pf ic. Imenujejo fe tudi ne/ozhlici foglafniki mtvembaxe%ftitiaute, ker per delenji befedi nelozlilivo fkupej oftanejo. " §. 7. Kadar fe dva rasna famoglafnika ne isrezheta vfak pofčbej, ampak oba na enkrat s' enim od— peranjam uit, tako de fe dvojin glaf fliflii, jima pravimo dvojnoglafnik 35oppellaitf. Dvojnoglafiiiki. fo: e. Poftavim: a*bcr, au-fen, au, rau, rauL §. 11- Is slogov pridejo befede, SBčrter, to je, take svese glafov, per kterih fi she kaj odlozheniga lahko pred ozhi poftavimo. Zherke na en- krat isrezhene dajo glaf@Ia; pa ta glaf je le slog, in ne befeda, ker ni nobene rezhi', kteri bi fe reklo ©Id. Zhe pa k' slogu ©la perftavimo $ in rezhe-mo: ©laž, je fizer ©lač fhe smerej slog, pa je tudi befeda, ker pomeni uekorezh, ki ji pravimo: glash, §• 12- Befede fo ali is eniga sloga, ali pa fo Tofta-vljene is dveh ali vezh slogov. Befeda, ktera ima le en slo g, fe imenuje enosloshna etnf^l&tg; beftda, ktera ima dva ali vezh slogov, fe imenuje vezh-sloshna me£rf0tg. Poftavim befede: £unb pef, gtUC^t fad, 3autt plot, fo enosloshne. Befede: $trd;e zerkev, empftnbett obzhutiti, Unfteiblicftfeit neumerjozhnoft, fo vezhsloshne befčtle. Vezh sloshna befeda ima toliko sl6gov, kolikor ima fa-moglafnikov ali dvojuoglafnikov. §. 13. Befede , ktere fo is eniga ali vezh slogov, fe imenujejo edine befede cinfat^C SEBorter; poftavim 9?eb kolo, £au$ liifha, Strbett delo. — Softavljene befede jufcunmengtfcijte SSBorter fo pa tifte, ktere fo foftavljene is dveh ali vezh befedi', ktčrih vfaka she farna safe kaj pomeni, ktere pa fkupej vsčte odlo-zheno rezh pocenijo. Poftavim SIpfelbaum jablana, ©arteitfjjur vertne vrata. §• II. V* foftavljfcnih befedah fe pravi sadnji befedi poglavitna hefeda bač @runbtt)Ort, kerhaslie poglavitno rezh, pervi beledi fc pa pravi raslozhicna befeda ba$ SBeftimmungČtVOrt, ker fe po nji poglavitna befeda bolj na tanko raslozhi. Poftavirn , v' ioltavljeni befedi savratna ruta, je befeda poglavitna befeda, pa raslozhivna be- feda, ker fe s' to befedo raslozhi, kakofhno ruto d« v' mifli imamo. §. 15. Is ene befede fe vezhkrat lahko vezh drugih ispelje; poftavirn is befede ©alj fol fe narede ali ispeljejo befede faljctt foliti, gefaljctt ofoljeno, faU gig folnat. Befeda, is klere fe lahko druge ispeljejo, fe imenujejo deblo ©tammroort, ali korenina SaŠurjefirort; tiftim befedam pa. ktere is debla ali korenine pridejo, fe pravi ispeljane befede abgelei« tete SBflrter. §. 16. Ispeljejo fe befede, zhe fe korenini neki slogi fpiedej ali sadej perftavijo, kterim fe satorej prednji ali pa zadnji slogi pravi; ali zhe famoglafniki a, O, H, ki fo v' korenini, preglafe in fpreobernejo v' a,, 0, it; ali pa zhe fe farno famoglafnik ali fo-glafnik koremniniga sioga spremeni. Poftavim : Is koreniiiine befede: 2ftenf4> zhlovck fe ispeljejo bc-feile: menf^fte^ zhlovefiiko, unmenf^Ii^ nezhlo-vefhko, 2Kenfd>h'$fett zhloveftvo. Ravno to velja od befedi: 2Wau< mifh , SDfduedjen mifhka; S3anb ves, binbett vesaii; ftfuc^i beg-, fliejcn beshati; £eitne puta •£>a{m petelin et«v §. 17. Nar bolj navadni prednji slogi to v'Nemfhkun: ant, etit, emp, be, ge, er, itn, ur, »er, ser, kakor: 21 nt K>ort od govor, ettt fagett od ri-zhi, entp ftnbctt ob zhutiti, be fllucft o frezhen, ge fie$ten ob ftati, er jttJtngett per morali, Uit f$ufb ne dolsh-noft, Ur fptutt(j is vir, »er fprec^en ob ljubiti, 5cr bremen u biti. Sadnjih »logov je vezh, kakor: anb, tar, d) en, ei, en, ettb, er, erit, ft, £eit, ig, ttin, tfdj, feit, I eitt, ling, nta$ i. t. d. Ravno takofe opre na prdd-" njo sloge ttn, ur, erj, Ila sadnji sldg »r perglagoli^ fe' konzam it en, n«1 sadnji shog tf, in v* BePftdi lefcenbtg shiv r.a slog enb. 23. Govorov glaf opremo V govorjenji ali pifanji na fifto befedo, ktero hozliemo, de jo tifli, kteri jo flifliijo ali berejo, pofebno prevdarijo. Poftavim: <£r £at gut gelefeit, afrer \č)Uen SBottevn iihcvfraupt. §. 24. De ljudje fkupej shiveti samoremo, moramo eden drugimu snano ftoriti, kar vidimo, obzhu-timo, vofhimo in miflimo. > 25. Te mifli in obzhutleje eden drugimu snane fto-xiti fo nam potrebne befede; befide fo tedej snaru-»ja nafhih mifel. § 26. Ne miflimo pa smerej eno, temuzh sdaj to sdaj uno; torej moramo vezh in mnogih befedi imeti. . §: 27. De drugi ljudje rasumejo, kar govorimo, ne fmčmo befedi pofamesno, bres vfe svese isgovar-jati, temuzh jih moramo med feboj svesati, de dajo popolnama pomen, in to fe sgodi, 'zlie od kake ofebe ali pa od kake rezin' kaj takiga povemo, kar fe ict lahko sgodij poflavim: SBrubcr fdjret&t, brat, pifhe; — &te ©$tt>efier napet, feftra fhiva. Takimu isg(jyoru , ki ga vfak Jabko rasuroe, fe pravi ftavk ettt ©cl?. Stavk je tedej svesa befedi, ktčre imajo popolnama pomen v' febi. §. 28. Kdor hozhe prav govoriti in pifati, mora smerej v' rasumlivih itavkih govoriti. 29. K' ftavku fte potrebni nar manj dvt, brat pifhe. §. 30. Kadar pa ofebo ali rezh, ali pa to, kar od nje rezhemo, bolj na tanko popifati hozhemo, pervsa-memo vezh befedi. Poftavim: £>cr Sruber fc^ret&t iagUd? brev fevdne 6<$riften, brat pifhe vfak dan tri Ičpe pifma. Tukej fe h"e povd le, de brat pifhey ampak tudi, kolikrat, po koliko, kakoy in kaj de pifhe. §• 31. Mnogotere befede, ki fo v' vfakim govoru, fe imenujejo deli ali plemena befedi dlebetfeile. V' 116111-fhkim jesiku je defet plemen befedi, navnrezh: 1) Zhlen ba$ ®efdjte#t$tt>ort, 2) Ime ba$ £aupt»ort, 3) Perlog baž Seiprcovt, 4) Shtevilno ime ba$ 5) Šaime baS fiitmptt; 6) Glagol baS 3«twort, 7) Narezhje fcaž 9R ebentt)ort, 8) Predlog bač S3orwott, 9) Ves baž 23tnbew>ort, 10) Medmet bet 6 @tnpftnbtmaawort. S. 32. Ene smed teh plemen befedi fe dajo fpreme-niti, in fe jim torej fpremenltve plemena befedi pravi, kakor: Zhl6n, ime, perlog, fhtevilno ime, predlog in glagol j druge pa oftanejo smerej nefpre-me'njene, in fe jim torej riefpremenlive plemena befedi pravi. Te fo: Narezhje, predlog, ves in medmet. §. 33. Spremenjenje befedi v' govoru fe imenuje fklan-janje ali gibanje bte 33tegutlg; sgodi fe ali po pregla-flienji Utnlaut, kakor (Sarten vert —(Sarten, fter—^lofier, mati—SMutter; ali pa po sl6gih, ktere fe h' konzu befede perdčnejo, in fe torej slogi fklanjanja ali gibanja 23iegUttg$f!plben ime- nujejo. Poftavim: Ue*ie beit Sruber tnefa«e# 23atev*$ au$ ga?ij = em £>er$*eit, ljub-im brat-a fvoj-i g a ozhč-t a is vf-i g a ferz-a. Drugo poglavje* Ime. ®a3 <£>auptworf. §• 34. Vfaka rezh imaimč, de moremo od nje govoriti. Imena rezhi nifo rezhi farne, ampak befede, ktere fo foftavljene is glafov. Befedam, s' kterimi fe kaka ofeba ali rezh imenuje ,/et' pifmenofli pravi imena bte £auptroorter; poftavim: 3«ger lovz , ^e* ber pero, ^pfcrb konj. §. 35. Imenam fe ne pcrfhtevajo le befede, s' kterimi imenujemo ofebe ali rezhi, ktere fo safe obftojezhe,. kakor: ?{pfel jabejko, £attb roka, £au$ liifha, ©ontte folnze; ampak tudi tifte befede, ktere ka~ shejo laftnofti ali ftanove aH dela, ktere fi od ofebe ali rezki lahko lozhene miflimo; poftavim: ®anf« Barfett hvaleshnoft, ©efcfjret) vpitje, 2Bacf>$t£um ra-ftev. Take befede fc ne dajo 1'htefi. §. 36. Imena fo dvojne: Laftne imena Ctgene ^Ctptnett, fplofhne imena ©attungftiajtmcn. 1) Laf/no ime je ime, kte'ro je le kaki pofamesnr ofebi ali rezhi laftno. Take imena fo imena ljudi, narodov s deshela, meft, vafi, gora, reky kakor: 3o£aitn'Janes, tfrfltn Krajnfko, Mk&Č) Ljubljana, gratijborf Berovniza, ©rpjjfaplcn* terg Shmarna gora, @a»e Sava. 2) ,Splofh.no ime je ime, ktero fe perloshi vezh ofebam ali rezhein, ktere fo (i med feboj podobne. Poftavim: Sluteč uzhenz, 3ttaurer si-dar, £unb pef i. t, d. Med fplofhnimi imeni fo take, ktere pomenijo rezhi, ktere fo is vezh ncraslozheriih delov foftav-Jjenej pravi fe jim sirarne imena Sammefaafrmett, kakor: SBettt vino, mlčko, Dbfl fadj«, ©olb slato, ®anb pefek. §. 37. Per imenih fe mora na tele fhtiri rezili dobro pasiti: 1}na fpol b(t3 ®efd)le<§t, 2) na fhtevilo bte orter fo Irojin-a fpo'a: 1) tnoah-hi g a , 2) shenfkiga, 3) frednjiga fpola, bež mdnnlt* <$en, roetMtcf>en unb fd$lt$en ©efrf>ted?teč. §. 39. De fe sasnamova fpol imčn, fe v'Nemflikim poftavi prednje zhlen : ber, bte, ba$ ali pa ettt, eme, etn. Zhe je pred imenam ber ali etn, je moshkiga fpola; zhe je pred njim bte ali etne, je sbe'nfkiga fpola; in zhe je pred imenam baS ali ettt je frednjiga fpola, I §• 40. Imena fe nad tem lahko poznajo, de fe v' edinim fhtevilu lahko bcfediza bet, bte, bctž, ali etn, etne, etn prednje poftavi. Rezhe fe poftavim: bet: ' £tf$ misa , pa ne bie SEtftfj ali baS 5Etf$. §. 41. Kteriga fpola fo irnnea v' Nemfhkim, Nemzi is navade vedri. Vunder je pa tudi Nemzam treba včditi, defe rezhe: ©et $ontg med, ber £uften ka-fhelj, ber 3Monatl> mefez,ber £efler okrosbnik, ber 3e»ftg ternjovka, bte Sutter frovo maflo, bte 5D?ttts W0$e freda, bte 3tt>tebel zhebula i. t. d. Opomba. Tudi krajnfke imenu fo trojiga fpola, poftavim: hraft bte dič)e, hiflia ba$ £>auž, telo ber Setfc. Is tega sgleda le pa vidi, de je vzhali ime ene rezhi, poftavim hraft, v' Krajnfkim mosiikiga, v' Nemfhkim pa shenfkiga fpola i. t. d. Kdor fe Nemfhko uzhi fe mora is navade nauzhiti, ktere nemfhke imena fo moshkiga , ktčre shenfkiga in ktere frednjiga fpola, ker po konzhanji nemflikih imen vezhi del ne moremo fposnati, kteriga fpola de fo,k akorv' krajnf-fkim jesiku, v'kterim fe fkorej vfcshenfke imena na a konzhajo, le malo vezhsloshnih shenfkih imen je, kter; fe konzhajo na aft, oft, uft, dsin, esin, i. t, d. Srednjiga fpola fo pa vfe krajtifke imena, ktore fe konzhajo na e in o. Vfe druge pa kar jih ni ne shenfkiga ne frednjiga fpola, fo, fe vč, moshkiga fpola. — To fi vunder vfak lahko v' fpomfn vtifne, de fo v' nemfhkim in Krajnfkim iu v' vfakim drugim jesiku vfe imena moshkiga fpola, k(6re pomenijo kskiga moshkiga, — in vfe shenfkiga, ktere pomenijo kako shšnfko. Poftavim: 2)er ^Otticj kralj, ber SSater ozhe, ber ©olbat vojak, bte 2??uttcr mati, bte S^agb dekla i. t. d. §. 42. • Nektere imena fo v' Nemfhkim dvojiga fpola, pa tudi dvojiga pomena poftavim; bet Sattb sv6sek (per bukvah), bač Sanb včs; ber 23auer kmet, baS 33auer foglovfh; ber ©c^tlb fhkit, bač ©djrtb sna-minje (nad fhtazuno); ber £etbe ajd, nevčrnik, bte £etbe ajda; i. t. d. 2) Shtevilo imen. 3<*pf &cr £aupttt>6rter. : §-43- N6mfhke imena imajo dvoje fhtevilo, edino in mnoshno et!lfacf)e unb »telfat^e Edino fhtevilo kashe, de fe govori od ene cfebe aii rezhi': mnoshno pa kashe, de fe govori od dv6h ali od vezh ofeb ali rezli/. Poftavim: 25er SKenfcf? zhlovek, je edino fhtevilo, bte SKenfc^en ljudje, je mndshno fhtevilo; ravno takd: ber £tfd> misa, bte £tfdje mise. Opomba. V Krajnfkim imajo imena troje fhtevilo, edino, dvojno in mnoshno: poftavim: hlapez berSned)t, hlapza bte (jwe9) $ne$te, hlapzi bte Ker N6mzi nimajo dvojniga fhte- vila, fe poftavi mndshno, kjer je v' Kraja-fkim dvojno fhfevilo. §• u. Nektere neinfhke imena nimajo mnoshmga fhtevila, kakor: 1) laftne imena; 3) fkorej vfe sbravne imčna; 3) iinena ktere k^ishejp laftnofti, djanja, mozhi, ktere fi. od kake rezili lozhcne mif-Hmo, poftavim: 3orn jesa, glcifj pridnoJl, SSer« nunft pamet, i. t. d. §• 45. Druge imena nifo v' edinim fhlevilu v' navadi, kakor: 2l£neit pred d ti d Sleltern ftarfhi, Slfpett planine , Slattern kose, 2Baffeit oroshje, gmfitnfte per-hodki, Ceute ljudje, J?often trofhki, 3D?otfen firatka, £tuppen trume, SErebern tropine, 2Bei|inac^tett bo-shiz, Djiern velikanozh, *Pftngf}ett binkefhti. §. 48. Mnoshno fhtevilo imen fe v' Nemfiikim na irbje na stiatije da: l) Samo s' zhlenam, kakor: Edino. Mnoshno. bet 2)e podoba, bte Stlbet podobe, bet gitrjl knes, bte gitrflen knesi. bte geber pero, bie gebern peresa. Opomba. Kako fe vfake befede mnoshno fhtevilo napravi, fe uzhi zlilovek is navade. 3) Padeshi imen. Ornbuttgeit ber £aupt«» tcovtev. §. 47. Vfako ime fe en misam, Opomba. V' Krajnfkim nimamo zhlena, torej padeshe imen le s' premembo sadnjiga konza sasnamovamo. §. 48. V kičrim padeshu ime ftoji, fe fposna is vpra-fhanj, namrezh: Ime ftoji v' pervim padeshu, zhe fe s' njim odgovori na vprafhanje: Kdo? 2Ber? ali Kaj? SBtf«? poftavirn: Uzhenz pifhe? ber ©Celile" flfimfct. Kdo pifhe? Uzhenz ber ©djitfer. V' drugim padeshu ftoji ime, kader fe s' njim odgovori na vprafhanje: Koga. ali zhiga? SBejfen? Poftavirn : Hifha tnojiga ozhela je velika , ba$ metneS Saterč ift grofj. Kaj je veliko? Hifha. Zhiga hifha je velika? Mojiga ozlieta. V' tretjim padeshu ftoji ime, kadar fe s' njim • odgovori na vprafhanje: Komu? 2Btm? Poftavirn: Pfu gredo kopi, bem £unbe ge^dren bte Jfrto^ett. Kaj gre? Ivofti gredo. Komu gredo kofti? Piu, bettt ■£>ltJtbe. V' zhelertim padeshu ftoji ime, kadar fe s' njim odgovori na vprafhanje: Koga? SBenV ali kaj? Ba*? Poftavirn: ,Sin ljubi ozhila, ber 6c£tt UeU bftt aSater. Kdo ljubi? Sin ljubi. Koga ljubi Sin? Ozheia itn SSater. Opomba. V' Nemfhkim fo le fhtirje padeshi. V* Krajnfkim imamo pa fheft padeshov. Od per-vih fh tirih velja, kar je bilo od padeshov nemfh— kigajesika rezheno.^ Peti infhefti padesh ima pa vfelcj kak predlog pred feboj; torej je tudi vfelej predlog pred nemfhkimi imčiii. Predlogi imajo pa v' Nemfhkim ali drugi, ali tretji ali pa zheterti padesh sa feboj. Poftavim per fino-vih fcep brn ©O^nen je v' Krajnfkim peti padesh, v' Nemfhkim je pa trefji, ker predlog betj fr6tji padesh sa feboj imeti hozhe. S' lafmi jtttt ben Jpaarett je v' Krajnfkim fhefti padesh v' Ncrtifh-kim pa tretji savoljo predloga mit. 4) S klan j a ji je im^n. Slbanbentng t»er £auptworter. §• 49. Kadar per imenu vfe fhtiri padeshe v' obojim fhtevilu snane ftorirno, fe pravi, de ime /klanjamo dbanbern in temu delu fe pravi fkkinjanje 3H>dtt* bevung. §. 50. Vezh fklanjanj je, po kterih fe imena fklan—,, jajo, ker fe ne dajo vfe po enim fkhinjanji, po enim sgledu pregibati. Po konzhanji perviga padesha v* mnoshnim fiitevilu fe fpostia, po kterim fkjaujanji fe ime pregiba ali fklanja. §• 51. Nektere imer.a imajo v' pervim padeshu tnnosilnima fhtevila ravno tifte sadnje zherke, kakor v' pervim padeshu ediniga fhtevila. Tem fe v' drugim padeshu ediniga fhtevila farno zherka § perftavi j tretji iti zheterti padesh pa fta pervimu enaka. V' sgled nam je pervo Udanjanje erjk Slbanberuttgčarf. 1. ber (Jngrf angel. 2. bež d-ng?I$ angela. 3. bent @ngel angelu. 4. ben @ngel ungela. §• 52. Po pčrvim fklanjanji fe fklanjajo: 1) Vfe imena moshkiga in frednjiga fpola, ktere fe na et, en, in er, korishajo; poftavim: 3fagel shebelj, ^)afpcl mofoviJo., SSogel ptizh, ftaben nit,, ©arten vert, SBagen vos, Šruber brat, SBater ozhe i. t. d. 2) Smanjfhlive befede 23erfIetnerungžtt>orter na 6) en in I eitt, kakor: bač 2J?abc|en dekliza, ba$ fltmMem fantizh. 33 Imčna frednjiga fpola, ki fe konzhajo na in imajo prednji slog be, ali ge, kakor: ba£ Sefc^lage okova, ba$ ©ebtrge gora. §. 53. Druge imena pervsamejo v' pervim padesliu mnoshniga fhtevila t ali cr. V' drugim padeshu edi-niga fhtevila fe jim perftavi eg, v' tretjim e, in-zheterli padesh je pervimu enak. V' sgled je drugo fklanjanje, jtvepte 2Mttbe« runggart 1. ber £ poftavim: ter §rttyltng pomlad, ter Sun^Iing. mladenzh i. t. d. 2) Vfe imena fre'dnjiga fpola s' konzam ntfj, poftavim: ba$ ©e^etmmfj fkrivnoft , ba$ berntfj sadershek, i. t. d. 3) Vfe imena s' prednjim fldgam ge, zhe fe ne konzhajo s' c, el ali er; poftavim: bag ©ebiifty germovje, bač ©cf^enf dar, i. t. d. 4) Sraven teh fe po tem fklanjanji fklarija flie veliko drugih imen, kakor: bet 2lal jegulja (riba), ber Slmtog naklo, ber Soum drevo, ber 2>ad)$ jasbez, ber £unb pef, bev SDfonb mefez, ber Ortkraj, ber zhcvelj, ber 5Wann mosh, ba$ ©rab grob, ber ©etjl duh, bač bukve, bag 25a$ftreha, ba$ 2)orf vaf, bae (St? jajze,, ba$ gafjfod, ba« polje, bflž ©elb denar i» veliko drugih. §. 55. She druge imena pervsamejo v' pervim pa— deshu mnoshniga fhtevila en ali tt. Te imena ob-dershe en ali 11 tudi v' drugim, tretjim in zheter-tim padeshu ediniga fhtevila. V' sgled je tretje fklanjanje fcrttte SIBanfcminggarf. 1. ber 2Bettfc$ zhlovek, ber 2Iffe opiza. 2. be$ 9D?enfct>en zhloveka, bc$ Stffcn opize. 3. bent 5Wenf$en zhloveka, bett Stffen opizi. 4. bett 9)?enf#en zhloveka, ben Stffcn opizo. §. 56. Po tretjim fklanjanji fe fklanjnjo: 1) Pcrlogi, kadar ftoje nameit imen kakor: ber gletptge pridni, ber gromme pobosbni, berSBetfe modri i. t. (i. 2) Veliko imen moshkiga fpola, ktere imajo e na konzu, kakor: ber ffiube fant, ber Srbe erb, ber £afe sajiz, ber £o>»e lev, ber^ube jud, ber Poljz i. t. d. 3) Veliko enosloshnih meshkih imen s' foglafni-*-kam na konzu, kakor: ber 2?ar medved, bet gtnf fhmkovz; ber gitrjl knes-, ber £elb vites, ber £err gofpod, bcr $ixt paft/r, ber SKo^r sa-morz, bet ©pa$ vrdbez, i. t. d. 4} Veliko ptujih imen, in imen, ki pomenijo narode, Ijudftva s' fdglafnikam na konzu, kakor: ber 21'ojutant, bet Slboofat, bcr SDioitar^, ber ©olbat i. U d. Isjemki. 1) E< e smod imen, ki jih fklanjanio po tre-jim fklanjanji, dobojo v' drugim padeslut edinima fhtevila nž, nameft en, v' tretjim in zlielertim pa-deshu pa obdershe n, kakor: ber ^urtfc ifkra, ber ©lauk-vera, ber Slanine ime, ber griebe mir, ber <5)ebatife mifel, ber sI8ttte volja, ber £aufe kup, ber ©c|afte fhkoda, ber ©amefeme, ber ©ut^ftabc zher-ka, baž £>erj ferze, ber 6$mer$ boiczhina. V' be-fedah $erj in ©c^merj je zheterti padesh pervimu enak. 2) Imena: bač 33ett poftelja, baS Stlfect mer-zhef, ba4 £>f)r uho, bas Jptmb frajza, ber X)orn tem, bač ©Itebntaf) kotrig, ber @ee jesero, ber ©pom oltroga, ber ©taat dershava, ber ©fraljt lefk, ber llntett^an podlostmi, ber £>t'amant demanf, ber paun kopun, ber Slffect gorezhnoft, ftraft, ber 3te* rat^ lepotija, vsamejo uameft en v' drugim padeshu edniiga fhtevila e$, in v' tretjim padeshu e, 3) Imena: baš Sluge okd, ber 23etter Itrifc, ber Sauer skmef, ber iftac^bar fofed, ber ^Jantoffel pan-tefel, ber 2)čti$fel mifhka, bag (fnbekonz, ber ©ta« djet shelo, ber glitter lefk, slata ali freberna pena, ber ©evatter boter, in veliko ptujih imen s' konzam ar in er, ktere nimajo udarja na sadjim slogu, kakor: ber £artar, ber Šater, ber i. t. d ; ravno tako tudi pluje imena s' konzam or, kakor: ber feffor, ber ©octor i. t. d.; dobivajo fizer v' pervim padeshu mnoshniga fhtevila en ali pa p, v1 drugim padeshu ediniga fhtevila imajo pa Č nameft en; tretji in zheterti padesh je pa pervimu enak. §. 57. Imena slienfkiga fpola, naj fe v' pervim pa-deshu mritishniga fhtevila konzhajo kakor hozhejo, /o v' edinim fhtevilu nefprpmeultve. Sgled nam da zheterto fklanjanje »terte 2lBanbetun^flft. 1. bie Srau gofpa, bte 9?adjt mizh. 2. bst grau gofpe, bet 9tad)t nozhi. 3. ber gofpe, ber 3taen 5judje, bie ©tlber podobe. 2. tet aKettfc^en ljudi, ber 23ilber podob. 3. bett 2Jienjd>ett ljudem, bett 33tlbern podobam. 4. bte ■KettfcJjen ljudi, bte 23tlber podobe. §. 59. Is sgledov, po kterih fe mnoge imena fklanjajo, vidimo: 1) de je per vfih imenih frednjiga in slienfkiga fpola zheterti padesh pervimu enak; 2) de dobijo vfe imena mdshkiga in frednjiga fpola, ktere imajo v' drugim padeshu ediniga fhtevila e«5, v' tretjim e; 3) de vfe imena shenfkiga fpola v' edinim fhtevilu nefpremenjeue oitanejo: de fo v' mnoshnim fhtevilu vfi padesht pervimu enaki, zhe fe ta na tt konzha; zhe fe pa pervi padesh ne konzha na it, dobi famo tretji padesh zherko n. , §. 60. Laflne imena fe lahko na troje fklanjajo : 1) Sy zhlenam, tako de fe famo zhlen fklanja, imč pa nefpromenjeno oftane ; poftavim: 2>a* »ib, beS £)avib, bem ©a»tb, ben ®a»ib; 2) po tiftim fklanjanji, po kterim fe »' piujim jesiku, is kteriga fo vs&e, fklanjajo; pofta- .^ratn. brutfcfje ©pracftfeljrc. S vim: 3efuž S£ri|itt$, 3t(u eprtftt, 3efu %ifio, 3efum d^rtfium; 3Ypo nemfhko , fo je tako, kakor fe imena v" Nčmfhkim fklanjajo, tode bres zhlena v' edinim fhlevilu. §• 61. Kadar fe laftne imena po nemfhkim fklanjanji fklanjajo, fe mora nar poprej gledati, kako fe v' pervim padeshu konzhajo: 1) Ene fe konzhajo v' pervim padeshu s' i, fji/ I/ š> ali a, kakor: £>ort, namrezh: ber, bte, bai, in nelozhivni zhlen ba$ unbefttmmenbe ®ffc§(e$t$* ttort, namrezh: ctn, fUte, etlT. Lozhivni pokashe, de fe od kake snane, odiozhene ofebe ali rezhi govori, poftavim: ®tb mtr ba$ ®uc(>, daj mi bukve, to je daj mi snane, odldzhene bukve, poftavim ti-fte, ki jih imafh, v' rokah. — Nelozhivni pa kashe, de fe od nesnane neodlozhene ofebe ali rezili govori, poftavim: ©tb tntt C t it Slt^), daj mi bukve, to je, daj mi bukve, ktere koli hozhefh. Opomba. V' krajnfkim jesiku nimamo zhlena; Nemfhkovavzi vzhafi saime ta poftavijo, kjer je v' Nemfhkim lozhivni zlilei^1, fhe vezhkrat fhtevilno imč ew, ena, eno nameft nelozhivniga zhlena. Kdor pa hozhe prav in lepo krajnfko govoriti, tega ne flori. Le takrat, kadar bi fe bilo bati kake pomcjle, poflavimo pred ime en, ena, eno, ali pa neki, neka, neko. Poftavim: 2??er, bte, bo«, b it 2. SDcS, ber, bes, ber 3. 2)em, ber, bem, ben 4. JDett, bit, bas, bte. Nelozhivni nja s' imenam, ve, ktero ime fi i Moshko. 1. <5tn, 2. @itte$, 3. Strtem, 4. (Stnett, Moshko. 1. (Enter eden, 2. ©ineS eniga, 3. <£ment enimu, 4. Štltctt eniga, §. 66. zhlenimale ed/iso fhtevilo in fe fkla-ali tudi bres imena, kader fe she je treba mifliti. 1. S' imenam. Shenfko. tint, enter, etner, tint, 2. Bres imena. Shenfko. ente ena, etner ene, etner eni, tint eno, Srednje. ettt, ettteS, eittem, etn. JSrednje. einež ober etttS eno, etneS eniga, entem eniinu, eineS ober etnS eno. Sgled: (Etn @$ufer mu§ fletfitg lernen, uzhenz fe mora pridno uzhiti. ©er Ce^rer Ijat mejjrere ©c^uler, akt nur (Enter ift fletfjtg, uzhenik ima vezh uzhenzov, tode le eden je priden. Zheterto poglavje. Perlog, 23epttwt. §. 67. Perlogi SeipttJorter fo befede, ktere imenam perlagamo, de povemo, kakofhne fo ofebc ali rq- zhi, od kterih govorimo, poftavim: Dobri mla-denzk ber gttte SfingTtng, ba3 ft^onc £au$ lepa hifha. Na vprafhanje : Kakofhin fe odgovori s' perlogam, a* kterim na snanje damo , kakofhno laftnoft ima ime. §. 68. De je befeda perlog, fe fposna po tem, zhe fe pred kako ime lahko poftavi. Poftavim: bet fromme 9)?ann poboshni mo&h, bte fromme grau po-boshna sliena, baž fromme ftinb poboshno dete. §. 69. Perlogi imajo: 1. fklanjanje 2If>dnterung, 2. fto-pnje ©tetgerung. 1) Sklanja nje perlog o v. 70. Ker perlogi per imenih ftoje, morajo vfelej v'ravno tiftim fpolu, fhtevilu in padeshu ftati, v' kterim je ime, h' kterimu gredo, ftezhe fe poftavim: ber runbe Itf4> okrogla misa, be$ runben Xi* okrogle mise; etne gute Jeber dobro pero; WeU fjed ^Japter bel papir; bte runben £tfae okrogle mise. Is tčga fe vidi, de fe perlogi fklanjajo, in fizer na troje: a) s' lozhivnim zhlepam, kadar ima ime lo~ zhivni zhlen; b) s' nelozhivnim zhlenam, kadar ima ime nelozhivni zhlen; in c) Lres zhlena } kadar je ime bres zhlena. a) Sklanjanje perloga s' lozhivnim zhlenam. §. 71. ^ Kadar fe perlog s' lozhivnim zhlenam fklanja, pervsame k' pervimu padeshu ediniga fhtevila, kteri fe vfelej s' e konzha, v' vfih drugih padeshih obojiga fhtevila zherko n, rasun zhetertiga padesha shenfkiga in frednjiga fpola v' edinim fhtevilu, ktera fta vfelej pervimu padeshu ediniga fhtevila enaka. Sgled: Moshko. 1. bet gute attams, dobri m as h, 2.be«guten2>?anne3, dobriga mosha, 3. bem guten SDfanne, ddbrimu m6shu, 4. ben guten SJtonn, dobriga mosha, Edino. Shenfko. bte gute $rau, dobra gofpa, ber guten grau, dobre gofpe, ber guten grau, dobri gofpe, bte gute grau, dobro gofpo, Srednje. ba$ gute $tnb, dobro dete, be« guten $tnbe$, dobriga "deteta, bem guten .ftinbe, dobrimu detetu, ba3 gute £tnb, dobro dete. M n o s h n o. Shenfko. tSrednje. SKdnner, grauen, ttnber, $D?anner, grauett, fttnber, SRdnnern, grauen, Jttnbern, 2tfdnner, grauen, $tnber. dobre gofpe, dobre deteta, dobrih gofpa, dobrih detet, , dobrim gofpem, dobrini detctam, dobre gofpč, dobre deteta. §• 72. Ravno takd, fe fklanja perlog, kadar nameft; lozhivniga zhlena saimena: btefer ta, jener uni, ber® jentge tifti, berfelfce ravnotifti, »elc^er kteri in man« d)et inarfikteri pred imenatn ftoje; tode po saimd-nu manever ima perlog v' pervirji in zhetertim padeshu Binoshniga fhtevila nameft n farno e, kakor: man$e gute 0ie s«ten) @$u(er, marfikteri dobri uzhenzi. Moshko. 1. bte guten , 2. ber guten f 3. ben guten i 4. t te guten ' 1. d6bri moshje, 2. dobrih mosh, 3. dribrim moshem 4. dobre moshe, b) Sklanjanje perloga s' nelozhivaim zhlenam. §. 73. Kadar nelozhfvni zhlen pred perlogam ftoji, dobi perlog v' pervim padeshu ediniga fhtevila sa-dnjo zherko lozhivniga zhldna ber, bie, bt£en23trn,etne$ rotj>cn23fatte$, 3.etnem rc$en2lpfel,etner rot£en$trn, eirtcm tot(jen23I«tte, 4.et'nen rotpen Slpfel, ettte rot^e S trn, efn rotpeš Sfatt. Mnoshno. Moshko. Shenfko. ,Srednje. 1. ro. Šipfef, SBtrnen, 93(dtter. 2. rotljer f Šipfd, »imen, Slatter. 3. rot^en C Šipftln, 33trnen, Slattern. 4. rot^c ' 33irnen, SKitter, §. 74. Ravno tako fe perldgi fklanjajo, kadar fhtevilne imena Jtt)et) dva, bret) trije i, t. d. fettt nobeden, »teC veliko, mejjr vezh i. t. d. pred njimi ftoj6. S1 lizhnimi saimeni, mit ben :perfonti<$en ftiiv* tUiJrtcm: t$ jeft, bu ti (ta pa nima drugiga padesha) i. t. d. in s' laftivnimi saimeni mit juetjjnenben •ttčrtern: metn moj, unfer nafh i. t. d. fe fklanjajo perlogi v' edinim fhtevilu , kakor s' nelozhivnim, v' mnoshnim fhtevilu pa , kakor s' lozhivnim zhlčnam. c) Sklanjanje perloga bres zhlena. 75. dobi Kader fe perlog bres zhlena s'imenam fklanja, ___i v' vfih padeshih ediniga in mnoshniga fhte- •vila sadnji glaf lozhivniga zhlena; vunder fe pa v' drugim padeshu ediniga fhtevila per moshkim in fr6dnjim fpolu vezhi del nameft g poftavi n, kakor je viditi is tega sgleda: Edino. Moshko. Shenfko 1. fufjer 2Bem, fiifje gru^t, fladko vino, fladek fad, 2.fu§en(eč)2Beutf$/ fufjerftrucfjt, 3. fufjem SBeine, fii|cr 4. fu|en 2Bein, fajje gruc^t, Mnoshno. Srednje* fiifje« SBaffer. fladka voda. fu|jfn(f£)2Bajferfc fu§em SOSafFer. fafjc« SEBaffer. Moshko. 1. ftt&e 2. fugtr 3. fiipen 4. fitfje Opomba, SEBftne, 2Beine, SBeinfit, SBetne, ^Srednje. SBaffer, SBaffrr, SBaffern, SBaffer. Shenfko, grunte, ??riid)ten, grunte, Perlogi, kt^ri fe s1 m konzhajo, jemljejo v' tretjim padeshu edinigafhlevilav'mdsh-kim in frednjim fpolu , savoljo 16pfhiga glafii tt nameil tn, poftavim: »oit »orttt^metl, in ne: »on »ornejimem ©tanbe, od imenitniga ftanu. §. 76. Po Sfiledu fujjcr, fitjje, fitfječ, fc tudi fklanjajo fplofline fhtevilne imena: flller vef, jcber vfak, fet« ner nobčn, »iet veliko, ntan^er marfikieri, tbeittg malo; tode v' drugim padeshu ediriiga fhlevila v' moshkim in frednjim fpolu imajo vfelej i nameil tt. Poftavim: fetncS 3Kenf4>cn ftreunb nobeniga zhlo-veka prijatel, man$f$ Sttamteč ®luung perlaftuje, pravimo, de je perlog v' pervi ali ftavni ftopnji, kakor: ber ge^or« jame $ttabe, pokorni fant. Kadar fe pa dve ofebi ali rezhi s' ravno tiftim perlogam med feboj per-merite, in fe vidi, de fe eni ofebi, ali rezhi laftnoft v' vifhi ali nishji ftopnji perpifati mora, fe pravi, de perlog v' drugi ali fodnji ftopnji ftoji, kakor: ter gcfcorfamere finabe, pokornifhi fant (to je^ bolj pokom kakor drugi, kterimu fe permeri). Kadar pa tri ali vezh ofeb ali rezhi med febdj perme-rimo, in eni smed njih kako laftnoft v' nar vifhi ftopnji perlaftujemo , pravimo , de je perlog v* fritji ali prefes lini ftopnji, kakor: ber gc^orfamfte tnabe, nar pokornifhi fant (kar jih je, poftavim v' fholi). S 79- Druga alt fodnja ftopnja fe v' Nemfhkim naredi, zhe fe perlogu v' ftavni ftopnji perftavi e r, ali pa, zhe fe she perldg s' e konzha, farno r, kakor: rccit fhirok, »eiter fhirji; enge vosek, ettger voshji. — Perlogi, kteri fe konashajo s' el, cn ali er, vezhi del v' drugi ftopnji pred r isvershejo e, kakor: eitel nezhimern, ettler (ne eitelcr) nezhi-mernfhi. V' tretji ali prefeshni ftopnji fe pa perlogu perve ftopnje ejl, ali pa famo jI perftavi, kakor ge» fcbatttb hiter, gef<$ttn'nbefi nar hitrejfhi. §. 80. Perlogi v' drugi in trelji ftopnji fe ravno tako fklanjajo, kakor kadar fo v' ftavni ftopnji. §. 81. Perlogi, ktdri nifo ispeljane, ampak koreni-nine befede,- in imajo famoglafnike a, ali o, ali U, dobojo v' drugi in tretji ftopnji vezhi del preglafhen-je, to je a fe fpreoberne v' a, 0 v' o, U v' u, kakor: alt ftar, čtfter ftarfhi, atteji nar ftarfhi; jung mlad, JUtiger mlajfhi, juttgji nar mlajfhi. — Tile perlogi pa nimajo preglafhenja: blaf) bled, bunt pifan, fa£l sholtkaft, falf$ lashniv, goljufen, fr# vefel, gerabe naravnoftin, glatt gladek, votel, Jtolbmil, fapl plefhaft, farg fkdp, fnapp tik, lafim hrom, lo« rasujsdau, matt trudin, metf$ perav, trohnjeo, nacft nag, platt raven, roj? frov, tttnb okrogel, fctd)t pozhafia, fattft krotek, fatt fit, fi#faff flab, ohlapen, f^lattf fh/bek, tenek, jfctmttt mutaft, fiumpf tumpaft, »ott poln, tott ndr, hud, Jftekel, fiolj napuhnjen, ofhaben, fitul len, japffl krotek i. t. d. §.82. • Eni perlogi ne delajo druge in tretje ftopnje po navadnim ravnilu, temuzh imajo nekaj pofebniga, kakor: vifok, poper, nape bliso, nd£er, itdt^ft; balb kmalo, efier, am e^efien; gut dobro, beffer, ant fccftett; »tel veliko, mepr, metji; gerrt rad, tteber, foorter. §. 86. Kakor V* vfakim, takd fo tudi v' nemfhkim je-siku befede, s' kterimi fhtevilo rezhi na tanko snano ftorimo; in tcnf befedam fc pravj fhtevilne imena, »flrter. §. 87. Shtevilne imena fc rasdele v' lozhivne befKttt« mcnbe, ktere fhtevilo ofeb ali fezhi prav natanko kashejo, kakor: JWeV, bve? ^5ferbc, dva, trije konji; in v' nclozhivne Jitcljt bejhmmenbe, ktere le fploh , mnoshno fhtevilo ofeb ali rczhi kashejo, vimder pa fht(jvilo nekoliko na snanje dajo, poftavim: »tele Jtemge ©c^ilfer; veliko, malo uzhenzov, 1) Lozhivne fhtevilne imena. §. 88. . Lozhivne fhtevilne imena fo mnoge: 1) Poglavitne fhtevila ©rUrtb- ober $auptja|>fett. 2) Redovne fhtevila ŠDrbnuttgČjaJjlett. 3) Plemenite fhtevila ©attungžja^en. 4) Ponavljive fhtevila SSteberpO^ IungsJ$a$Ien. 5) Mnoslnve fhtevila 23eriotelfa(ttgimg$* §. 89. S' poglavitnimi fhtevili fe odgovori na vpra-fhanje: koliko? ttJte btel? kakor: etn$ eden, Jtte?, dva, bre? trije, »tCV fhtirje, funf pet, fheft, ftebenfedem, a$t ofem, neutt devet, je|)R defet etc. 90 Smed poglavitnih fhtevil fe v' Nemfhkim farno ettt fklanja, in fizer ravno tako, kakor nelozhivni zhlen etlt, Ctttf, ctn. §. 91. Druge poglavitne fhtevila fe pa ne fklanjajo; le Jttiep in bre? fe vzhafi v' drugim in tretjim padeshu fklanjata, kadar namrezh imena ni sraven, ali zhe fe ti padeshi kako drugazhi na snanje ne dajo. Tako fe poftavim rezhe: 3^ei?ett »on ben St^U-lerit »urben gegefren, dvema smed uzhenzov fo bile bukve dane. JDet £ert breper £dufer gofpod treh hifh. Kar je drugih poglavitnih fhtevjl, fe jim perdeva en v' tretjim padeshu, kadar ni imena sra-ven; poftavim: (žc fa^rt mit 33tefen, s' fhtirimi fe pelje. §. 92. S' redovnimi fhtevili fe odgovori na vprafhanje: koliki? bet »te»t'cljie ? in ne kashejo le fhtevila, te-muzh tudi verfto in red v' kterim rezhi ali ofebe ftoje. Redovne fhtevila fe narede', zhe fe jim od dveh do develnujft slog t c perftavi, kakor: bet »terie zheterti, ber adjte ofmi i. t. d. Od dvajfet in naprej fe jim pa perftavi slog fie, kakor: ber $»anjtgjie dvaj-feti i. t. d. — Sklanjajo fe, kakor perlogi. §. 93. Plemenite fhtevila fe poftavijo, kadar fe odgovori na vprafhanje: kolkeri? »te »ielerfep? Perftavi fe poglavitnim fhtevilam erley, kakor: JtDe^erffl^ SSrot dvoji kruh; fiinferle^ SBetne petere vina i. t. d. Plemenive fhtevila fe v' Nemfhkim ne fklanjajo. §• 94. Ponovljive fhtevila fe poftavijo na vprafhanje r kolikokrat? »te »tel 2>?apl? Perftavi fe k' poglavitnim fhtevilam ma$l, kakor: etnma$I enkrat, je£n* ma£I defetkrat, i. t. d. Tudi ponavljive fhlevila fe> ne fklanjajo. §. 95. S' mnoshivimifhtevili fe odgovori na vprafhanje: kolikoterno, koliko mnoshno? »te »telffl^? in fe narede, zhe fe fa<§ ali fdltig k' poglavitnim fhtevilam perftavi; poftavim ein einfa^et Dafaten edini zekin, breyfa$e 33eja£lung trojno ptazhilo i. t. d. Sklanjajo fe kakor perlogi. 2) Nelozhivne fhtevilne imena. §. 96. Nelozhivne fhtevilne imena fo: dffer vef, UU ner nobeden, manever marfikteri, »tel veliko, »e* tltgmalo, etntge eni, etltcfce nekteri. Sklanjajo fe v* Nemfhkim, kakor perlogi bres zhlena. tShefto poglavje. Saimena. gurroorter. §• 97. Saimena $fiirWorter fo befe'de, ki jih imamo sa imena, ali ki jih poftavljamo nameft imen, de ni treba smer ,1 j imen ponavljati. Poftavirn nameft rezili: fcte ©$ule ifl ben ftintern fefjr nii^ttet); benn tn ber ©c^ule erfernen bte $tnber fc^one ©adjen, rezhe-mo lepfhi: bte Scfjufe tji ben ^tnbern fet?r nu$lt$: benn in berfelben lernen fte f$one ©a$en. Shola je otrokam prav koriftna; sakaj »' nji fe nauzhe lepih rezili. Tiikej fo befede berfelben in f i c saimena, ker ftoje nameft ©$ule in bie $inber. §. 98. Saimena fo petere: 1) lizhne perfMt^e, 2) la-fttvne juetgnenbe, 3) kasdvne onjeigenbe, 4) nana-havne bejte^enbe, o) vprafhdcne fragenbe gitc»orter. 1) Lizhne saimena. §. 99. Lizhne saimena fo tifte, ktere nameft kake ofebe ftoje. % §. 100. Kadar govorimo, raslozhimo troje liza ali ofebe: pervo lize ali perva ofeba je lifti, ki govori, td) jeft, sa vfe tri fpole; drugo liže je lifti, s' kte-rim fe govori, bu ti, tudi sa vfe tri fpole, in tretje lize je tifti, od kteriga fe govori, e r on, sa moshki, fte ona, sa shenfki, in e£ ono, sa frednji fpol, V mnoshnim fhtevilu fe poftav: n>tr mi sa pervo iize, if)r vi sa drugo lize, in fte oni, one sa tretje lize, sa vfe tri fpole. §. 101. Lizhne saimena fe tako fklanjajo: Edino. . I liže." II lise. III lize. 1. jeft, jes, 25u ti, GFv on, fte ona, e$ ono, 2. 2tteiner, 2)etner, ©etner, tprer, fetner, mene, me, tebe, te, njega,ga, nje, njega,gar 3. mir, Sir, 3j>m, ipr, meni, mi, tebi, ti, njemu,mu,nji,ji,njemu,mu, 4. 3Ht#, Kit), fte, ti, mene, me, tebe, te, njega,ga,njo,jo,njega,ga_ Mnoshiio, 1. SBtr mi, 3|>r vi, ©te oni, one, 2. Unfer naf, guer vaf, 3f>«t njih, jih, 3. Un$ nam, (Euc^vam, 3£nen njim, jim, 4. Unč naf, @U<$> vaf, ©te nje, njih. Opomba. Kadar je v'Krajnfkim dvojno fhtevilo, fe poftavi v' Nemfhkim mndshno, poftavim: Sim vama povedal, t d) £abe eu$ gefagt. S. 102. Lizhne saimena fo tudi povrazhivne jurudffiip* tenb, kadar fe povr&zhajo na ofebo, od ktere fe govori. Poftavim: 3$ fanti anbetn pelfen, afcer au(£ mir fel&fi, samorcm drugim pomagati, pa tudi fam febi. Saime trefjiga liza v' tretjim in zheterlim pa-deshu, v' edinim in mndshnim fhtevilu ima fi\&/r kadar je povrazhivno. Poftavim: (Er ubt j t d; fe vadi, fie ftfcaben ftdj, li fbkodvajo. V'krajnfkim fe pa tudi takiat febe, fe, febi, fi, poflavi, kadar je pervo al drugo iize. Poftavim: pate mtd) geft^ntttett, fim fe vresal. &U »itlji btc$ ttJdrmcn, /e hozhefh pogreti. §. 103. So tudi druge befede, s' kterimi fe trefje lize fploh na snanje da; imenujejo fe nelozhivne lizhne saimena, nic^t-fcefiimtisenbe perfonltt^e gurttJdrter. Te fo: 3cmant> nekdo, ©ttter eden, ©me ena, iRtemanb nihzhč, man (eden ali vezh ljudi bres raslozhka fpola), fg (kadar fe govori od rezhi). 3ctnanb in 9itemanb pervs-Imeia \f drugim padeshu eč, v' tre (jim in v' zheterlim en. tffc 3cmanben gegeben »orben, je bilo nekomu dano, Vzhafi fta pa oba padesha pervimu enaka in nizh ne pervsumefa. Poflavim: ftpe 3emanb, vidim nekoga. 2) Laftivne saimena. §. 104. Laftivne saimena fo tijle, s' kterimi komu kaj v* laft perrekujemo. Te fo: metn moj, betn tvoj, fettt njegov, t£r njen, unfer nafh, euervafh, t^r njih. Laftivno saime t£r pomčni njen in njih. Zherezhem: t£t .£>au$, fe ne ve, ali hozhem rezhi njena hifha, ali pa njih hifha. §. 105. Laft(vne saime'na ftoje ravno v' tiftim fpolu, fhtevilu in padeshu, v4 kterim je /me, pred kterim ftoje. V' edinim fhtevilu fe fklanjajo, kakor nclo-zhivni zhlen, v' mnoshnim fhtevilu pa imajo sa-dnje glafovd lozhivniga zhlena. Poftavim: Edino. Moshko. Shenfko. prednje, 1. 9Wetn moj, metne moja, metn moje, 2. SJietneč mojiga, metncr moje, • metneč mojiga, 3. aSeinemmojimu, metner moji, metnem mojimur 4. SDZctncn mojiga, metne mojo, metn moje. M n d s h n o. V' Nemfhkim sa vfe tri /pole. 1. 97žetne moji, moje, moje. 2. -iDieiner mojih sa vfe tri. 3. 2)fettten mojim sa vfe tri. 4. -Dietne moje sa vfe tri. Opomba. V' Krajnfkim imamo tudi laftivno saime-fvoj, fvoja, fvoje, ktčro ftoji sa vfe tri fpo!e> fhtevila iu lizH, kadar fe povrazlia na pervi padcsh. Poftavim: fe vefelim ftoje frezhe •freue metneč @(ucfc$; fe veftlifh fvoje frezhe, bu freuefi btd> bettied @fiicf<3; fe vefelimo fvoje frezhe, «>tr fveuen ura unfme (Slutfeč i. t. d. Laftivne saimena ftoje tudi bres imen, in fizcr: 1) Kakor perlogi sa imenam, v' svesi s' glago-Jam, in takrat fe ne fklanjajo, poftavim: ba$ 33ud> tfi metn, bukve fo moje; ber £>ut t{J beiit klobuk je tvoj. 2) Kakor pravi perlogi, kadar fe nanafhajo in povrazliujejo na fpredej ftojezhe ime, in takrat fe fklanjajo, kakor perlogi bres zhlena. Poftavim: betn el$ež; ber, bte, bač, kteri, kera, klero, wet kdor, »a« kar, fo ki; in ftoje vfelej v' tiftim fpolu iu fhtevilu, v' kte'rim je ime; ne ftoje pa vfelej ravno v' tiftim padeshu; poftavim: t'fi berje« rtigc 3unglt'ng , vo e l cl$c$ fe fklar.ja, kakor perlog bres zhlena: vunder pa v' drugim padeshu bres imena ne more ftaii, in tedej fe v' edinim fhtevilu raji rezhe: beffen ktčriga, beren ktere, beffen kteriga, nanieft: n>cl$ež, roelcfjer, tt>elc^ci; in v'mnosh-nim fhtevilu: beren ktčrih nameft: tt>cl$fr. $. 112. ' 25er, bte, fcaž fe savoljo ipremembe pofiavl nameft roel($er, t»ele, tt5fli$eg; iina pa v' drugim padeshu mndshniga fhtevila teren ne pa berer. §. 113. ffiBer kdor in wai kar, fla farno v' edinim fhtevilu nanafhavna saimena: roer pomeni ofdbo inosh-kiga in shenfkiga fpola; tva& pa rez,h, torte le v* pervim in zhetertim padeshu ediniga fhtevila, kadar fe ne nanafha na kako ime; ampak le na kaj fploh rezheniga. Poftavim: 23 e r fleifjtg lernet, er»* lemt 25 a S cr por te, vfe je sapifal, kar je flifhal. §. 114. Befeuiza fo fe ne fklanja, in fe poftavi savoljo fpremenibe v' pervim iu zhetertim padeshu nameft fratn. beulf^e @pra$le£re. @ »eltfer. Poftavim: ®te attagb, fo un* begegiiete,. dekla, fa'naf je frezhala. Opomba. V Krajnfkim fe A:« velikokrat poftavi; tode v' drugim, tretjim in zhetertim padeshu fe mora fhe okrajfhano lizhno saime poftaviti. Poftavim: ta« ^ferb, fo Oelc&ed) W>tr »etfauf* ten, konj, ki fmo ga prodali. Ki ga je tedej, poftavljeno nameft kteiiga. 5) Vprafhavn e s a i m 6 n a. §. 115. VpraPiuvve saimena fo tifte, s' klerimi po kaki ofebi ali rezhi vprafhamp. Te fo: S33et ? kdo? iffiač? kaj? Sffieldjeti »eldje? ttJe^e«? kteri, ktčra, ktero? SSaČ ftit etn? kakofhen? SBct? kdo? je moshkiga in shenfkiga fpola; mi ? kaj ? pa fr6d- SDBcr ? in tt>el<$er? fe fklanjala, kakor takrat, kadar fta nauafhavna saimena. V kterim padeshu fevprafha, v'tiftim fe mora odgovoriti. Poftavim: SOBer £at bas* geftrtebett ? Kdo je to pifal ? ®er 33ru» bet, brat. 2Bcm Ijafi bu gefagt? komu fi rekel? 2)em SSater, ozhetu. SBen pafl bu 6efu(^t? koga li obifkal? ben ©ruber, brata. jedrno poglavje. Glagol. ^ettrccrf. §. 117. Ako hozhemo, de ljudje rasumejo, kar govo--rimo, ni sadofii Jamo ofebe ali rezhi imenovati, temiizh moramo tudi povedati, kaj delajo, ali kaj. fe s' njimi dela, ali v' kterim ftanu fo. K' temu fo nam potrebne befede, ki fo jim pravi glagoli ttflrter. Poftavim: lefe berem, tcfj »etbe gcfc^la* gen lim tepeii, bet Saum &Iul?et drevo zveti. Glagoli fe v' govoru lahko fposnajo ; zhe fe namrezh pred hefedo lizhne saimena t($, bw, er itd. lahko poftavijo, je snamnje, de je tifta befeda glagol. §. 119. Glagoli fe rasdele v' Nemfhkim po njih isviru V deblene glagole ©tammjettrcorter , kteri imajo fvoje deblo, in nifo is kake druge befede ispeljani; — 2) v' izpeljane glagole a&gcfeitete 3«titt>0rfcr, kteri fe isobrasijo, zhe fe jim kakpredinjalisadinj slogper-ftavi, ali zhe fe kak glaf v' debleni befedi fpremem kakor: f^drfen ojftriti, fe isobrasi is deblene befede jc^arfojfter; — (•ntjttJf^enrasdvojiti, pride is befede jroep dva; — 3) v' fofiavljene glagole ^mmtn^t^tt ^tiU ttJŽrter, kteri fo foftavljeni is glagola in pa is kakiga imena, ali perloga, ali predloga i. t. d. Poftavim: SBtttfa^ren dovolili, aučfit^ren ispeljati. §. 120. Softavljeni glagoli fe rasdele v' prave eč)te i« neprave unetf)te. Per pravih fe befeda, ktera je glagolu pcrdjana, ne lozhi: per nepravih fe pa lozhi, in fe pofebej sa glagolam poftavi. Poftavirn: »iber« rai^en odfvetovati je pravi foftavljeni glagol: auf« jiepett vftati je pa nepravi, ker fe predlog auf lozhi in sadej poftavi, kakor: ii) jlc£e duf vftanem. §. 121. Per glagolih je treba teh fheft rezhi pomniti: 1) Salog frtegovm, /2) Naklon bte Strt, 3) Zhaf bte 3eit, 4) Sh te vilo bie 3apl, 5) Ofeba cte ferfott, 6) Pregib, bte 2lf>»attblung. 1) Salog'glagolov. $. 122. Kadar ofeba ali rezh, od ktere fe govori, farna dela, pravimo , de je glagol v' djavnim salogit tn ber t&čtigen ftorm. Poftavirn: ber £unb »erfolgt beti £afett, pef podi sajza. — Kadar pa ofeba ali rezh, od kfere fe govori, ne dela farna, ampakjmde od drugod, de fe s' njo kaj godi, pravimo, de je glagol v' terpivnim satpgu, tn ber letbetibett 5orft, Poftavirn: 2)te 6cf?ufer »erben »on bem Se£rer gepriift, u- zhenzi fo vprafhani od uzhenika. Kadar je glagol v* djavnim salogu, mu pravimo djavno prehdjavni glagol, t^itig u&erge£«tbc< 3eitttott, ker djanjs prehaja na kako ofebo ali rezh. Torej fe per djavnim glagolu vprafha: SBett? koga? ali pa: 2Ba$? kaj? — Kadar je pa glagol v' lerpivnim salogu fe mu pravi terpivni glagol, fettcnbeS Nekteri glagoli fe ne morejo v' terpivni salog poftaviti. Poftavim: flerbett umreti, ft$ett fedeti, jie" pen ftati, blitijetl zveteti, i. t. d. Takim glagolam fe pravi frednji glagoli 2Wit?ef|eittt>orter , zhe ne ka-shejo ne djanja ne (erpljčnja, ampak famo ftan , v' kterim je kaka ofcba ali rezh. Poftavim: blit^ienzvc-tčti, fic£en ftati i. t. d. Zhe pa na snanje dajejo djanje, ktero ne prehaja na kako drugo ofebo ali rezh, fe jim pravi djavno neprehajavni glagoli, t^titig uititberge}>enbe 3ctt»drtcr. Poftavim: fpritigett fkakati, tattjen plcfati, lac&en fmejati fe i. t. d. — Srednji in djavno neprehajavni glagoli nimajo zhetertiga pa-desha per febi. Poftavim: <5t Ijdt gelacljt fe je fmejal; tt tjl gcflorben je umeri. — Per djavno prehajavnih glagolih mora pa biti zhetčrti padesh, de je popol-nama umevin govor, kakor: £at gcfattgetl je vjel; fte £at gcjuc^et je ifka'a. Tukej fe vprafha po ofebi ali rezhi, ktero je vjel, ali ktero je ifkala. 2. Nakloni. § l24- . . .L Glagoli imajo pete'ri naklon, to je peterno jia maklanjamo: 1) Kadav glagol tako- naklonimo, de osnanimo ali na ravnoft povemo, kaj in kdaj fe kaj godi, je manivni naklon, bte attjetgenbe Siri; kakor: £>et tfnabe f^rcibt, fant pifhe; ber gletfjtge tvtrb gelobt, pridni je pohvaljen. 2) Kadar glagol tako naklonimo, de negotovo, ali le s' pogojam in s' perftavkam povemo, de bi vt#gni'lo kaj biti ali fe kaj sgodiii, takrat je pogojivni naklon bte »erMlibenbe 21rt. Pofta- vim: 3$ gfoute, bajj ber flna&e f<£ret&e, mi-nim, de fant pifhe; iti) ttfirbe ben ffnaben lit* ten, ttetm er fTetfjtfter »dre, fanta bi ljubil, ko bi bil pridnifhi. 3) Kadar kaj ukashemo, koga opom njamo, pro-fimo, kaj prepovedujemo, ftoji glagol V v elitnim naklonu, tn ber gebtet^enben Strt. Poftavim: @et> tn bie 6d)ule pojdi v' fholo; rebe nt<$t j« »tel ne govori prevezh. 4) Kadar glagola na nieh pofebniga ne naklonimo, in ga ne okonzhamo, ampak farno zhaf na snanje damo, ftoji v' neokonzhdvnim naklonu tn ter uti&tfhmmfen Šfrt. Poftavim: Cernen uzhiti fe; ermabnet »erben, opominjan biti. 5) Kadar fe glagol tako nakloni, de je perldgove podobe deleshin, in sraven laftnofti tudi zhaf na snanje daje, pr avimo, deleshtu naklon} ali deleshje baž sDiitic(tDOtt. Poftavim: £>a$ »etnenbe JČtnb bati) mt$ jokajozhi otrok me je profil; ali pa: SBeinenb batlj tnt$ ba$ $inb jokajdzh me je otrok profil, ©efangen toepttc fi ftyrei6e pi-fhem; — pretekli zhaf bte »ergangene 3nt, kteri fe poftavi, kadar je kako djanje bres nanafhanje na drugo djanje dokonzhano, kakor: ©u j>aft getefen fi bral; — prihodnji zha f bit ftfttfttge 3c't< kteri pove, kaj fe bo sgouilo, kakor: 3$ »etfe lefen, bom bral. § 126. Nemzi pretekli zhaf na tanko raslozhijo; torej imajo sraven popolnama pretekliga zhafa, tudi: 1} Pol pretekli zhaf bte (jal&oer ganjene 3ett, kteri fp poftavi, kadar eno djanje fhe ni dokonzha no, kadar fe drugo sazhne. Poftavim: Uva* te, aW et t« ba$ 3troiner < uzllil fi"» fe ? ko je v' hifho ftopil. Z) Davno pretekli zhaf, bte langfmrgangene kadar je kako djanje.she dokonzhano , kadar fe drugo sazhne. Poftavim: 2116 tnetne žlr&fit »oHenbet Jwtte, gtng in ben ©arten, ko fim bil fvoje delo dokonzhal, .fim fhel na vert. Opomba. V' Krajnfkim nimamo pol preiekligžt zhafa: torej nameft njega vezhi del popolnama pretekli zhaf poftavimo; vzhafi pa tudi sdanji zhaf, kadar namrezh kaj shivo perpovedu-jemo. §. 127. Tudi prihodnji zhaf Nemzi rasdele v' navadni prihodnji zhaf, in v' prihodnje pretekli zhaf funfttjj »ergangene 3eit. Navadni prihddnji zhaf fe poftavi, kadar fe govori, od kakiga prihodnjiga djanja bres svese ali permere s' kakim drugim prihodnjim zha-fam. Poftavim: tterbe bač 29u$ tejen. Prihodnje pretekli zhaf pa poftaviiho, kadar hozhemo she do-konžhani prihodnji zhaf na snanje dati; poftavim: SBenn bai 33u$ vtterbe o.elefen ijaben, n>erbe e$ btr Iet£en, kadar bom bukve sbral, ti jih bom po-fddil. Opomba. V' Krajnfkim imamo le navadni prihodnji zhaf. Nameft prihodnje prctekliga poftavimo ali navadni prihodnji, ali pa sdanji zhaf. Poftavim: Kadar bukve sberetn, ti jih bom po-fodil. §. 128. V* Nemfhkim je tedej fheft zhafov: 1) sdanji zhaf, gegenrcdrttge 3eit, 2) na pol pretekli zhaf, l>af6mgangene B«*/ 3) popolnama pretekli zhaf, »otttg »ergangene 4) davno pretekli zhaf, langfi&ergangene 3«t/ 5) prihodnji zhaf, fitttfttge 3eit, 6) prihodnje pretekli zhaf, funftig »ergatigene 3«t. 4. S h t e v i 1 a. '§. 129. Shtevilo je v' Nemfhkim dvoje: edino in mnosh— bte etnfadje unb btc »telfadje Edino fhte- vilo je, kadar fe govori od ene olebe ali rezili, kakor: lac&e fe fmejam, bu »einfl jokafh. Mnoshno fhtevilo je pa v' Nemfhkim, kadar fe govori od dveh ali vezh ofeb ali rezhi. Poftavnn: 2Btr lac^en fe fmejamo; tj>r »einet jokale. Opomba. V* Krajnfkim imamo (roje fhtevilo: edino, dvdjno in mnoshno. Kadar je v' nafhim jesiku dvojno fhtevilo, fe poftavi v' nemfhkim mnoshno. 5. L i z e. §. 130. Liže, ofeba bte ^erfotl t ktera kashe od koga fe govori, je v' vfakim fhtevilu troje. V' edinim fh e-vilu pomeni t{$ jeft pervo lize; — bu ti pomčni drugo lize: in e P on. fte ona e$ ono in tnan pomenijo tretje lize. Poftavim: fc^retbe pifhem, bu f$rei&ft pifhefh, er fd>reif>t pifhe, man -fdjretbt fe pifhe. V' mnoshnim fhtevilu fe poftavi v' pervim liznttJtrmi; v' drugim tf>r vi; v'tretjim fte oni,one. Poftavim: S03tt fc&retben piflieino, t£r fefet berete, fte effen jedo. V' tretjim lizu obojiga fhtevila ftojt velikokrat ime ein ^auptttJOrt nameft saimena. Poftavim : 3)er SJater (er) ozhe pifhejo; bte ter (fte) 6et£et, rrati molijo i. t. d. Opomba. V' Krajnfkim lizhnih saimen jeft, ti, on mi i. t. d. pred glagole ne poftavljamo, rasun zhe s' potifam kaj povemo. 6. Pregib. §. 131. Glagol tako premenjati, de fe na njem sasna-mova salog, naklon, zhaf, fhtevilo in lize, fe pravi glagol pregibati afn»anbeln, in sgledu, po kterim fe pregibajo, pravimo pregib bie 2lbwanblung. V' nemfhkim jesiku je le en sgled, po ktcrim fe vpravni glagoli bie regefmdfjtfjett 3eitt»$rter pregi-bajo. De nam je pa mogozhe glagol fkosi in fkosi pregibati, potrebujemo pomoshnih glagolov geitmorter, kteri nam glagol pregibati pomagajo. Taki pomoshni glagoli fo v' nemfhkim trije: tt imeti, fe9it biti. in roerben peftati. Pomoshni glagoli imajo fvoj pomen, in Royi velikokrat bresdru-giga glagolu. §. 133. Pomoshni glagol paben pomaga vfe djavne glagole ii\ veliko frednjih glagolov pregibati. Tak6 pregiba: Snanivni naklon. Pogojioni naklon. Sdanji zhaf. Edino fhtevilo. ^abe imam, £abe imam, 2>u ^afi imafh, £abefl imafh, ®r, fie, eS &at ima, gr, jte, ti £abe ima, SW«n pat imajo. 2ftan imajo. Mnoshno fhtevilo. Sffitr &abett imamo, 2Bir pa&ett imamo, 3pr £abft imate, 3Jjr £atct imate, ©ie Jjaben imajo. ®t> £aben imajo. Na pol pretekli zhaf. E d i n o. 3$ fim imel, a, o, 3d> ptte bi imel, a, o, 2>U fcattefl fi imel, a, o, £>u ^diteft---- (&x, ffe, ei patte je imel, a, o, fie, ei patte--- SKatt £aite fo imeli. 2tfan £attc bi imeli. M n 6 s h it o. SBir fcaitftt fmo imčli, e, SQ3tc pattctl bi imeli, e. 3$t ba»et iie imeli, e, 3jir battet-- ©te patten fo imeli, e. ©te i&tten-- Popolnama pretekli zhaf. Edino. 3dj fktbe ge^abt, 3$ £abe gc$abt, fiin imel, a, o, itd. lim imel, a, o, itd. ®tt $»afl gejia&t, ®u fcabefi ge^abt, . <&t, fte, ti J>at gcljabt, (Sr, fte, e« tjabe geljabi, 2Ran^atgej>abt,fo imeli, e. 3Wan£abege£abt,foimeli, e. M n o s h n o. 28 it $aben ge^abt, 2Bir £abett ge^abf, fmo imeli, e, itd. fmo imčli,' e, itd. 3bt fcabet grfcabt, 3|jr Jiabet gefcabt, ©te £aben ge^abt. ©te ljaben ge^abt. Davno pretekli zliaf. Edino. 3$ ^atte ge&abt, fim bil imel, a, o, itd. Su pattefi ge&abt, (Sr, (te, e«. $atte ge£«bt, 5D?an $atte gefmbt. fo bili imeli. 3$ ptte gejiabt, bi bil imel, a, o, itd~ 25u Ddttefi gfljabt, ®r, fte, es £atte ge$t'rb baben. bodo imeli, e. itd. 8GBit »erben baben, • bomo imeli, e, 3£r roerbet £aben, ©te roerben £aben. Mn 34) »erbe £aben, bom imel, a, o. Su rcerbefi Jjaben, Gtr, fie, ei »erbe £aben 5Wan roerbe fcaben. bodo im^Ii, e. o s h n o. SBir »erben Ijaben, bomo imeli, e. 3$r »erbet pabeit, ©ie »etben £aben.. > Prihodnje pretekli zhaf. Edino. 3cfj tterbe geljabt £aben, 34 »etbe gepabt pafcen, bom imel, a, o, itd. bom imel, a, o, itd. £>u mstrfi gej>abt Jmben, 2>u »erbejl ge&abt fcaben, erben ge^abt paben, abeit fte naj imajo. Neokonzhavni naklon. Sdaaji zhaf: £aben ime'ti. Pretekli zhaf: ©epabi Jiabeit. Prihodnji zhaf: £aben »erben. Deleshje. Sdanji zhaf: £abenb imajozh, Pretekli zhaf: ©fljabt imel, a, o. Opomba. 1. Nameft: iti) patte, bu pattefl, er pbiit i. t. d. fe tudi režite: iti) tofirbe jjabert, bu »fir* befi paben i. t. d. In nameft: iti) l?afte gefiabt i. t. d. fe reahe: iti) »iirbe ge£abt £aben i. t. d. Opomba. 2. Glagol Ijaben imeti, je fizer v' Nemfhkim pomoshni glagol, kdr v' preteklim zhafu veliko glagolov pregibati pomaga; v' Krajn-fkim pa glagol imeti nikoli ni pomoshni glagol. V' Krajnfkim namrezh per vlih glagolih na posnozh jemljemo pomoshni glagol bili fe^rt, kteri je tudi v'Nemfhkim velikokrat pomoshni glagol. §. 134. Pomoshni glagol fepn biti pomaga v' Nemfh-kim veliko fredhjih glagolov pregibati. Tako fe pregiba: Snantvi naklon. Pogojivni naklon, Sdanji zhaf. Edino f h t e v i 1 o. fcitt fim, h /irn, £>u fcif} fi, 2Du jevft fi, dt, fte, ti ifi je, @r, fte, e<3 fe? je, 5Wan t{i fo. SKan fe? fo. Mndshno fhtevilo. SBtr ftnb fmo, 2Btr fepn fmo, 3$r fe?b fte, 3&r feipb fte,. ©ie ftnb fo. ©te fepn fo. Na pol pretekli zhaf. Edino. 3$ »«t fim bil, a, o, 3$ »čire bi bil, a, o, 2)u tvarft fi bil, a, o, JDu »dre£----, @r, fte, ti »ar j e bil, a, o, <5r, fte, e« »are ----—, 5Wan »ar fo bili. 3Kan »dre bi bil/. M u o s h n o. SBtr »aren fmo bili, e, SBtr »dren bi bili, e, 3$r »aret fte bili, e, 3£r »dret--- ©te »aren fo bili, e. ©ie »dren —-- Popolnama pretekli zhaf. Edino. 3$ fctn ge»efen, 3$ fe? ge»efen, fim bil, a, o, itd. fim bil, a, o, itd. 5Du bij} ge»efen, 2)u fepfl ge»efen, @r, fte, ti ifi ge»efen, @r, fte, ti fe? ge»efen 3»an ifi ge»efen, SDian fev ge»efen, fo bili. fo bili. M n o s h n o. SBtr fin D ge»e fen, SDStr feijn ge»efett, fmo bili, e, itd. fmo bili, e, itd. fcvt> ge»efett, fcpb gercefen, ©ie jtnb ge»efen. ©te fetpn ge»efetu Davno pretekli zhaf. Edino. »ar ge»efen, . 3$ »dre ge»efen, fini bil, a, o, itd. bi bil, a, o itd. ®u »arfl ge»efen, 2)u »drefl ge»efen, <£x, fte, e« »ar ge»efen, @r, fte, e« »dre geaejen, STOan »ar ge»efen fo bili. SNan »dre ge»efen bi' bili, e. M n o s h n o. v 2Bir »aren ge»efen, SBir »aren ge»efen, fmo bili, e, itd. bi bili, c, itd. 3$r aarrt ge»efen, 3£r »aret ge»efen, ©te »aren gt»efen. ©te »dren gc»rfen. Prihodnji zhaf. Edino. 34» »erbe fetfn bom, 3$ »erbe fepn bom, 2>tt »irfl fepn bofh, ®a »erbeft fe^n bofh, <5r, fte, e« »irb fe?n bo, @r, fte, e« »erbe feyn bor 3»an »irb fe^n bodo. 2Ran »erbe fepn bodo. M n o s h n o. 2Btr »erben fe?n bomo, SBir »erben fepn bomo, 3£r »trbet fepn botc, 3£r »etbet fepn bote, ©te »erben fepn bodo. ©te »erben fepn bodo. Prihodnje pretekli zhaf. Edin o. »erbe ge»efen fepn, 3$ »erbe ge»efen fe^tt, bom, i. t. d. bom, i. t. d. 5Du »irfl ge»efen fepn, 2>u »erbefi ge»efen fepn, (št, fie, rt »irb geoefen fe^n. @r, fte, rt »erbe ge»efen feipn. M n o s h n o. SBtr »erben ge»efen fepn, 2Bir »erben ge»efen fespn, 3(>r »erbet gt»efen fcpn, 3(>r »erbet gcmefen feyn, ©te »erben ge»efen f<9tt. ©te »erben ge»efen fe?«-. Velivni naklon. K ti / no. Ge? (bu) bodi, ©e$ er,. fle naj bo. M n o s h n o. ©epb (t£r) bodite, ©epn fte naj bodo. Ncokonzhavni naklon. S dan j i zhaf: fe?n biti. Pretekli zhaf: ge»efen fepn. Ptihodnji zhaf: fepn »erben. Delčshje. Sdanji zhaf: bijozh. Pretekli zhaf: ge»efen bil. Opomba. Nameft: t'd> »dre, bu »ateft itd. fe tudi rezhe: t d) ttJurbe fepn, bu retirbefi feipn, fidt. nameft: »jre ge»efen itd. fe tudi rezhe: t$ tuutbe ge»efen fepn. Pomoshni glagol »erben biti. poftati, pomaga V Nemfhkim* prihodnji zhaf v' djavnim salogu pre-gibati; v' terpivnim salogu pa vfe zhafe. V' Krajn-fkim fe pa vezhi del nameft »erben poflushimo po-moshniga glagola biti, kteriga pregib je she snan; torej ga tukej ne bo treba ponavljati. Nemfhki pomoshni glagol fe tako pregiba: Snanivni naklon. Pogojicni naklon. @r, fte, ti, man »trb. (Sr, fte, csS, tnan »erbe. §. 135. Sdanji zhaf. Edino. »erbe, 2)u »irf*, 3dj »erbe, 3Du «>erbeft, M n o s h n o. 2Btr »erben, 3fcr »etbct, ©te »erben. 2Btr »erben, 3£r »erbet, ©te »erben. Na pol pretekli zhaf. Edin o. »urbe (»arb), 3Du »urbeji (roarbfi), Sr jc. »urbe (warb). »ittbe, SDu »urbeji, gr :c. »urbe. Mnoshno. SEBtr »urbcn, 2Btr »ittben, 3i>r »urbet, 3&r »firbet, ©ie »urben. ©ie »iirben. Popolnama pretekli zliaf. Edino. 3c& bm ge»orben, 3$ 0e»orben, $u btfi ge»orben, ®u fevft ge»orben, €r jc. t ji ge»orben. @r jc. fev ge»orben.. Mnoshno. SDBtr ftnb ge»orbcn, 2Btr fton ge»orben, 3&r fcpb gcroorben, fe^ ge»orben, ©ie ftitD geroorben. ©ie feipn ge»orben. Davno pretekli zhaf. Edino. »ar ge»orben, 3$ »are ge»orben, jDu »atjl ge»orben, £)u »drfjt ge»orbtir, <£r jc. »ar gemotbeit. Sr jc. »dre geworben. M n 6 s h n o. SEBtr »aren ge»orben, SBtr »aren ge»otben*> 3£r »aret gcaorbeti, 3&r »dret ge»otben, ©ie »aren ge»orben. ©te »dren getrotben. Prihodnji. zhaf. Edino. v 3$ »crbe »ttben, 3$ »erbe »erben, 25u »trfl »erben, ®u sjerbeji »erben, (£r jc. »trb »erben. (£r jc. »erbe »erben. Mnoshno. 38tr »etben »erben, SGBtr »erben »erben,. 3fcr »erbet tverben, 3|>r »erbet »erben, ©ie »erben »erben. ©te »erben »erben. Prihodnje pretekli zhaf. Edin o. 34» »erbe gwovb?n fc?n, 3dj »erbe g?»srben fevir, 2)u »h jI getrorten ftytt, . JDu rcerbefl ge»orben fe^n, €r jc. »tro gcrcsrben f?yn. Cžt jc. »erbe gcworben jeyn. Mnoshno. 2Bit »erben ge»orben fepn, 25tr »erben gettorben fe^n,. 3$r »erbet geroorbtti fepn, 3f>r »erbet ge»orben fe^n,-©te »erben ge»orben jepn. ©ie »erben ge»otben fe^n. Velini naklon. Edina Mnoshno. 2Berbr(btO 2Berbet (t^r), SBerbe er, fte SBerben fte. Ncokonzhavni naklon. Sdanji zhaf: »erben. Pretekli zhaf: ge»orben fe^It. Prihodnjli zhaf: »erben »erben. Deleshje. Sdanji zhaf: Sffierbenb (ni navadno). Pretekli szaf: ge»orben. Opomba. 1. Nameft: t$ »iirbe itd. fe tudi rezher »iirbe »erben itd.; in nameft tdj »dre ge»or* ben itd. fe tudi rezhe: »urbe ge»orbcn fepn. 2. Kadar je glagol »erben pomoshin glagol, njegovo deleshje pretekliga zhafa ni ge»or« ben ampak »orben. §• 136. Drugi glagoli fe v' Nemfhkim po enim sgledu, po eni podobi preg;bajos 1. Sgled djavniga pregibe. Snanivni naklonPogojieni naklon. . Sdanji zliaf. Edina f lite vil o. tobe hvalim, fobe hvalim, 25u lobcft (lobjl) hvalifh, £u lobefl hvalifh^ <£r jc. lobt hvali. £r jc. lobe hvali, Iklnoshno fhtevilo. 2Bir lobett hvalimo, SBir Isben hvalimo, 3pr (obet hvalite, lobet hvalite, • ©te loben hvalijo. ©te loben hvalijo. Na pol pretekli zhaf.. Edino. lobte fimhvalil, a, o, 3$ lobete bi hvalil, a, o, jDu lobteft fi hvalil, a', o, ' 25» lobeteji bi hvalil, a, o, 3c< lobte je hvalil, a, o. (Žr JC. lobete bi hvalil, a, o, M n »i s h n o. 2Btr Iobten fmo hvalili, e, SBir lobeten bi hvalili, e, 3{jt lobtet fte hvalili, e, 3$t lobetet bi hvalili, e, ©te lobtcn fo hvalili, e. ©ie lobeten bi hvalili, e. Popolnama pretekli zhaf. Edin o. Ijabe gelobt 3$ ^abe gelobt fim hvalil, a, o, itd., fim hvalil, a, o, itd., 33u Jmfl gelobt, 2>u pabeft gelobt, 4Sr :c. |at gelobt. <£r :c. ljabe gelobt. M n o s h n o. 5Stt |aben gelobt, 393tr ljaben gelobt, fmo hvalili, e, itd., fmo hvalili, e, itd. fjabet gelobt, 3$r ^abet gelobt, ©te £aben gelobt. ©te Juben gelobt. Davno pretekli zhaf. Edin o. patte gelobt, 3<$ gelobt, fim bil hvalil, a, o, etc. bi bil hvalil, a, o. etc., ®u patUft gelobt, Su §attefl gelobt, <šr je. patte gelobt. (žr 3c. patte gelobf. M n o s h n o. Str £atten gelobt, 2Bs'r patten gelobt, . fmo bili hvalili, e, itd. bi bili hvalili, e, itd., 3pr pattet gelobt, 3£r pdttet gelobt, ©te Ijatten gelobt. ©ie Ijatten gelobt. Prihodnji zhaf. . Edino. .3$ »erbe loben, 3$ werbe loben, bom hvalil, a, o, itd., bom hval/J, a, o itd., 2)u rnvfl loben, 2>u rcerbefi loben, (Si jc' tvitb loben. @r :c. »erbe loben. M n o s h n o. SOBtr »etbcn loben, 2Btr wetben Koten, bomo hvalili, e, itd,, bomo hvalili, e, itd., 3!>t »evbet loben, »erbet loben, ©te tcerben lobett. ©te rcerben lobett. Prihodnje pretekli zhaf. Edino, »erbe gelobt fiaben, 3$ »erbe gelobt ljaben, bom hvalil, a, o, itd., bom hvalil, a, o, itd., ®u »trfl gelobt $aben, Su »etbefl gelobt £abett, (Sv 2C- rotrb gelobt £aben. & jc, »erbe gelobt f>«ben. . ( M n (i s h n o. 2Bit »etben gelobt ljaben, SGBtr aerben gelobt jjabee, bomo hvalili, e, itd., bomo hvalili, e, itd., 3jjt roerbet gelobt tiaben, »erbet gelobt paben, ©ie »erben gelobt ljaben. ©te rcetben gelobt £aben. • Velivni naklon. Edino, M n o s h n o. Sobe (buj hvali, Cobet (tfc) hvalite. Sobe er, fte, naj hvali. Soben fte, naj hvalijo. Neokonzhavni naklon, Sdanji zhaf: Soben hvaliti. Pretekli zhaf: ©elobt £aben. Prihodnji zhaf: Soben »etben. Deleshje. Sdanji zhaf: Sobenb hvalijozh. Pretekli zhaf: ©elobet (gelobt) hvalil, a, o; hvalili, e, Opomba, V' na pol preteklim zhafu pogojivniga naklona fe nameft: t<§ lobete itd. tudi rezhe: iti) »itrbe loben itd. Ravno tako tudi v' davno preteklim zhafu nameft: t$ ptte gelobt itd, »firbe gelobt ljaben. Sratn. beutfdje @pta$lelj«e. 3D Sgled lerpivniga pregiba. Snanivni naklon. Pogojivni nakidn. Edino fhtevilo. 3$ tterbe gefobt, 3$ »erbe gelobt, fim hvaljen, a, o, fim hvaljen, a, o, 2>u ttJtrfi gelobt, 2)u »erbcfl gelobt, fi hvaljen, a, o, fi hvaljen, a, o, @r k. »trb gelobt, @r jc. »evbe gelobt, je hvaljen, a, o. je hvaljen, a, o. Mnoshno fhtevilo. SBtr »erben gelobt, SBtr »erben gelobet, fmo hvaljeni, e, itd. fmo hvaljeni, e, itd. 3&r »erbet gelobt, . »erbet gelobet, ©te »erben gelobt. ©te »erben gelobet. Na pol pretekli zhaf. Edino. 34) »urbe gelobet, 3$ »urbe gelobet, fim bil hvaljen, a, o, itd. bi bil hvaljen, a, o, itd. ®u »urbefl geiobet, 2>u »uvfcefi gelobet, <£r jc. »urbe gelobet. @r jc. »itrbe gelobet. Mnoshno. 333tr »utben gelobet, 3Q3tr »itrben gelobet, fmo bili hvaljeni, e, itd. bi bili hvaljeni, e, itd. »urbet gelobet, 3^ »urbet gelobet, ©te »urben gelobet. ©te »urben gelobet. Popolnama pretekli zhaf. Edino. 3$ btn gelobt »erben, 34> fe? gelobet »orben, fim bil hvaljen, a, o, itd. fim bil hvaljen, a, o, itd, JDu btfi gelobt »orben, ®u fepfl gelobet »orben, dx te. tft gelobt »otben. @r jc. fe)? gelobet »orben. Mnoshno. SBtr ftnb gelobet »orben, 2Btr fe?n gelobet »orben, fmo bili hvaljeni, e, itd. fmo bili hvaljeni, e, itd. 3£r fepb gelobet »orben, 3£r fe?b fielobet »orben, ©ie ftub gelobet »orben. ©te fepn gelobet »orben. Davno pretekli zhaf. Edino. »ar gelokt »orben, 30 »are gelobet »orben, Ilm bil hvaljen bil, a, o, itd. bi bil hvaljen, a, o, itd. ©tt »arji gelo&et »orben, ©u »dreji gelobet »orben, (Er :c. »ar gelokt »orben. (Er ;c. »are grfobet »orben. M n o s h n o. SBir »aren getobct »orben, SBtr »aren gelobet »orben, fmo bili, e hvaljeni, e, bili, bi bili, e, hvaljeni ,e, bili, e, itd., e, itd,, 3fcr »aret gelobet »orben, 3&r »aret gelobet »orben, ©te »aren gelofcet »erben. ©te »dren gelofcet »orben. Priliddnji zhaf. Edino. 30 »erbe gelofcet »erben, 30 »erbe gelo&et »erben, bom hvaljen, a, o, itd., bom hvaljen, a, o, itd,, ©u rotrfi gelobet »erben, ©u »erbeji gelofcet »erben, (Er k. »trb gelo&et »erben. r »erbet gelo&et »orben 3pr »erbet gelobet »orben fe?n, feyn, ©te »erben gelobet »orben ©ie »erben gelofcet »orben fevn, fe?n, © 2 Velivni naklon. Edino. Mnoshno. . 2)u foliji gelofcet rcerben, 3f>r foKet gelobet »etben, bodi hvaljen a, o , bodite hvaljeni, e, :c. foll gelo&et n>evben, Ste fotten gelobet werben, naj bo hvaljen, a, o. naj bodo hvaljeni, e. Neokonzhavni naklon. Sdanji zhaf: Oelofcet »erben, hvaljen, a, o, biti. Pretekli zhaf: ©elofcet tMtbett fe^tt, biti hvaljen, a, o biti. Prihodnji zhaf: Serben geloti tterben. Deleshje. Pretekli zhaf: ©efobct (gefo&tj hvaljen, a, o; hvaljeni, e. Opomba, 1. V' na pol preteklim zhafu fe tudi rezhe': wurbe gelofcet roetben i. t. d. — In v' davno preteklim zhafu: WUtbe gelobel bett feptt i. t. d. Sdanjimu in na pol preteklimu zhafu s' djav-nim salogu fe pravi edini zhafi etnfat^e 3etlen, drugim fhtirim zhafam pa, in vfim zhafamter-pivniga, saloga fe pa foftavljeni zhafi pravi. 2. V' Krajnfkim fe nekteri glagoli v' terpiv-r.im salogu tudi s' pevernivnim saimenam /e pregibajo; poftavim: Gtč HNlb gctragttt, je ne-leno, ali pa: fe nofi i. t. d. 3. Nemzi velikokrat v'tretjim lizu ediniga flife— vila v1 djavnim salogu, kadar fe ne govori od kake pofebne ofebe, befedo man poftavijo. V' Krajnfkim vezhi del nameft man tretje lize mnoshniga fhtevila poftavimo, vzhafi pa tudi edino fhtevilo, tode v' terpivnim salogu s' po-vernivnim saimenam: fe, Poftavim: 2)?an fflgt pravijo, man Itefet fe bere. §. 137. Po sgledu lofcen fe pregibajo vfi glagoli, kteri v' pregibanji korenininga glafa ne fpremene, in imajo v' napol preteklim zhafu te ali pa ete, infe v' deleshji pretekliga zhafa konzhajo et ali pa t, Tem glagolam fe pravi vprdvni glagoli tegefntafnge 3etirt>ortcr. Je pa fhe veliko drugih glagolov, kteri fe ne pregibajo po sgledu loben, in kterim fe nevpravni glagoli unregelmdfjtge 3«t«>orter pravi. §. 138. Nevpravni glagoli fprerfiene v' pregibanji fvoj koreninini glaf, fo v' na pol preteklim zhafu navadno enosloshni, in fe v1 deleshji pretekliga zhafa vezhi del' s' en konzhajo, in velikokrat imajo tudi v' drugim in tretjim lizu sdanjiga zhafa v' edinem fhtevilu, in v' velivnim naklonu kaj pofeb iiga. » §. 139. De fe nevpravni glagoli loshej najdejo, fotukej v1 abezednim redu sapifani, Glagoli s' eno svesdizo (*) fe she fkorej fploh kakor vpravni pregibajo, kteri imajo pa dve sve'sdizi (**) tifti fe fizer navadno kakor nevpravni pregibajo, uzheni in omikani Nemzi jih pa, kadar vifoko govore, kakor vpravne glagole pregibajo. Popif nevpravnih glagolov. S3acfen pezhi (kruh). £u bdtfjl (batfefl), er bacft (bacfet) 5 t<§ ftuif (batf te); Pogojivni naklon: t d) &iicfe (badete); bacf; {$ ljabe gebacfen. $5acfen vkladati je vpravin glagol. SBefe^Ieu ukasati. £)u befte£If}, erbefte^It; t d) befapf; Pogoj. befa|rte; befče&f; i<§ babe befojjlen. Siefletgett, ftdj, fi persadjati. Pog.&e* fttffe; befletfj ali pa bejletfje; t<$ ljabe mtdj beftfien. Sefletfjtgen je vpravin glagol. Segtnnen sazheti. begann; Pog. begamte; be< gtnn; tefj jjabe begonnen. 23 e t {jen grifti. 3$ btf?; Pog. btjfe; betfi ali pa betfje; t'# £abe gebtjfen, Ser g en fkriti. ®u btrgji, er btrgt; t$ barg; Pog. tdj bdrge; btrg: t$ btn geborgen. R%vno tako »erbergen fkriti fe; famo v' pog. nakl. ima: tdj »erburge nameflt »erbdrge. £erbergen pre-nozhiii (koga) fe pregiba po sglšdu loben. *33erfien pozhiti. 3$barvali borji (berjiete); Pog, tc& fcotffe, (berflete); birfl (betfte); l6ttt gefar*' jten Ca^er^et). Scftnnen, pomifliti fe. 3$ 6efann mtc^; Pog. befantte mtdj; iti) I?abe mtd? befonnettj fe pregiba, kakor fin n en. 33etrtegen goljfati. 3$ betrog; Pog. t$ betroge; iti) pate betrogen. ?3eWegen premajati, nagniti koga h' kaki rezhi. 3dj bewog; Pog. befoflge; t>abe 6ett)ogeit. Zhe pa beroegen pomeni majati, fpremajati fe, ganiti koga (tfijjren), je vpraven glagol. 33fegen vgniti, fhibiti. bog; Pog.'t$ bflge; bte« ge} jjabe gebogen. ©eugen perkloniti, fevpra-vno pregiba. »ietljen ponuditi. 3$ botp; Pog. iti) fcotpe; btefji ali btetpe; tdj £obe gebottjen. 93tttben vesati. 3^battb; Pog. t^Mnbe; btnbe; t$ babe gebunben. Sitten profiti. 3$ bat£; Pog. iti) Mtlje; bi«' ali hitte; ič) 1?ahe gebetjtfn. Ravno tako fe pregibajo : erbitten fprofiti, abbttten sa samero profiti itd. Slafen pihati. £u bldfejl, er bldfet ali Mdpt; iti) bite«; bldfe; tdj Ijabe geblafett. SBleiben oftati, 3$ blteb; blet'6 ali Ueibe; i; Pog. iti) brd$e; brtcf>; t$ £abe gebrocjjen. Ravno tako: erbredjen vlomiti in jerbrecfien ras-biti. 9?abebre$en h' kolefam kofli troti, fe vpra-vno pregiba. 33rennen goreti. 3$ brannte; Pog. brennete; brettne; £abe gebrannt. ©rittgen pemefti. 3$ bra^te; Pog, iti) bra#te; bringe; pafce gefcra$t. ©enfeit mffiliti'. 3$ ba<$te; Pog. td> ba$te$ benfe; $abc gebad^t. ©tngen najeti.. 3$ bung; Pog. tdj bilnge; btnge; iti) Jjobe gfbuitjen. Ravno tako: fcebtngen, "»etbtngen. Pravi fe pa vunder bebfagt, kadar fe s* pogojam kaj rezhe. —©lingen gnojiti fe pregiba kakor JobetU © t e f $ c tt mlatiti, ©u bttf^efl, tt brift&t; tcf> brof$; Pog. t$ trofeje5 brtj# 5 pabe gebrof^en. ©singen filiti. 3$btang; Pog. tdj brange; bringe; t$ fjaU gebrungen. ©ttrfen fmeti 3$ batf, bu barffl, et barf; »tr bttrfen, ifjt biirfet, fte btirfen Pog. sdanj: bfttfe, bu btofeji i. t. d.; t^butfte; Pog. td> burf* tej Štabe gebutfi. Ravno tako i e bil t fes potrebovati. Gčmpfangen prejeti. 3$ empftng; tdj f/aU etnpfan* gen. Kakor fangen. (Empfe^len perporozhiti. 3$ cmpfa^l; em^ten. Kakor befejrten. ®ntf>nefjen israfti, fe roditi. 3$ etttfptojj; iin entfprofjett. Kakor fprtefjen. gefucen isvoliti. etfot; Pog. ič) erfore; etfiire; td? {mbe erforen. gttof^en vgafniti. Glej Idf(^en gafiti. @vfc^atlen raslegati fe. «ilt; e« etfdjotf; Pog. si etf^ofle; etfdjatte; e$ tft erfcfjotten. @£^aCfett buzhati, svoniti je vpravin glagol.) frfdjteden vftrafhiti fe. ©u erfdmtfji, er erfaritft; id) erfcfctad; Pog. tdj erf^vdefe; etf$rtcf; t# btn < erf(|rc(fen. Kadar pa erf^retfen pomeni vftrafhiti koga, fe pregiba kakor foben. (Stttjagen prevdariti. 3$ emog; Pog. ettbflge; er»dg ali etttage; t ljabe etrcogen. gffen jefti. ©u iffeft, ei ijjtj afj; Pog. afje; tg; $abe gegeffen. ftapren peljati fe. ©u fatjtft, cr fd^rt; tč f#r; Pog. t d) filtre; fa$t ali fa^re; td) btn gefaljren. Ravno tako fe pregibajo vfi foftavljeni glagoli, rasua wttlfa^en dovoliti. Kadar fafcten pomeni peljati koga, ima v1 preteklim zhafu pomoshni glagol jmben. gallen pafti. ®u ffflfl, cr fafft; ftel; fatt ali falle; ič) btn gefallen. gangen vjefi. fdrtgfi, er fangt; ič) ftng; fange; ič) $abe gefangen. g e $ t e n bojevati fe. 2>u fiČ)% et ftdjt (tudi = bu fes&tefl, er fec&tet); tdjfo4>t; Pog. t$ fočpte; fw$t (ali fe^tc); ič) pabe gefo^ten. ,ginben najditi. 3$ fanb; Pog. ič) fdnbe; ftnbe; pate gefunben. gle^ten plefti. 35« flt# (tudi bu flM&tefi, er flc^iet); ič) flcd;t; Pog. ič) pdjte; ((udi ič) fle^« tete); pabe gefTocf;teir. Ravno tako mfleč)tett. fjltegen leteti. ®u fltegft, er fttegt; ič) flog; Pog. tdj Pge/ tdj bin gfffogen. glic^ctt beshati. ®u fTte^ft, er fliept, icp ffo£; Pog. ič) pije; ič) btn geflo&en. §ltc§en tezhi (kakor voda) £)u fltegefi, er flfefjt; fltofj; Pog. f$flfl§e$ ffiefje; gefToffen; odvode in drugih tekozliih rezhi od glafu in befedi fe rezhe: fte ftnb geflofen; od ran, ozhi, zev, shlebov fe pa rezhe: fie paben geflojfen. greffen shreti. 2>ttfrtejeji, er frteft; ič) frafji; Pog. ič) frafje; td) fiabe gefreffen. 51 teren smersovati, sebfti. 3$ frer; Pog. icfj frore; frtere; gefroren; eč pat tutž gefroren seblo naf je. ®CJČ SBaffer tft gefroren, voda je smersnila. *®čtljren kifati fe, vre ti. 3$ gofir; Pog. tdj giS^re (tudi: gdlprete); ga^rc; .ič) pabe gegofiren, ber SBetn Ijat gegojjren vino je vrelo, ©ebdren roditi. ®tt gebterj*, fte gebfert (tudi: bn gebdrefi, fte gebdret); ; Pog. ič) gebdre; gebter ali gefdre; (č) pabe geboren. ®eben dati. ®tt gtbfi, er gtbt; ič) gab; Pog. gdbe; gtb; ič) pakt gegeben. ©ebtetpen sapovedafiV 3$ gebotjj: Pog. ič) gebo* ipe; gebtctlj ali gebietfie: ič) jjabe geboren. *©ebet£en tekniti. 3c() gebte^; Pog. ič) gebte^e; (grtt^He) grbety; gebe^rn. ©cfdlJen dopafti. 36 ^aBe gefatfett. Sizer kakor fallen. ©epen iti. 3# gutg; Pog. fdj gtngej gep ali gepej bttt gegangen, ©eltnge« po frezhi fe isiti. (£$ gettngtf ei gefang; Pog. ei geldnge, ti *ft gelungen. ©elten veljati. ©u gtttfi, er gtlt; id) galt; Pog. idj galte; gtlt; tc&jjabe gegoften. s *©enefen osdraveti. 3$ gena«; Pog. gendfc (tudi genefete); ič) bttt gettefen. ©etttefjett vshivati, vshiti. 34» gettofj; Pog. id) g t* noge; gentefji; t'dj> pabe gettoffen. ©efajepen sgoditi fe. gefdjtejrt; ti gejtpap; Pog. e$ gef^dpej ti ifi gefcjjepen. ©efttnnen perdobiti. 3$ geroamt; Pog. tdj gewdn« ne; t<$ flabe getoomien. ©tefen vlivati, vliti. 3$ gofji; Pog. t$ g&jje; gtep; \$) pabe gegoffett. *©leid>en enak biti. 3$ gftep; gfetep ali gletdje; t

e gefannt. filttttitt en plesati. 3^ffomnt; Pog. iti) ffemme (tudi: iti) fltmmete); fftrnme; iti) btn geflommen. Sltngen svenzhati. 3$ ffattg; Pog. t$ ffdnge; flinge; iti) |>abe geMungen. tfneifen fhipati, vfh/pniti. 34> fntff; iti) pabegefmf* fen. $neipen, karravno to pomeni, je pa vpra-ven glagol, Som men priti, ©u fommji, er fommt; (navadno: bu fommj*, et fommt); iti) fam; Pog. tcf> farne; fomm; btn gefommen. (Sc»tfIfommen fprejeti koga je vpraven glagol), ifonnen morem. 3$ fann, bu fannfi, erfamt, wtr fonnen itd. Pog. idj fonne itd.; td> fonnte; Pog.-« iti) fonnte; iti) pabe gefonnt. 3?tiecf>en lasiti, plašiti fe. ©u fciedjjt, er frtec^t; iti) frod); Pog. iti) fcddje; frte$; iti) btn gefto^ett. Saben vkladati, tovor/ti. '©u fabef}, er labet; icp Kub; Pog. iti) lube; tdj Ijabe gelaben. gaffen puftiti. ©u Kffefi, er tafjt; iti) Itef; fofž; td> fcabe gelaffen. Ravno tako: oerlaffen sapu-ftiti, »eranlaffen je pa vpraven glagol. Cftufen letali, ©u Idufji, er fduft; t<| fief; lauf; btn gelaufen. Setben terpeti. 3$ Utt; leibe; iti) pabe gefitten. Ser* leiben fe pregiba po sgledu lobett. Setven p o ('odi ti. 3$ litp; iti) Ijabe gefteljen. i!efen brati, ©u Itefeft, er fiefet, (Jtcf t); iti) Pog. iti) lafe; fte«; iti) pabe gelefen. Stegen Ieshati. 30 fag; Pog. t'0 lage; Keg; t'0 £ak gelegen, Ravno tako erlfegen. £o(0en ugafovati, ugafniti. ©u Iif0ejl, er Itf0t; t'0 lof0; Pog. t'0 I6f0e; fif0; t'0 fcttt gefof0en. Kadar je pa lof0en djavin glagol in pomeni ga-fiti, fe pregiba kakor lokn. Ravno tako aučlč* f0en sbrifati. Sugen lagati. 30 log; Pog. *0Wge; Wge; t0 pak gelogen. 2Ra$len mleti, ©ema^len. SDfaplen malati je vpra-vin glagol. STOetben varovati, ogibati fe. 30 »teb; tttetbe 5 t0 $ak gemteben. **SDielfen mlefti. 30 molf; tnelfe; t0 pak ge* ntolfen. 2»effen meriti, ©u mtffefi, er rntft; t'0 mag; Pog, t0 mdfje; nttg; t0 £ak gemefien. 5 g e n hoteti. 30 nwg, bu rnagjl, er mag, t»tr mS* gen itd. Pog-. t0 m&ge itd.; t0 mo0te; Pog. i0 miJ0te; miige; t0 fiak gemo0t. 2J?affen moram. 30 tmtfjt, er mug, »ir mitffen, itd. Pog. t0 muffe, bu muffefi, er mfiffe itd. t'0 mufte; Pog. t'0 mufjte; t'0 f>abe gemuft, ftejjmen vseti. ©u ntmmjt, er ntmmt; t0 na£m; Pog. t0 najmte; ntmm; t'0 ^ak genommen. *D?ennen imenovati, 30 nannte ali nennte; Pog. t'0nenrtete; nentre; t0 Ijak genannt ali genennet. spfetfen shvishgati. 30 Pftff; pfeff; t'0 £ak gepftffea. špflegen imeti, rediti. 30 Pffog; Pog. t'0 pfloge; pflege; j'0 pate gepflogen. ^flegen navado imeti fe pa pregiba, kakor lokn. *^)retfen hvaliti. 30 prteS; pretfe; t'0 £ak geprte* , fen. Sobpretfen je vpravin glagol. Duellen isvirati, tezhi. ©U qutflft, er ; t'0 riet£; ra= tk5 t'0 £ak fleratk«. 3Utbett ilergati, ribati. 3$ tiefe; tet&e; iti) f>ak ge* rteben. Sletgen tergati. rtfj; Pog. iti) rtffe; retfj ali ret* fše; i«be gertffen. ffteiten jesditi. 3$ ritt; reit ali reite; iti) btn gerttf ten. Ravno tako: beretten prejesditi; objesditi. 23eretten perpraviti fe pa vpravno pregiba. 91 en n en leteti, dirjati. 3$ ramtte; Pog. t# renttc*' te; renne; gerannt. žRte^jen duhati. 3$ rocfj; Pog. tdj> tdc^e, rte#; pate gero^en. Sltttgett boriti fe, metati fe. 3$ rang; Pog. tdj range; rtnge; iti) pate gerungen. Umrtttgen ob-ftopiti fe vpravno pregiba, šfttnnentezh;, zreti. 3affe ; P^t gefdjaffen. Zhe ima ©$af* fen kak drugi pomen, fe pregiba kakor loben. @4>eibett lozhit; fe. 3$ fc^teb; fdjetbe (ff$etV); SCJ f(|teben. ©c^etben odlozhiti je vpraven glagol, ©djctnen fvetiti fe, kasati, viditi fe. 3$ f^tctt; fevdne; iti) pate gef^tenen. cfe tn-ett je vpra-vin glagol. ©$elten kleti. ®u f^tltfi, er failt; iti) ftatt; Pog. fc^ofte; iti) pate gcfdjolten. Ravno tako: auš« f(|)elten okregati, osmerjati. Sferen ftrizhi. S« fc(>erefi, er fdjert, (bu. ff&terft, er^tert); tdjft∨ Pog. f$ore; f^ere, (f^iec); iti) pate geftorat. Ravno tako be(cf)eve.u oftrizhi; beftferen komu kaj podeliti, fe pregiba kakor loben. ©^ teb en tifhati, potifniti, poriniti. 3$ fcJjob; Pog. iti) jctjpbe j faiebe; iti) ftabe gefdjoben. ©$tef en ftreljali. 3$ Pog. tcfc f#Sffe; faief; ič) £abe gefdjoffen. @#tnben oderati. 3$ f$unt,5 Pog. fc&tinbe5 ft^ittbe; t d) gefdjunben. ©c&lafen fpati. fu ftpgfl, er f$ldgt; f0I«a i Peg- itpge; f4>(age; i$pabe gefdtfa* gen. 3lat!j|djtagen in berat£f$lagen fta vpravna glagola. @$let$enlefii, plašiti Te. 3 d) ffc^Iett^e; iti) btn gef$Kt4>en. ©$letf en brufiti. 3$ f$iff; fdjletf ali fc^etfe; iti) &abe gefc<ffen. — ©c^fetfen po tleh vlezhi, po-konzhati, fe pregiba kakor loben. ©$ let (j en musati, tergati fe. 3$ fc$ltjj; f$ltg; gef$ltfien. ©$ltefen lefti, islefti, isplasiti fe. 3<$ fdjloffj Pog. ii) \ti)U(fe; (cfjltef; iti) bin gefc^offen.' , ©<$ltef?en sapreti. 3c^» f#>g; Pog. iti) \ti)tt$e\ f^ltefje; iti) £abe gefaloffen. ©^Itngen ovijati, viti,poshirati. 3$ falang; Pog. iti) falange; fdjltnge; iti) £afce gefc&lungen. ©temeljen rastopiti fe. ©u f^mtljeji, er famtlit•> t$ f^moij. Pog. iti) fc^molje; fc&rotfj; iti) bin ge* fd)ttl0ljen. — ©cpmeljen topiti kakorezhje vpra-ven glagol. ©$tt£iben resati. 3$ f$mtt, f^netbe; iti) $abe gc* f$m'tten, ®4>mbe» pifati. 3$ (c^rteb; fc&reibe; iti) pabe ge* fc^rteben. ©cfjretten ftdpiti. 3$ f$tttt$ f^vefte; iti) bin ge* fc^ritten. ©^repen vpiti. 3$ fdme$ ftfjre? 5 iti) pabe ge* fc^rten, ©<$»aren gnojiti fe. ©#wart; fd?wor; ift ge^ fd)tt>oren, © $ n> e t g e n molzhati. 3$ f^»teg 5 fdj»etge} t$ £abe gefdjwtegen. @$weUen otekati. £u fatttffljl, er fatttlft; f<§»ofl; Pog. tcf> f^mdffc; f$»tfl; iti) btn ge* f4»0((en. @(£tt>etten narediti, de^ oteka, de fe narafha (voda), fe pregiba kakor (obett. © ti)»t m m e n plavati. 3$ f^rcamm; Pog. f t) f<$»am« me; f#»tmm ali fd)»tmme; gefd>»ommen. @#tt)tnben sginiti, ufahniti, 3tf> f$tt>cmb; Pog. iti) fc|>wdr,be; f#tt>tnbe; iti) btn gefd)wunben. ©$tt>tn8en fukati5 vsdigniti, mahati. f($tt>ang; Pog. iti) icfjttdttge; fdjttnnge; tdj Ijabe gefd)tt)utigen. © t(j w o r e n perfezhi. 3$ f$n>or; Pog. td) f^tt)ore; iti) pabe gefdjroorett, ©epen viditi. 25it ftepfl, er ftept; iti) fap; Pog. tdj fcipe; ftep ali ftepe; td> $>abe gefeben. ©teben vreti, kipeti. 3$ fott; Pog. iti)ffltte; ftebe, iti) pabe gefotten. ©tngen peti. 3$ fang; Pog. iti) fdnge; jtnge; pabe gejungen. ©tnfen padati, pafti. 3$ fflttf: Pog. iti) fanfe; jtit* fe; btn gefunfen, ©tnnen pomifhljevati. 3$ fann; Pog. ič) fdnne; ftnn ali ftnne; td) ljabe gefomten. ©i$en feded. 3$ fa^; Pog. iti) fctfc; ft§ ali fte; iti) btn gefeffen. ©pah en klati, preklati. ©efpalten. ©pe$en pljuvati. 3$ fine; fpep; iti) fiabe gefpien. 23erfpepe« je vpraven glagol, ©pinnen preiti. 3$ foann; Pog. iti) [pitane; fpinn ali fotone; t# pobe gefponnen. ©preden govoriti, ©u fprtc^fl, er fpvicf)*; t# fpra$; Pog. iti) fpra#e; fptt#; iti) $abe gefproc&en.' ©prtefen poganjati, rafti. 3$ fowfj} Pog. fpr6ffe; fprteg; iti) btn gefproffen. ©pringen fhakati 3$ fp«mg; Pog. iti) fprange; fprtnge; iti) bin gefprungen. ©te$en bofti. ®u fH#, er fi<$t; Pog, iti) p<$e; flu$; pabe gefio^en. ©t ep en flati. 3$ ftanb; Pog. iti) fianbe, ftep; t$ btn geflanben. ©tepleit krafti. 2)u fKepflt, erfKepft; tcp fiapl; Pog-. tcp flaple; fHept; tcp pabe gefloplen. ©taplen je- klati, fe pregiba, kakor loben. ©tetgen ftdpati, ftopiti. 3cp fJtcg; fletge; tip btn ge« fiiegcn. ©terben umreti. ®u fltrbjl, er ftirbt; idj jtar&; Pog. td> ficirbe; jltrb; tcp btn gefiorben. ©ttnfen fmerdeti. 3cp jlanf; Pog. tcp jfanfe; fHnfj tcp pabe geftunlen. ©tofett porivati, poriniti. 3$ jiofe, bu ftflfjejl, er flofjt; iti) fitefj; flofj; tcp pabe geftofen. ©tre tcp en gladiti, masati, biti. 3cp fjrtcp; flretcp; tcp pabe gefirtcpen. ©ttetten bojevati fe. 3

u irtffft, er trtfft, iti) trafj Pog. tcp trafe; trtff; tcp pabe getroffer. SEreten tlazhiti. ®u trtttfl, er irttt; tcp trat; Pog. ttp tiate; iti) pabe getreten. £rinfen piti. 3

u »ergtffefl, er »ergtfjt; tip »ergafj; Pog. tcp »ergaffej »crgtfj; iti) pabe »er« geflen. SSergletcpen perme'riti kakor gletcpen. 2? er l ter en sgubiti. 3cp »erlor; Pog. tcp »erlflrt; »etltere; tip pabe »erforen. SSerfepen previditi kakor fepen. 58erfabe »et»orten ali »errctrrt. SJerjetljen odpufliti, »eratelj; »erjeif); iti) $abe »erjte^en, 23a$fen rafti. Su »ddjfeji, er »dcf>jl; iti) »udj«; Pog. iti) »iidjfe j »a<|fe; tcf) btn gc»a(|fetu SBafc&en prati. 2)u »aft&eji; er »dfat; iti) »uf$; Pog. iS) »iif4>e; »afcfce; iti) fcabe ge»af($en. 23« gen vagati (koga ali kaj). 3$ »og; Pog. iti) wi>ge; »dge; t$ Ijabe ge»ogen. 2Betd>ett odjenjati, odflopiti. 3$ tt>tc§>; »et#; t$ fctn ge»i(|en. 35$ e t ti) e Jt mezhiti fe pregiba kakor loben; iti) ge»etd)et. SGBetfen pokasati. 3tf> t»ie$; id) pabe ge»tefen. SBefe fjett beliti je vpraven glagol. SBcrben vabiti, fnubiti. ®u »trlfl, er »trbt; t# »arfc; Pog. iti) »iirbe; tdj {>abe ge»orben. SGSerfen metati, ©u wttffl, er »trft; iti) »arf; Pog. tdj »urfe; »trf; iti) Jmbe geraorfen. Sffitegett vagati Ckoliko vagafh?). 3d) »og; Pog. iti) »flge; »tege; iti) £abe ge»ogen. SSBtegen si-bati je vpraven glagol. SBtnben viti, plefli. 3$ »anb; Pog. t# »dtibej -»tnbe; t'4 £abe ge»unben. SBtffen vediti. 3$ »e$, bu »etgt, er »et|; »it »iffen; Pog. iti) »tffe, bw »tflefl itd ; iti) »ugte; Pog. iti) »iijjte; »tffe; iti) Ijabe ge»ujjt. SBolIen hoteti. 3$ »tU, bu »Ulji, er »ttt? »(r »otten itd. Pog. tcfj »oHc itd. iti) »ollte; »ofle; td) £abe ge»oKt. 3et£en dolshiti, kakor »erjetften. 3iepen vlezhi. %ti) aog; Pog. iti) 3oge;5teij; $abe flejogen. 3»tngen morati, permorati. 3$ ž^ang; Pog. j»dnge; s»tnge} iti) £abe gej»ungen. §. 140. Tile glagoli fo vpravni glagoli, in fe po navadi kakor loben pregibajo, de fi ravno jih nekteri Nemzi kakor nevpravne glagoli pregibajo: gragen vprafhati. giir0ten bati fo. Cdutert svon/ti. @0ueipen fneshiti. SBtnfen migati, pomigniti, 2Mnf0en vofhiti. $. 141. Nekteri Nemzi pravijo: 3$ ntmm, i i) gib, t'0 $t'If itd. kar pa ni prav; rezhi fe mora: 30 ncjntte, 10 gebc, t'0 5»elfe itd. Glagoli, kterih korenina je glafnik e, obdershe c v' pervim lizu, in ga le v* drugim in trejim lizu vzhafi v' t fpremene. , §• 142. Softavljeni glagoli fo tifti, kteri fo is glagola, m kake druge befede foftavljeni. Kadar fe per fo-ftavljenim glagolu v' govorjenji glaf ne vpre na glagol, temuzh na raslozhivuo befedo, ktera je glagolu perdjatia, fe v' edinih nefoftavljenih zha-fih raslozhivna befeda sa glagol poftavi, kadar fe govor na ravnoft s' pervim padesham sazhne. Kadar je pa pred glagolam kaka ves ali nanafhavno saime, fe raslozhivna befeda ne poftavlja sa glagolam, temuzh ftoji po navadi pred glagolam. Poftavim: Slušfiiljren ispajjati: t0fu£re t0 fiilivte au$, fupte auč, al6 t0 aučfiibtte, ber $ne0t, treI0er auč* jityrte. Deleshje pretčkliga zhaf^ vsame per takih glagolihslog ge, iii v' neokonzhavnim naklonu sdan-jiga zhafa slog {u med raslozh.vuo befedo in glagol. Poftavim: 30 £abe aučgefajirt- fim ispeljaf. 30 tt>unf0e au« juge^en, bi rad vim fiiel. Kadar fe pa glaf ne vpre na raslozhino befedo , ktera fe glagolu perftavi, temuzh na glagol, fe raslozhivna befeda od glagola ne ldzhi, deleshje pretekliga zhafa nima sldgS gc, in v* iicokonzharivim zliafu fe sldg JU fpredej poftavi, iu ne med raslozhivuo befedo iu glagol. Poftavim: i0 »oUenBe konzham; t'0 tDtCerffgtJ rai0 fim fe vftavil; ii> jjabe toflfenbet fim kon-Jthal: tra0tc e$ JU »olUnb:« persadevaj fi dokonzhati. §. 143. Srednji glagoli fe v' djavnim salogu ravno tako pregibajo kakor djavni glagoli. V' terpivnim saldgu fe pa le v' tretjim lizu fkos vfe zhafe pregibajo, ^he fe prednje poftavi saicrt umiva'i, ft$ t»af$en umivati fe; fletben oblazhiti, bcffet* ben oblazhiti f«. 3. V Krajnfkim fe vzhafi povernivno saimfc fe poftavi, kadar je v' Nemfhkim tcrpivni salog. Poftavim: ttennen imenovati, genatint »erbm fe imenovati i, t. d. §. 145. Breslizhni glagoli ttnpetfoitfi^e 3etttt>iSrter fo le v* tretjim lizu ediniga fhtevila s'saimenam el na- vadni. Poftavi m: GriJ bornert gromi; regnet deshi . t. d. Vezhi del fo vpravni glagoli, in fe pregibajo s' pomoshnim glagolam jjatcn. §. 146. ' Deleshje je is glagola ispeljano laftnoftno ime, ktero nekashe le laftnofti, leimizh tudi zhaf, in zhe fe mu e perftavi, je perlog. Poftavim: ^rtiferb vpra-fhajczh, gepruft vprafhan. Opomba. Vfi glagoli bres raslozhka morajo inidti deleshje pretekliga zhafa, ker fe fizer glagol ne more fkos vfe zhafe pregibati. Ofmo poglavje. Narezhje. D^c&cnttjort. $. 147. Befede, k(ere kashejo Itako, kdaj in kje fe kaj s godi, imenujemo narezhja 3?ebent»6rtfr; ker narekujejo, kakofhno je djanje, ali kdaj, ali kako fe je sgodilo. Poftavim zhe rezhern: bet 3unglmg f^rcibt gut mladunzh lepo p.fhe, ne popifujem kakofhen je mladenzh, ampak le kako pifhe. Zhe rezhem : ®te ©d&rcejkr fptmtt fe$t feftra sdhj prede, na »nanje dam zhaf, kdaj fe fo god/. Zhe rezhem: 35te g^toefler fpinttt bor t, feftra tam prčde, od-lozhnim kraj, kjer prede. Narezhje je podobno per-Idgu. Perlog kashe, kakofhna je kaka ofe'ba ali rezh; narezhje pa, kakofhno je djanje, ali kdaj ali kje fe sgodi. §. 148. Narezhja fo dvoje: 1) Ene fo kakojhnojte, ktere na snanje dajo kakofhnoft, laftnoft kakiga djanja ali ftana. Poftavim: Der SJogel ftttgt [rfjon, ptizh lepo poje. 2) Ene fo pa okolfhnoftne narezhja, ktere kako okolfhino per djanji na snanje dajo. Poftavim: ®2 ©et Sogel ftngt j[e$t bor t ouf bem ffiaume, ptizh poje sdaj tam na drcvefu. §. 149. Kakofhnoftne narezhja fe fpreohernejo \1 pcr-16ge, zhe fe jim perftavi e, poftavim: gut — ber gu^te; per okdJflinofthih fe mora pa vezhi del slog tg med narezhje in med e poftaviti; poftavim: bort tam, ber b©rNg--e. §. 150. Kakofhnoftne narezhja imajo tudi ftopnje, kakor perlogi. Glej. §. 77. Druga ftopnja fe naredi is perve, zhe fe perftavi s!6g er, ali pa farno r, kadar ima narezhje na kouzu zherko e. Tretja ftopnja fe naredi is perve, zhe fe perftavi slog eji, ali pa farno f}. Poftavim: fant leno, faufer bolj Ičoo, fauttjl nar bolj leno; tt>etfe modro, roetjer bolj mudro i. t. d. Opomba. Tretja ftopnja per kakofhnoftnih narezh-jih dobi velikokrat slog cnš, kakor nd^ft ctts, be* flettč, f(^(5njienž i. f. d. ali fe predej poftavi juttt, a«, auf, kakor: j um befJen, a m eifctgflen i. t. d. §. 151. Tudi nektere okolfhnoftne narezhja imajo drugo in tretjo ftopnjo. Poftavim: ofi velikokrat, Čfter vezh-krat, am. oftefbtt nar vezhlu-at; balb kmalo, e£et pred, ara ejieflen nar pred i. t. k. §. 152. Okolfhnoftne narezhja imajo mnoge pomene. Sdaj odldzhijo kraj; kakor: J»er, ba tukej, bort tam itd.; sdaj dajo na snanje zhaf, kakor: Ijcute danf, ge-fiern vzheraj, je(jt sdaj itd.; sdaj kaj poterdijo ali pa odrczhejo; kakor: fa ja, neitt ne, fre^ltd) fe vede i. t. d.; sdaj kashejo fhtevilo ali red, kakor: oft vezhkrat, žroeipma^t dvakrat, metftenž ;vezhi del itd,; sdaj kako permero, kakor: ttJte kakor, gIet$Wte ravno kakor, fo tako', itd. ; sdaj kako vifhi ftopnjo, kakor: fe$r prav, giinjlt^ popolnama, jtentlt# prezej itd. Deveto poglavje. Predlog. SBortvorf. §. 153. Predlogi 2Jott»orter fo befede, ktere poftavljamo pred druge befede, in s' njimi povemo, dc fe rezh na rezli nekako nanafha, ali rezh od rezhi nekako lozhi. Poftavirn befedi: iptmb pef in £au« hifha sa-morete v' maogi svčsi med feboj biti. De fe to lahko raslozhi, fe poftavijo pred befedo £au$ mndgi predlogi; poftavirn: ber £unb tfi tn bem £aufe, pef je v' hifhi; — »or bem £aufe pred hifho; — pinter bem £aufe sa hifho; — ber£unbfommt a««bem^aufff pef pride is hifhe; — gegen bač £>au6 proti hifhi; — burcf) bad £au$ fkos hifho. Befedam tn, »or, $inter, aui, gegen, i. t. d. pravimo predldgi. §. 154. Predlogi fo nepregibne befede, in fe ne fklan-jajo, imajo pa to laftnoft, de mora ime ali saimd, pred kterim ftoje, v' odldzhenim padeshu ftati; torej pravimo, de predlogi vladajo (regirajo) pa«leshe, Nekteri namrezh hozhejo sa feboj imeti drugi pa-desh, nekteri tretji, nekteri zheterti padesh. So tudi eni predlogi, kteri sdaj drugi, s daj tretji padesh sa feboj imajo; nekteri pa sdaj tretji, sdaj zheterti padesh sa feboj imeti hozhejo. 1. Predlogi, kteri imajo drugi p4desh s a feboj. Slnfiatt ali ji a 11 nameft: palbett in $a(6er savolj, savoljo. Oba fe polla-vita sa imenam, in fizer palb en, kadar imaime zhlen per febi, ali kako drugo odiozjuv vlada drugi padesh, kadar ftoji pred im&ium; tretji padesh, kadar ftoji sa imenam, poftavim: ju golge betnetf žBcrlan* genč, ali: beinem SJerlangen ju poleg tvoje shelje; tO {J ukljub; trog be$ SertotpeS ukljub prepovdi. S. Predldgi, kteri imajo sdaj tretji, sdaj zheterti pade sli s a feboj. 2tn na, auf na, ptnter sa, tu v', po, na, neben siaven, iiber zhes, unter pod, »or pred, jn)tf(|>ett med. Ti predldgi imajo tretji pidesli sa Teboj na vprafhanje kje? in zheterti na vprafhanje kam? Poftavim: 3 geuer gc^en fkos ogenj iti, nameft bur<$ baž gruer; t nč Saffcr roe-rfen v' vodo vrezhi, nameft t n b a i SBaffer. Defeto poglavje. Ves. £>a3 23inbcn>ort. §. 156. Ves je befeda, ktera veshc dve asi vezh befedi, dva ali vezh ftavkor govorjenja, in ftori, de krajfhi iu raslozhniifhi govorimo. Poftavim, nameft rezhi: 3$ tjabe beinen SSater, iti) $ate beinen Onfet gefe^en, iim vidil tvojiga ozheta, fim vidil tvoj i ga ftriza, fe rezhe ktajlhi: iti) Ijabe betnen S3atcr ttnS> :J»etnen Dnfel gcfe)en. §. 157. Vesi fo rasniga pomena: a) Vesavne »erbinbenbe, kakor: unb iu, au$ tudi, fottopl aii audj kakor tako tudi, Jtt<$t ttur fonb ettt aud>, ne le ampak tudi i. t. d. b) Lozhivne trennenbe, kakor: enttoeter o ber ali —ali pa, »eber — ne — ne i. i. d. c) Pogojicne bebingenbe, kakor: »ettn, »ofetn, ako, zhe, K) o ttt4>t ako ne i. t. d. d) Omejivne etnfdjrdnfettbe, kakor: tt)tnn zhe, jtt>«r fizer, obglet$ defiravno i. t. d. e) Zhnfodloz/ifviiezcilktftimmenle, kakor: tttbem, al$, ko, na^bem potem i. t. d. f) Vsrok snanivne eine Utfat^e angebettbe, kakor: bettn sakaj, namrezh, »čil ker, barum torej i. t. d. g) Namen snanivne ettte Sibfic^t angebettbe, kakor: um, bamit, bafj de i. t. d. h) Nafprolicne entgegenfc^enbe, kakor: abcr ali,, allettt pa, bo$ vunder i. t. d. Enajfto poglavje. Medmet. CFmpftnbuticjtfroorf. §• 158. Zhlovck ima vezhkrat mnoge obzhutleje v' Tebi; sdaj fe poftavim vefeli, sdaj je shaloftin, sdaj fe sazhudi, sdaj obzhuti bolezhino, sdaj fe mu nad kako rezhjo guiili i. f. d. Befede, s' kterimi take obzhutleje na snanje damo, imenujemo medmete @m= tnbung$tt>orter. V' Nemfhkim poftavim fomed-meti: fo, pa, pei$a, o, © votp, f i, pfut,, i. t. d. Medmetamfe perfhtevajo tudi btfede, ktere fo pofuemanje natornih glafov, kakor: fitacf$> j>tff, paff, puff, plump, fltng, flang i. t. d. Tretji ras del k. Vesanje in raba befedi v' ftavkih. Pervo poglavje. Od ftavka »on bem Sftcfeefage. §. 159. Nobeno pleme befedi, otl kferih fmo do sdaj govorili, nima fam šale raslozhniga pomena, temuzh mora s' drugimi plemeni befedi tako svesan biti, de vfak lahko rasume, kaj hdzhemo s' temi befedami rezhi. in to fe sgodi, kadar od kake ofebe ali rezhi kaj umevniga povemo, kakor: bet ©djitler lernet uzhtinz fe uzhi, — bie SJJutter flricft mati pletejo (fhtrikajo). Tak kratek isrtjk flehern rasumer in taki svesi befedi, v' kteri od ofebe ali rezhi kaj povemo, fe pravi ftavk >n gab, neras-lozhcn. §. 163. Stavk tedej lahko obftoji famo is perviga pa-auptfa$. V* ftuvku: „£ t e 251e n e, n>eld)f •£>onig fammeft, ift etn nu$ltd)ce Sljier, zhe-b61a, kt6ra med nc-b.ra, jc koriftna shival,'' je poglavitni ftavk: 2) i e 331 e n c i j! etnn&$lt$ed Zpiev. V temu sgledu jo perdjani ftavk med po-glavitniga poftavljen; poftavi fe pa tudi lahko sa poglavitni ftavk, kakor: „®te Stene i|i ein nu|Iid>e$ 23>:cr, Weil fte £ontg fammelt," zhebela je koriftna shival, kčr mod nab ra. §.166. Velikokra fta dva ftavka s' befedami: ali, b a ko, «5 e i I, tnbem ker, obfc^on defiravno itd. tako svesana, de moramo drugi ftavk perzhako-vati, kadar fmo perviga flifkali. Stavku, kteri prt-dej ftoji, fe pravi prednji ftuvk ber33erberfal}; dru-gimu pa, kteri mora sa pervim priti, fe pravi sa-dnji ftdvk 9la($fa$. Poftavim: 2SetI nfrbcr^nate fdjon fo oft gelogen pat, fo far.n ni$t gtauben, ker fe nn je fatit slie tolikokrat slagal, mu nc morem verjeti. ' Opomba. Prednji ftavk fe lahko fposna, ker fe perzhne s' vesmi: al i, ba ko, roetl, tnbent kčr, obfcfjon defiravno, »venn ako, nadjbem po tem i. t. d.; sadnji ftavk fe pa v' Nčtnfhkim vezhi dol s' befodizo fo tako sazhne. Drugo poglavje. .Splofline ravnala befedniga vesanja, Stilgemeine )t Stc^eln ber SBortfugung. §. 167. Ofeba ali rezli, od ktčre fo kaj pove, ftoji vfelej v'pervim padeshu na vprafhanje kdo? W5er? ali kaj? »a«? Poftavim: ©te £unbe fccffen, pfi lajajo. ©er ©aum Miipet, drevo zvete. Kdo Jaja? Pfi iie ^uitbe.— Kaj zvete? Drevo ber S3flum. §. 168. Glagol, kteri od perviga padesha kaj pove, ftoji ravno v' tiftim lizu in fhtevila. Poftavim: ©ec SMann fommt m osh pride, ne ber SKann fommfl i. t. d. Opomba. Kadar v' Krajnfkim od ofeb govorimo, ktere pofebuo fpofhtujemo, poftavimo glagol mnoshno fhtevilo, deflih le od ene ofebe govorimo. V' Nemfhkim fe pa edino fhtevilo poftavi, kakor je bilo rczhcno. Poftavim: ©et SSater fommt ozhe pridejo : ber £err ^Jfarrer pat e$ gefagt Gofpod fajmofhter fo rekli i. t. d. §. 169. Vzhafi je v' ftavku rasun okonzhavniga glagola, kteri fe vfelej na pervi padesh nanafha, fhe kak drugi glagol, kteri fe ne nanafha na pervi padesh. Poftavim: ©er SBater rtetp mir, ben Umgang btefeS Snaben ju metben ozhe fo mi fvetvali, drushbe tega fanta fe ogibati. Okonzhavni glagol je tukcj rietp fo fvetvali, ker fe s' tem glagolam in pa s' pervim padesham odgovor/ na vprafhanje: Kdo? Glagol metben ogibati fe pa ftoji v'neokonzhavnim naklonu, ker fe ne nanafha na pervi padesh; od ozheta fe namrezh ne režhe, de naj fe ogibajo, te— iniizh od njih fe rezhe, de fo fvetvali. Kdo je fvetval? ozhe fo fvetvali. Kaj fo ozhe fvetvali? Ogibati fe? Zhefa fe ogibati? Drushbe. Zhigave drushbe? Tega fanta. §. 170. Zhlen baž ®efd)Iecp!Žtt>Ort mora vfelej v' tiftim padeshu in fhtevilu biti, v' kterim je njegovo ime. Poftavim: beS $tnbf$ otroka, bem £t'nbe otroku itd. §• 171. Perlog mora ftati ravno v* tiftim fpolu, fhtevilu in padeshu, v' kterim je njegovo ime, savoljo kteriga fe poftavi, kakor: ben fletfjtgen @a|j?----ber greuttb. Kdo je velik saklad — —--Prijatel. SBeffen£reue erfennet man tmltngfucfe?—beS preunbeS. Zhiga sveftoba fe fposnu v' nefrezhi 'i — Piijatlova. SSem barf matt ftcf) anucrtraucn?----bem greunbe. Komu fe fme saiipali? —--;--Prijallu. SBen ft^dtjt man poč)?------ben greunb. Koga sle zhiflajo ?------— Prijatla. Opomba. Kadar kdo ne ve, ali je treba tretji ali zheterti padesh poftaviti, mora prevdariti, ali fe per glagolu poftavi nttr, bir, ali pa mt<£, btdj. Zhe je pervo. je tretji, zhe pa drugo, je zheteri padesh. Tretje poglavje. Od reda, v' kterim befede v' ftavku ftoje. SSon ter Drtnung, rote bte SBorter tn einem ©a£e auf etttanber folgen. §• 174. Nad redam, v' kterim befede v' govoru ftoje, je veliko leshezhe, ker to veliko perpornore, de fe prav rasumi, kar fe govori. Torej fo tukej ravnala, ktere uzhe, v' kakofhnim redu fe morajo befede v' Nemfhkim ftaviti v kadar hozhe m o rasumno govoriti. ' §. 175. Per nesvesanim, to je, takim ftavku, kteri ni s1 vesijo ali s' saimenam s' kakim drugim ftavkam svčsan, hozhe natorni red befedi, de fe pervi pa- desh s' vfim, kar ga bolj na tanko popifuje, na pervo mefto poftavi , in po tem okonzhavni glagol s' vfim, kar je savoljo njega v' ftavku, zhe fe glagol v edinim, nefoftavljenim zhafu; zhe je pa zhaf foftavljen, kakorfhin je populnama pretekli, sdavno pretekli in prihodnji, fe poftavi sa purvira padesham pomoshni glagol, drugi del ftavka pa, namrezh deleslsje pretekliga zhafa, ali neokon-zhavni naklon fe poftavi na.konez ftavka. Poftavirn: 25te wofj[t&dti'ge ©onnc erftdrmet bie (£rbe, dobrot-Ijivo fonze ogreje semljo. 9J?etn Sruber tt)trb btt ba$ Šud; ubergeben, moj Irat (i bo bukve oddaL Opomba Kadar ima ftavk vprafhanje, povelje, profh-njo itd. v' febi, fe poftavi nar prej oko;zhavni glagol, in zhe je kaka vprafhavna befeda v' ftavku, fe poftavi pred glegolam. Poftavirn: 3ft bettl iBrubcr ju £>aufe? Je tvoj b^at doma? SBarum fagtejl bu nttr nid)t bte SBaprpett? Sakaj mi nifi povedal refnize? Seipe mit btefei 23m$? Pofodi mi te bukve. §. 176. Per ftavkih, kteri fo svesani s' vesmi, kakor: fll«, ba ko, tt)et'I k£r, »ernt zhe, ako, ba§, banttt de, tta^bem po tem, ob^Ietd), obfd;oti defiravno itd. fe ftavk sazhne s' pervim padesham J sa njim pridejo befede, ktere gredo k' okonzhavnimu glagolu , in poflednjizh fe poftavi okonzhavni glagol. Poftavirn: t»t'(J bir »crjet&ett, voetf bu betneit gelj* ler bereueft, ti htizhem odpuftiti, ker fe fvojigaprc-grefhko kefafh. Opomba. Kadar fe kaka befeda s' potifam mit iJfatpfcrucf lsrezhe, fe poftavi na pervo mefto,. del'i ni pervi padesh. Poftavirn: 2)tr Wt'G bt:fež 33ud) gebett, tebi hozhem te bukve dati, ali pa: ©teječ ©ucf> mttt tdj btrgcfccn, le bukve ti hozhem dati; nameft: t>tr btefcd 33u$ gcbett. O Drugi del. Pravopif, ali poduzhenje nemfliki jesik prav pifati. Pervo poglavje. Splofhne pravopifnje ravnala. 2Wg?meme ©ruitt1* fa£e ber 9?cdjtf$tetfHU!g. $. I- N i sadofti, de fe lepo pifhe; mora fe, de je pifanje umevno, tudi prav pifati, to je, treba feje uzhiti befede s' pravimi zherkami pifati. §. 2. Kako de naj fe to sgodi, uzhi pravopif bie 9te0tf0retbung( kteri uzlii ravnala, po kterili fe befede prav pifhejo, in v' pitanji navadne snamnja prav pofiavijo. §. 3. Ravnali fe je torej treba po teh treh ravnalih: Pervo ravnalo. Pifhi nemfhke befede, kakor fe po fplofhnjim, nar boljfhim isgovoru isrekujejo. SS)tzn [c^retbe bie beutfdjen 2Borter, fo trte man fte, ber attgemetnen Sužfprud;e gernafj, attsJfprti^f. Torej fe ne fme ne manj ne vezh zherk v' befedi pifati, kakor karfe jih flifhi, tudi fe ne fmejo druge zherke poftavljati v' befedi, kakor le tifte,. ktere fo per pravim, lepim isgova»janji bef6de fli-fhijo. Pifhi torej: retnlt0 zlieden, in ne retttb* . Itd?; — SJftld) mleko, in ne 2)? iličr,; — ©ampf fopar-za, in ne 25amf; — ^)ferb konj. in ne ^erb; — 2Baf* fer voda, in ne Uaffer, ali pa ©affer; — feuie denf in ne djatte, ali pa Ijeunt i. t. d. Drugo ravnalo. Kar fe ne more is dobriga isgovora fposnati, i o fe da per ispeljanih befedah is blishnje korenine fposnati. SOBctS man au« ber guten Slutffprac^e ntc^t erfen* tien fann, baž Idfjt ftcfy bep abgeleiteten SSBtfrtern auč •t>er nadjflen ?ibflammung erfennen. Ispeljane befede (gl. I. del §. 16.) fe morajo namrezh s' ravno tiftimi zherkami pifati, ktčre fo v' korenini ali deblu. Ne pifhi torej ©trimpfe, temiizli ©triimpfe nogovize, ker fe v' edinim fhtevilu pravi @trumpf; —ne pifhi mec^ttg mo-gdzhen, temuzh md4>tig, ker je korenina SOfac^t; — ne Šerfci vafi, terniizh £>5rfer, ker je korenina ©orf, i. t. d. T r e t j e ravnalo, Kadar fe ne more fposnati ne i&dobriga isgoeo-ra, ne is blishnje korenine, kako fe mora befeda pi-fati, fe ravnaj po fplofhnji pifnji navadi. SBcnn man »eber au3 ber plen Slučfpradje, no$ auS ber nd^jien 2lbflammung erfennen fann, »te etn SSort gefc&rteben »erben fofl, fo rtt^te man fič) nabem attgemetnen ©djretbgebraiic^e. Pifnja navada rasfodi in uzhi: 1) Kako fe sategnjeni famoglafnik sasnamova, ali tako, de fe sategnjeni famoglafrik dvakrat pifhe, ali de fe sa njim poftavi bresglafen p, ali pa niz h. 2) Ali naj ispeljane befede e ali d imajo. Tako poftavim, pifnja navada hozhe , de fe pifhe: beljenbe rozhin, urin, ebel blag, 33? ep t moka, SBetter ftriz , <&Cpelle kragulj, £enne puta, deiii avno hi fe mogle te befede s' a pifati, ker fo njih korenine, is kterihfo ispeljane: £anb roka, Slbel blagoft, maslen mleti, S3atet ozhe, ©ifcaJl glaf, $apn petelin. /3) Ali je (reba pifati t ali tp, — b ali bf, — X ali d)Ž ali g$, kakor: glaf in il; — ber 8t Stob fmert in 1061 mertev; — bte 2fxt fekira, bte Sldjfel rama, ber guc&6 lefiza, ffug6 hitro, jaderno. 4) Kakd fe morajo befede, ki imajo lizer en glaf, pa vfaka drugi pomen, v' pifanji raslozhiti; poftavim: loč rahel, odvesan in£ooČ vadla, los (v' lotrii) ; @atte ftruna in © et te ftrau 5 SDfetfe fniza in 9JJdttfe mifhi; fut sa in »ter fhtiri i. t. d. Drugo poglavje. Raba velikih z h e r k. ©ekaucfj ber groben 2lttfang$6it$jift6ett. S. 4. Velike zherke pifhemo : 1) V' sazhelku govora. 2) Sa piko @djfu|jpunct (.), sa vprafhanjem gra-gejet<|en (?) in klicanjem 2lu3rufung$jetdjen (!), kadar ftavk popolnama konzhata, kakor pika. Poftavim: ®te 9leltgton tji bet grflfjte @d>a§ ber •3J?enf<$en. Ste gtefjt £roft tn baž »uttbe £erj, unb £eiterfeit tn baž tru&e Sluge. Vera je nar ve-zhi saklad ljudi. Ona vliva tolashbo v' ranjeno ferze, in jafnoft v' megleno oko. @tnb t»tt ntdjt fterbltdje SDfenf^en ? »te »enige benfen barem! 3$ »tli mič) tmmer ber ©terblic^fett er»-tnnem. Ali »ifmo umerjozhi ljudje? O, kako malo jih mifli na to! Vedno fe hozhem umer-jozhnolti fpomniti. 3) Sa dvopizhjem Soppelpunct (:), kadar fvoje laftne befede, ali pa befede koga drugiga ne-fpremenjene poftavimo. Poftavim: ©et lanb fagt: »Stebel eure ftetnbe" svelizhar pravi: „Ljubite fvoje fovrashnike/' 4) Per pčfmih fe vfaka verfta s' veliko zherko sazhne. Poftavim: ^ratti. beul$e ©prodre. g Unf4>ult> unb »erfome 3ett fiommt ntdjt mejjr in (šrotgfett. Nedolshnoft sgubljena, In ura sam^jena, Ne pride nobena. 5) V' Nemfhkim mora per vfih imenih (Jbaupt* »irter) perva zherka velika biti; ravno tako tudi per vfih befedah, ktere nameft imena ftoje. Poftavim: bte ftebet pero, boč Sd>reiben pifanje, bctž SKetn moje, ba$ ©ute dobro, betn befMnbtgeS 216er tvoje vedno pa. 6) Velika zherka ftoji od sazhetka tiftih imen, ktere fo od laftnih imen ofeb ispeljane; poftavim: bte Slbelungtf^e Špradjlcpre Adelungova pifmenoft. 7) Per perlogih, ktere v' pifmih pred imena po-ftavimo, de koga zhaftimo; poftavim: ©ure £atferlt#e SMajefiat Vafha Zefarfka fvetloft; SBoIjIgeborner, ©nabiger £>err Blagorodni, Mi-loftljivi Gofpod. 8) Per saimenih: Ste, 3Dr, 3$rer, 3£rem, ren, 3jmen, @uer, Scro, Stefelben, £o$bte* felben, 2)enfel6en i. t. d. v' pifmih, kadar s' njimi tiftiga ogovorimo, kterimu pifhemo, ali pa zhe fe govori v' pifmu od kake prav imenitne perfhone. Poftavim: @r f<$rteb mir: „3$ gebe 3&nen metn 2Bott, bafj Sie glet$ ftadj« tidjt et^aften fotfen" dam Jim fvojo befedo, de bodo prezej fporozhilo prejeli. — Saimena: ft^j in felbfi fe pa s' malo zherko pifheta, defiravno fe nanafhata na perfhono, kteri pifhemo. Poftavim: 3$ bitte Ste, m$tfel&ji JU bemitpen. Jih prolim, naj ji aikar farni nc trudijo. 9) Shtevilno ime @{n fe vezhi del s' veliko zherko pifhe, de fe od nelozhivniga zhlena ettt ras-lozhi. Poftavim: ®t>fe$ tft ettt 33own, ben {$ nut @tn tn tneinem £ebett gefefien ljabe to je drevo, kteriga lira le enkrat v' fvojim shivlje-nji vidil. Tretje poglavje. Od prave rabe pofamesnih zherk. 93oit bem Hcfjttgctt ®ef>r«u4>e etn^eltter 23ucf>|la&ett. j* i. Od famoglafnikov, dvojnoglafnikov, in od sasna-movanja njih sategnjeniga in ojftriga glafa, §. 5. Samoglafniki fe isreko ali na dolgo (fe sa (Ognejo), ali pa ojftro na naglo (fe prcd(egnejo). Savoljo tega fi ta dva ravnala v' fpomin vtifnimo: 1) Pifhi sa sategnjenim famoglafnikam edin fo-glafnik, kakor: #afe sajiz, @cpaf ovza i, t. d. 2) Pifhi sa ojftrim famoglafnikam dvojin foglaf-nik, kakor: fattctl p alti, SiSfffl shliza, ttten motiti fe, £>« fin, »Očiten ftanovati i, t. d. c) Sategnjeni U v' befedah: pifhe, flava, Otuftr grisha, ren shiviti, nd£mlt$ namrezh i t. d. б) 6 v' befedah: berlog, Čljl olje, »er< fo^nen fpraviti koga s' kem i. t. d. c) u v' befedah: ffipKett zhutiti, fitfjten peljati, fujjt hladno, 3Ku!)Je mlin, i. t. d. 13. Samoglafniki in dvojnoglafniki, kteri imajo podoben glaf, fe ne fmejo premenjati; ne fmč fe nam-rezh premeniti o s' a, C s' d ali ci s' du, cu ali ai, ne t s' u. Dobra isreka uzhi, kje je treba pifati (i, O, U, au, ali kje fe mora v' korenini e, t ali fi pifati. §. 14. Kar tizhe ft, ti, in au, fe vezhi del lahko is korenine fpusna, kdaj fe morajo pifati. So pa viin-der befede, ktere fe s' a, o, it, in (tu pifhejo, de-firavno fe to is njih korenine ne more fposnati, Tako poftavirn, fe pifhe 1) S' d: podoben, siprc klaf, Silfier fraka, Slntc raza, Sar medved, bdmmcm mrazhiti fe, gdptiett sdehati fe gebdtett poroditi, ^afe fir, £prdne folsa i. t. d. 2) S' 6 331 obe berljav, btotfen bekali, »flrfe mofhnja, bpS hud, goittten pcrvofhiti, ■ pekel, $ottig kralj, Sdffef shliza, lofc&ett gafiti, C6tt> e lev, £)pr uho (fhivankino), ftp&Jt lepo, f^ispfett sajemati, f(^tt>0rett perfegati i. t. d. 3) S' ii: Srucfemoft, fr up Sgodej, fiipleit zhu-titi, ^iirjl knes, (itgen legati, »DZticfe komar, ^fiige lusha, prtifett vprafhati i. t. d. 4) S' du: 2)dU(|ten fe sdeti, ^ntfuel klopzliizh, Idugnett tajiti i t. d. §. 15. Dvojnoglafnik eu fe lahko fposna, kadar ga N6mzi prav sreko, poftavirn: 33eageti perkloniti, SBeUtel mofhnja, @Ule fova, feudjt mozherno, ftcuer ogenj, £eu feno, $reuj krish, teudjten fvetiti, 9?eu'c kefauje, ©teucr davk, treu sveft, i. t. d. " §. 16. Ptuja zherka 9 fe pifhe nameft t v' befedah, ki fo is ptujihjesikov vsete, kakor: ©9 Ifce slog, S J)' v a nn kervovar. i. t. d. — V' nemfhkih befedah fe pa ne pifhe drugazhi,. kakor s' drugim famoglafni-kam, s' kterim (ton dvojnoglafnik. Poftavim: 2)?a9 veliki traven, 6 ep per i. t. d. Opomba. Dvojnoglafnik et) fe pifhe: a) v' befedah, kterih sa glafam et foglafuik e pride, ali vfaj priti samore, zhe fe befeda podaljfha, poftavim: ftcpev prasnovanje, ©eiper jaftrob, ^le^e otrobi, propfie$eipen prerokovati, fdjtepen vpiti; A) v' befedah, klere fe s' glafam et konzhajo, kakor: frC9 proft, bep per, j tt) e 9 dva, i. t. d. in v' ispeljavnih slogih e 9 in lep kakor: ^tnberep otrozhanja, manever* mnogotero; c) v' pomdshnimu glagolu f e p It biti, de fe raslozhi od saimena (ettt njegov. §. 17. Dvojnoglafnik a t fe le v'nekterih befedah pifhe, kakor: 3)te g:ratj} boshjaft, $at'fer Zefar, $tfltn Krajnfko, Sate neduhoven, Cat&adj Ljubljana, Satern Parfko, Wiatn j (mefto na Nemfhkim), SDJatč korusa, £atn log, 0iatn meja, ©aite ftruna, SBatfe firota (otrok bres ftarifhev), ber SBatb (sel), ber 8at& hleb. Opomba. Kjer ni de bi fe moglo pifati a i, du, e lt, ep fe pifhe et, s' zhimur fe nar bolj navadno ta glafsasnamova; poftavim: te 11 en jesditi, fi r e t« t en bojevati fe, jetgett kasati i. t. d. H. c. ■ .-■<.., in ,■'■ i Od fog-lafnikov. 3Son b«t SO^ttfaitten. §. 18. Is praviga isgovora fe fizer vezhi del lahko fposna, kakofhen foglafnik fe mora pifati; viinder je treba fi tele ravnala v' fpomin vtifniti. Ali naj fe pifhe mehek ali terd foglafnik, fe lahko na troje fposna. 1) Zhe fe befeda na konzu podaljfha. Mora fe torej pifati: Co6 hvala, 9tab kolo, ©rab grob, 33ab kopel, in ne Sop, ŠHat i. t. d. kerfe v' podaljfhanji teh befedi mehki foglafniki flifhijo, riamrezh: bež Sobe«, bte 9t(iber i. t. d.v 2) Zhe fe gleda na blishnjo korenino, is kte're je befeda ispeljana, poftavim: bi td) hvalevreden, Itebltčp Ijubesniv, l ebenbtg shiv; ker fo korenine teh befedi: loben hvaliti, It e ben ljubiti, le ben shiveti. 4) Zhe fe gleda na pifnjo navado. Pifnja navada hozhe, de pifhemo: ©urfcpe fant, grbfe grah, £erbjl jefen, Dbfl fadjc, $reb$ rak, pfibftp lep, flčten, $ubel kodraft pef, £>aupt glava, p u $ en fnashiti. §. 19. Soglafnik e fe pifhe 1) v' nemfhkih befedah le pred p in f, kakor: t d) jef, 3) acp ftreha,ne(fen dra-shiti, i. t. d. — 2) v' ptujih befedah, v' kterih fe pred a, o, u, in pred foglafniki glafi kakor f, kakor: SIct djanje, (Jollegtum sbor, gommtffdt komifar, (£ompagnte drushba, Slccorb pogodba. Opomba. V' podomazhenih ptujih befedah fe nameft c pifhe ali f, ali J, kakor: $alenber pratika, Sangel prishniza, $erfer jezlia, Onfel ftriz, 5Kirafel zhudesh, $arten kvarte, 3entner zent, 3tffer zifra, spolt* je J) poliz/ja i. t. d. §. 20. Kdaj fe mora pifati g, kdaj d), kdaj f, kdaj f, fe lahko fposna, zhe fe befeda prav sgovori. Na konzu befede fc pa te zherke ne raslozhijo tako lahko; torej fe mora befeda podaljfhati, de fc ve ali je treba pifati f ali g i. t. d. Poftavim: e tt) t g ve-zhen, fretmbltd) prijasen, fang je pel, janf je padel; ker fepraii: ettMflf, freunbltdje, tt)trfan» gen, wir fanfen. §. M. Softavljeni foglafniki: g g, cfi, in fo- glafnik x imajo vfi en glaf 5 glafe fe namrezh kakor v' Krajnfkim kf. Kdaj fe mora kdaj gg, itd. pifati, uzhi pifnja navada. Ta hozhe: 1) De fe s' d)3 pifhejo befede: 3l$fel rama, 33ufe pufhiza, 35a#$ jasbez, 2)et$fel ojnize, @tbec$fe martinzpredivo, gudjS lefiza, vol, fec&$ fheft, 2Bad>S vofek, W) a $ f e H rafti, 1". t. d. 2) S' X fe pifhejo: Strt fekira, £>ere zoperniza, " (Srempel sgled, SE are zena (takfa) i. t. d. 3) S' 8 i i f (u g ^ jaderno, belugfen goljfati, i. t. d. k) S' N ali (f$: Itnfg na levo, gatffeit koko-dikati, i. t. d. §. 22. Kar sadene sobnike: b, bt, t, tff, je treba to vediti: 1) b fe ne fme s' t premeniti, kar Nemzi v' govorjenji vezhkrat ftore. Na konzu befede fe t) glafi kakor t; torej fe mora befeda podaljfhati, kakor: ?ant> deshela, be$ £anbe$ deshele, itd. 2) bt fe pifhe v' imenu ©tabt mefto, in v' be-fedah, kterih sadnji slog je is b e t v' b t okraj« Ihan, kakor: berebt sgovorin, gefattbt po-flan, tobt mertev i. t. d. nameft: betebet, ge* fenbet i. t. d. 3) t in tp fe v' Nemfhkim v' isgdvoru ne raslo-zhita. Torej fe le is pifnje navade ve, kdaj je tre'ba t, kdaj pa tp pifati. X fe poftavi včzhi del sa foglafniki b, 6), f, in f, zhe fo ti ravno v' tiftim slogu, kakor t, kakor: er It,ebt ljubi, 2Ra$t mozh, iRefl gnjesdo, in vfelej per glagolih v' tretjim lizu ediniga fhtevila sdanjiga zhafa, kakor: er lobt hvali, er fdjldft fpi, er lat&t fe fmeja i. t. d. 4) Xp ftoji a) od sazhetka per befedah: StfjaJ dolina, Xpalex tolar, tputl ftoriti, £]j>au rofa, Zpeit del, tpeutt drago, Zpitt shi- vina, Zpotl il, ZpOt neiimnesh, vrata, SCpvdtte folsa , £pron kraljevi fedesh, , SE^Uttn svonik, i. t. d. A) V fredi befedi: * Sltpcm dih, betpen moliti, 33Iiit£e zvet, btetlpen ponuditi, Sotlfe pofianz, ratljen fvetvati, SRutJje fhiba, i. t. d. c) Na konžu befedi v' ispeljavnih slogih a ti) in atp, kakor: bte valovje, pogum, (Sluti) sherjavza, # e i m a t p domovina, $ t i r a t p shenitva, SW o tt a t p mčfez i. t. d. §. 23. 5 in » fe v' isrčku ne raslozhifa; torej je treba vaditi, kdaj fe f in kdaj » piflje. 1) 93 nikoli ne Hoji pred loglafnikam in nikdli pred tt in ti. Od sazhetka Hoji le v1 befedah : 93 a t e t ozhe, fBetter ftriz , SSiep shivina , 93ogel ptizh, SJogt shupan, SJolf ljudftvo, fSeilcpetl vijoliza, inv'vfihs' »Ot, »oH,»fel, ufer in »er foftavljenih befedah, kakor: »or« etltg prenaglo, »olffomtnett popolnama, »erlteren sgubiti, Ptuje befede fe pifhejo s' 93, zhe ga s'febojpernefd, kakor: 33tftteobif-kanje, 23 e r g verfta per pefmih, 231 0 11 B e gofli.Šefper vezhernize, $ut»er pulfer, i. t. d. 2) Sizer fe pa f pifhe, kakor: freuett vefeliti fe, fragett vpralhati i. t. d. ' . / §• 24. f fe oftrejfhi, isrezhe kakor f, kakor: $fcrb ' konj, ne fje V t>, i. t. d. S. 25- Soglafnik fe isrezhe kakor f, in fe le v' ptu-jih befedah pifhe, kakor: 9Jub0lpl? Rudolf, Itpp Filip, |5J>tiofop£ modrijan, i. t. d. Vzhafi fc pa tudi f pifhe; fantafttrcn blefti, i. t. d. 26. Ou fe pifhe, kadar fe fiifhi glaf ft» (hT) kakor: Dual muka, martra, &equetn sldshno. Duelle vir i. t. d. 27. fe pifhe le v' ptujih befedah, kakor: 9l$etn (reka), šftpeu m Clti$ mu i nahod tergau-jc po udih, i. t. d. §. 28. Efovglaf je v'Nemfhkim (roji: mehki, ojfiriin prav ojftri kadar fe mehki glaf flifhi, fe pifhe f ali pa g; — kadar fe fiifhi ojfiri glaf, fe pifhe fj; — in kakar fe flifhi prav ojftri efov glaf, fe pifhe-e#feln) i. t. d. 3) Ojftri g ftoji: «) Na konzu befedi, kadar fe fa sategnjenim famoglafnikam, ali pa sa dvojnoglafnikam efov glaf ojftro flifhi, ko fe befeda podalj-fha! poftavim: grojj velik, prid- noft, noga, t(j> Wetfj vem, i. t. d. (>) V' fredi befedi, kadar fe sa sategnjenim famoglafnikam, ali sa dvojnoglafnikam efov glaf ojftro flifhi, in sa njim famoglafnik ftoji; poftanim: Sltjje pokora, fletjjtg priden, i. t. d. cj V fredi befedi sa naglo isrezhenim famoglafnikam, kadar sa efam foglaftiik ftoji; kakor: tcf) »lig te fim vedii, p a f) t i ti) gerd i. t. d. 4) Dva efa f f fe pifheta v' fredi befedi sa naglo, ojftro isreznenim famoglafnikam, kadar fe oj- fter ef flifhi, m sa njim famoglafnik ftoji; kakor: ©affe ulize, ^ t fi f f e reke, fceffer btflje, i. t. d. Opomba. Dobro fe mora raslozhiti b a (3 in b a {jj; bflž fe pifhe, kadar je zhlenali pa kasavno ali nanafhavno saime; bafj fe pa pifhc, kadar je včs in pomeni de. Poftavim: 35 a i ba$ Orfcfje«) er mir gegeben pat, ffl (oleptuiti), bafjt iti) eč jebetmattn ju lefert anratjien mtSc&te; bukve, ki mi jih je dal, fotakopoduzhne, de bi jihfle-hernimu brati fvetval. Zheterto poglavje. Od delitve slogov. 95on ber £J>etfuttg ber @pI6ett. §. 29. Per pifanji fe vezhkrat permeri, de fe befeda, ktere ima vezh slogov, ne more vfa v' eni verfti sapifati; torej fe mora befdda prelomiti, in kar ofta-ne, od sazhetka fpodnje verfte poftaviti. De pabra-vez prezej ve, de je sadnjiga konza befede treba v' fpodnji verfti ifkati, fe mora konez verfte, kjer fe befeda prelomi, delitvino snamnju S^etllttt^jetcpen narediti, namrezh (») ali pa (-}. §. 30. Poglavitno ravnalo per delitvi slogov je: Rasdelisloge v' pifanji tako, kakor fe v' govorjenji in branji rasdele. §• 31. Is tega poglavitniga ravnala fe ispeljcjo pofobnc ravnala: I. V nefoftavljenih befedah. 3tt etnfaipeit SBortetn. 1) Kadar ftoji foglafnik med dvema famoglafni-kama, fe vsame k' drugimu sltigu; poftavim: Stoter o-zhe, Su^cn fant-je. 2) Kadar fta dva ali vezh lozhivnih foglafuikov med dvema famoglafnikama, fe le poflednji k' drugimu slogu vsame; poftavim: fal»lett pa-fti, mer$en unb fe okrajfhano pifhe: unb f^meractt. $. 33. Kadar fo tri befede foftavljene ali pa vezh, fe gadnje dve vkupej pifhetfe, druge fe pa po vesilnim snamnji Idzhijo. Poftavirn: SBacbpolber-Srannt« e ttt brinjovez. Kadar fo pa befede majhine, fe tudi po tri fkup pifhejo; poftavirn; D&muf fepu. §. 34. Kadar fte dve ptuji befedi foftavljeni, ali pa ena ptuja in ena nemfhka, fe lozhivno snamnje med nje poftavi. Poitavim: 3ufttJ*£ ollegtum fodnji fbor, @onftjlortal»3la*p i. t. d. V' prav navadnih foftavljenih befedah fe pa lozhivno snamnje tudi lahko opufti. Poftavim: 9tormalfdjule. Shefto poglavje. Prepone. ttnterfcpefoujtgSjeicpett, §. 35. Prepone fosnamnja, ktere poftavljamo v' govoru, de raslozhimo ftavk od flavka, isrek od is-reka, in ktčre kashejo, kj6 imamo bolj ali manj v' branji poftati in fe oddahniti. Bres prepon bi fe ne moglo raslozhno brati; poftavim ftavk: w3tt$ Ifebt ba$ ©ptel ntdjt akt bag Semen," fe bres prepon ne more prav rasumeti; zhe fe pa sa befedo ,/@piel" poftavi prepona (,) fe prezej ve, de ljubi Frize igro, in ne uzhenje. §. 36. Navadne prepone fo: Vejiza SBe^firtcp (,), nad-pizhje ©trtcppunct (;), dvopizhje Soppelpunct (0, pika @$Iufjpanct (.), vprafhaj bač gragejet^en (?), in klizaj ba$ Stuevufungčjetcljen (!). §. 37. Vejiza fe poftavi: 1) Pred in sa perdjanimi ftavki in befčdami, Poftavim: £ter, 23ruter, poji bu ntetne £anb tu-kej, brat, imafh mojo rok«), 2) Pred vfimi nanafhavnimi saimeni} in pred mnogimi vesmi, kakor: bafj, alž, fonbem, mil, »enn, benn i. t. d. Poftavim: ©erjenfge i ji ntdjt gut, »elcper ftd> nttpt bemupt, notp beffer JU »erben tifti ni dober, kteri fe nc .trudi, fhe boljfhi biti. 2Btr tnuffen gegen unfere Šiltern banf« bar fepn, mil fte unž fo »tel ©ute$ errcetfen proti Tvojim ftarifham moramo hvaleshni biti, ker nam toliko dobriga fkashejo. »urbe ben 2Ir* nten »tel ®uteS tpun, »ettn iti) reiti) »are ubogim bi veliko dobriga ftoril, ko bi bil bogat. 3) Kadar vezh befedi eniga plemena sapored Hoj i, poftavim vezh imen, perlogov, glagolov, in nifo s' včsjo unb ali ober med feboj svesa-ne, se poftavi vejiza med njimi ^ poftavim: 3$ Itebe bte gejtorfamen, fletfjtgen, aufmerffatneit uttb artigett ^tnber ljubim pokorne, pridne, pas-Jjive in perljudne otroke. Kadar fo ftavki ali udje od ftavkov s' vesjo uttb ali ©ber svesani, fe pred uttb ali ober vejiza poftavi; poftavim: & fefcfet ipm cr.t»eber am SSerfiattbe, ober am gu* ten SStftett, ober au$ art ©elegen^ctt manjka mu ali uma, ali dobre volje, ali pa tudi perlosh-nofti. 4) Bled kratkimi prednjimi in sadnjimi ftavki, kakor: SEBeitn iti) fantt, fo »erbe iti) fommen zhe bom mogel, bom prifhel. §. 38. Nadpizhje fe poftavi: 1) Med prednjim in sadnjim ftavkam, kadar fta dolga. * 2) Med ftavkama, ktera fe eden na drugiga na-nafhata, pofebno, kadar fe drugi ftavk sazhne s' vesmi: aber, alletn, bettn, ba£er, i. t. d. 3) Med ftavkama, ktera fta eden drugimu na-fproti. S. 39. , Dvopizhje fe poftavi: 1) Kadar je prednji ftavk prezej dolg, fe poftavi med prednjim in sadnjim ftavkam dvopi-zhje. 2) Kadar kdo fvoje befede, ali pa befede koga drugiga isrezhe, tako kakor fo bile poprej is-rezhene. Poftavim: fagte eviti): ©eipb fletfjtg, fonjl »erbet t£r ntc&t belobt »erbett rekel fim vam: Bodite pridDi, fizer ne bote pohvaljeni. G$riftu0 fagt: Siebet eure Jeinbe. Kriftuf pravi: Ljubite fvoje fovrashnike. 3) Kadar fe pofamesne rezhi nafhtevajo, pofebno sa befedami: rtlž, na^mlt'4), folgenbe. — Poftavim: (£3 gibt jcfctt 9lebet£ctTe, nd^mftc^: £aupi»oti, bfl$ ©cfd)Ic<$tgn>ort itd. Defčt plemen befedi je, namrezh : Ime, zhlen itd. §. 40. Pika fe poftavi: 1) Na konzu popolnama koizhaniga flavka ali govora, kadar fe kaj noviga sazhne, kar ne gre k' pervimu ftavku. 2) Per okrajfhanih befedah, in sa redovnimi fhte- vilkami, poftavim: u. f. n>. i. t. d. unb fo »etter, in tako dalje ; £r. (£«(): b. t. t. j. ba« tji, to je. §• 41. Vprafhaj, to je, snaminje vprafhanja, fe poftavi, kadar fe m ravnoft kaj poprafha. Poftavim: @r fcagte m»'c$: Ste alt btft bu? Me je vprafhal: Koliko fi ftar? Kadar fe pa ne vprafha na ravnoft, ampak fe le perpoveduje, de je kdo vprafhal, fe vprafhaj ne poftavi. Poftavim: <£r fragte mi$, »tJ alt ič) fep. Vprafhal me je, koliko de fim ftar. S. 42. Klizaj fe poftavi: 1) Sa medmeti (Ormpfinbutlggtttfrter), kadar ti be- fede fam6 ftoje. Poftavim: 21$! o »c{j! Kadar pa obzhutenje vef ftavk obftshe, fe fklizaj na konzu ftavka poftavi. Poftavim: Sld), toelč)' etlt @d>merj! Oh, kakofhna bolezhina! 2) Sa vfimi ftavki, kteri fe morajo s' pofebnint potifam brati. Poftavim : 2Bte gtefj t [t beg 2lfl« madjtigeit ©nte! Kak6 velika je dobrotljivoft Vftgamogdzhuiga! flratn. beutfc&e ©pra^fepvc. © Sedmo poglavje. V' pifanji navadne okrajfhanja. ©te in bet fur$uttgen, §. 43. Vzhafi fc navadne, prav snane befčde, de fe hitrejfhi pifhe, v' pifanji okrajfhajo, to je, ispufti fe vezh zherk ali slogov. To fe sgodi takd: aj Vzhafi fe pifhe farno perva zherka befede, kakor: 3. nameft 3a&t leto; — 1. nameft fte$ beri; — g. 33. nameft jum Se^fptel v' isgled, poftavim i. t. d. b) Vzhafi fe pifhe vezh zherk. in fe le sadnje opufte, kakor: gr. nameft gtau gofpa; — nameft Steber i. t. d. ■cJ Vzhafi fe pifhe perva in sadnja zherka befede, in fe ali vfe vmef leshezhe zherke ispufte, ali vfaj famoglafniki, kakor: 2)r. nameft ®0Ct0f J ©e. nameft ©eine; — £>rn. nameft Jperrn. §• 44. Per okrajfhanji befedi fe ravnaj po teh ravnalih: 1) Sa vfakim okraj fhanjem fe naredi pika, ravno tako tudi sa redovnimi fhtevilkami. 2) Kadar fe befeda okrajfha, fe mora pika poftaviti sa foglafnikam, in ne sa famoglafnikam. Poftavim: ^5rof- nameft ^rofeffor, in ne ^rofe. i. t. d. 1. Perftavk. Befede, ktere imajo enak in podobin glaf, pa imajo drugazhin pomen, in fe v' pifanji ras-lozhijo. Slate jegulje (ribe); bteSlple fhllo; tile vfi. 2)a$ Sta$ inerha; er a g je jedci. SDie Šipre klaf; t>ie Spre zhaft; ba$ Dj>r uho (per fhivanki). ©te Sflpre pare, nofilo; bar gotov; ^Jaar dva. fcacfen pezhi; patfen vladati, slagatu Sač 33 a b kopel; er b atlj je profil; ber ^Jat^e boter j 25te 33eeren jagode; 23arcn medvedi. 35a3 33eitt koft; bit f eitt muka, n;artra. 25te Stene bezhela; bte 33uj>«e oder; btnnen v1, med. 2>er Stffett grishlej; bitgett pokoriti fe, befen hudim; ber 23efen metla. 2)ie Srtllen fhpegli; briillen rijov^ti. 2>ie 23 u t te t frovo mafio; ber $uber fhtuna sa lafe. Zdi 25 o r f vaf; ber £t>rf rufhina, mah. treu sveft; brey trije. 25te ®un|le foparze; btinnfie nar tanjfhi; bte 2) t en fte fluslibe. borren pofufiiiti fe; Stporen neumneshi. Site hiti; bie @ule fova. 2)er (£nget angel; ber <£nfel vnuk, finov fin. 35cc ©tter gnoj; bag @uter vime. H>a$ @nbe konez; bie ©nte raza. 35te fterfe peta; bte 2Jerfe verfte v' pefmih. M geuer ogenj; bie ^e^er prasnovanje. " •' f tet je padelt) i cl veliko. f listen zhutiti; fttllen napolniti; ba$ ^liHen shebč. " i freuen vefeliti fe; befre^en refhiti. gebet dajte; baž ©ebetlj molitev. ®a$ © eblist kri; bie 33tut£e zvet; er blfi^te je zvetel. ' glauben verovali; flauben poberati. 253Ž ©I teb ud; ež g tu bt je gorezh, rasbeljen. 35er ©ram tarnjanje; ter $rctm krama. Ser ©reta ftari mosh; ber J?ret$ okroglej, 25te ©liter blago; baž ©itter omreshje. 25te Jpaare lafje; ttf? f>ctrre zhakam. 25er fe saj iz; £affe fovrashim. 35er £etter v/nar; bte £ej>ler perkrivavzi; e$ iji jjetter je bolj fvetJo. 25te £>d£te jama; bte pekel. 2>t'e £ennc puta; bte petelini. @ 2 ©ie £ute klobuki; bie £fitte kozha, lopa; pHtpC btd> varovaj fe. fceute danf; bte #aute koshe; ber£etbe ajd, ne-« vernik, er tjjt je; er ifl je. trren motiti fe; t^reit njih. Ser ®amtn glavnik; cr £ a m je prifhel. ©er ^a^it zholn; er fatttt sna; more; bte $attne verz, kangla. ©er K t en borovi lef; baž J?tnn zheljuft; fit$n pogumen. ©ie iftfte fkrinja, kifhta; btei?iijle breg ob morji; ft fiif}te je kufhnil. labnt kruljev; baS ?antm jagnje. er I a g je bral; t a fj pulti. £)ie S e b r e nauk ; l e e r prasin. ©ač 8 e b e n shivljenje; bte l® o «> e n levi. J e i dj t e r loshej; ber S e u dj t e r fvezhnik. laute svoni; lette napeljuj; letbe terpi; Seute ljudje. I e t f e tiho; 8 a a f e ufhi. I e ) e tt brati; l 6 f e n odvesati. II e g e n leshati; l it g c n lagati. 3Me SDfanbel mandel; bet »D?ar.tel plajfh. ©cr a t b e t kuna; bte SDi a r t e r muka, martra. ©te 2ttobe uofha; bie o 11 e molj. SKan mujj ttt ber Šagmb lernen zhlovek fe mora v' mladofti uzhiti; ber 2)? a tt n inosh. ©te a f e nof; tt a § c mokri. e t rt ne; n e u n devet, ©te 9itffe gajide; bie 9Jitffe orehi, ©er Dfen pezh; offen odperto. pflitgen orati; pfliiifen tergati. (jltfilett muzhiti, martrati fbte Duellen ftudenzi. ©er 9iabe orel, krokar; ber Stappe zhern konj. ©er 9latn meja med njivami; rent zhift; 9t£etn reka med nčmfhko in franzofko desheio. ©a« 3?ab kolo; ber 3iat& fvet. ©em Staube ropu; bte 3? a upe gofenza. ©te šftatt&er tolovaji; ber 9tetber ribesh. Ser SRetf flana; rcif srel. tetfen na pot iti, rajshati; retgett utergati fe. teb en govoriti; retten oteti isnevarnofti; rdtpen rudezhe narediti, shariti. Sa« ŽRteg 20 bukev popirja; ber 9tijj pozh, r£-sha; ber SRiefe velikan. Ste Siofe vertniza; bte 9loffe konji. Ste ©aat fetev; fati fit. 'fepen viditi; faen fejati, fagen shagati; ©egen shegen. Ste © d u l e n ftebri; baž® e 11 verv. Sie ©aite Umna; tte (Seite ftran; bie © e t b c shida. fcin njegov; fepn biti. Ser ©cpaben fhkoda; ber ©cpatten fenza. Ste ©tpafe ovze; tcp fdjaffe naredim. Ser ©epein fvit, lefk; bte ©epeune fkedenj. Ser ©taat dershava; bte ©tabt mefto; {latt nameft. Ser ©tapl jeklo; ber ©tali hlev. Ser ©ttel rozh, rozhnik; bie ©tlile tihota; bie ©tupre ftoli. Ser £pon ilovza; ber £on glaf. Sie S o p f e kavka; t o H e 4»unbe ftekli pfi. Ser biefe SRenfcp debeli zhlovek; bie £ucfe pod-hlimba. Sic geber pero; bte SJtiter ozhetje; ber SSetter ftriz; f e 11 e r bolj debel. Sie SEB a p I isvdla ; ber 23 fl U safip. Ste 2B a a r e blago; er » a r je bil: t» a p r ref. Sie ŠBaife firdta; ber SBeife modri; bie SBeifjt beldft. Sie S03irtpe ofhtirji; bie SBurbe zhaft; er »irb fepn bo. t(p »opne ftanujem; bie 2B 0 n n e vefelje. ^eigen kasati; bte prizhe. -Ser 3 i e g e I zegel; ber 3 # S e I vajef- II. P e r f t a v k. Sgledi nekterih navadnih fpifkov. 23ei)fpiele t)on etntgctt fcprtftft^en 2!uffa$ett. §Bricfc, lifti ali pifma. SKein Ueiet 3afob! 3cp iitte ©icp, mtr ju fagen, ©etne ncuc Sftufce gefojjetpabe. ©iegefdat mcinem93ater unb mit, tmb Da tcp čine pabe n mag, fo rctff er mir etnc [otepe faufett. <£* griijjt ©tcp ©etn treuer Jreunb Satbacp, ben 14. SHEap 1844. 31. Ljubi Jakob! Te profim, de mi povefh, koliko Tvoja nova kapa velja. Vfliezh je mojimu ozhetu in meni; in ker moram eno imeti, mi hozhejo tako kupiti. Te pozdravi Tvoj svefti prijatel VLjubljani 14, Velkiga travna 1344. J. J. SEpeurer greunb! Site tcp iteultcp ©tr gtmefen bin, fap tcp be^ ©emem Sruber bas neue ©efangbucp. (Sintge Steber bar« in feptenen mtr fo fepon, bag tcp fte gerne abfcpretben mocpte. 3

erbe forgfalitg auf fca^fefbe Slcpt geben, unb e« jur ge-pSrtgen 3eit jurucffcpicfen. di griigt ©up pergltcp ©etn ^ , .greunb SBetolPitrg, ben l. 3un? 1844. " 5R.SR. f<5? Dragi prijatelj Ko llm bil unkrat per Tebi, fira vidil per Tvo-jimu bratu nove pefemfke bukve. Ene pefmi v'njih fo fe mi tako lepe sdele, de bi jih rad prepifal. Torej Te lepo profim, nagovori Svojiga brata, de mi jih-sa ene dnipofodi. Skerbno jih boin varoval, in o pravim zhafu nasaj poflal. Te posdravi per-ferzhno Tvoj prijatel V' Vifhnji Gori 1. Roshniga zveta 1844 J. J. Steber SSater! 34? bin fe£r banfbar, bog 3abet, w>o iti) »iel ©utež lernen farni, voaž iti) tn unferer ttetnen ©djttle m'c§t balte lernen Um nen. <£$ t£ut mir bafj 3#r fo »tel ©elb fur mtdj auegcbet; ba e$ aber n,'d)t anberš fepn fann, fo bitte iti) @ud), nttr »teber etaaž (Md |u fdjtcfen, bamtt marc ben £auelef>rer ja^fc, unb iti) nttr ein neueč 33udj faufe, »etf utiž befojiten »orben tfi, bajj c$ jeter @#uler ben tnfljfe. 2Senn nu$t gefonnen fevb, ju @t. ^auft 3ett felbfi nad) £atba$ ju fomrnen, fo fdjicfet bts ju je* ner 3ett, um n>a3 iti) bitte, bamtt id) ojnte £in* berntg lernen fann. <£$ griifjt bie 3)?utter unb bte @$weftem duer ge^orfamer @efm Saiba$, am l. 3anner 1844. 5R. 5?. Llubi Ozhe! Prav hvale'shin fim Vam, de fte me v' fholo poflali, kjer fe lahko veliko dobriga nauzhim, kar bi fe v' nafhi mali fholi ne bil mogel nauzhiti. Teshkomi dene, de toliko denarjev sa me isdajate; ker pa ne more drugazhi biti, Vaf profim, mi fpet nekaj denarjev poflati, de fe bo domazhi uzhenik plazhal, in de fi nove bukve kupim, ker nam je sa-povedano, de jih mora vfak uzhenz imčti. Zhe ne miflite fami o fvetim Pavlu v' Ljubljano priti, po-fhljite do tiftiga zhafa, kar vaf profim, de fe bom mogel bres fpodtikleja uzhiti. Lepo posdravi Vaf, mater- in feftre Vafh pokorni (in V' Ljubljani 1. Profenza 1844. J. J. £o0n>urbtger £err 35farret! Sluf Scfc^if ber boben Dbrtgfetl ntufj jeber $ne0t, ter tn etner fremben ^farre gebitrttg tji, jur Sonfertp* t ton bm £auff0etnmt't6ttngen. ©a ič) tn etner fremben ^farre biene, mufj au0 t'0 etnen £auff0et'n i&aben. 0te t'0 fcarum fontmen, tt>enn t0 mt'0 oom £aufe entfernen burfte. 30 bitte ba£er, ©pmfirbiflet t>err! feritgen ©te mir ben £auff0etn auč, unb f0i* «fen ©te nttr benfelben bur0 ben ndj»mlt'0en 2)?enf0en, bur0 weI0en i0 3!?nen btefen Srtef f0tcfe. ©S em* $fte£tt f!0 gefiorfamft unb fuffet 3|men bte -fjanb ČJuer £o0tt>urben banfbater ©tenet .IRetfmj, ben 15. 33o»ember 1844. 91. Prezhaftitljivi Gofpod Fajmofhter! Po povelji vifhi gofpofke mora vfak hlapez, ki je v' ptuji fari rojen, rojinliftk' popifovanjuper-nefti Ker v' ptuji fari flushim, moram tudi jeft rojili lift imeti, ftad bi fam ponj prifhel, ko bi fmel od doma iti. Profim torej, zhaftitljivi Gofpod! naj mi fpifhejo rojin lift, in naj mi ga pofhljejo po javno tem zhloveku, po kterim Jim to pifmo pofli- Ijem. Se Jim pokorno perporozhi in kufhne roko Njih zhaftitljivofti hvaleshni fiushabnik V' Ribnizi 15. Liftognajo 1844. J. J. Cuttfttmgen unb ©mpfangfdjetne, plazhilni in prejemni lifti, Duittung. Ubet f itn f ji g ©utben, wc(^e ič) (gnbečgefer* iigter alg gaitjjaprtge Sntercffen »itn 1. 3armer btd letjten ^December 1843 »on Sem bcprn 3o£ann Žotntf, žBauer in 5U 5 »on punbert angcfegfen 1000 ©ulben, peute »on eben betnftlben ri<$ttg cmtfangen $abe. J SSobia, ben 6. Sfagufi 1844. 50 fl. SInbteag Siemens Sauer. P 1 a z h i 1 i n 1 i T t. Od petdefet goldinarjev, ktere fina jed fpodej podpifani sa obreft (interef) od eniga leta, od 1. Profenza do sadnjiga Grudna 1843 od 1000 goldinarjev, po 5 od llo naloshenih per Janesu Kotniku, kmetu v' Zerkljah, danf od njega gotovo prejel. V' Vodizah 6. Velikiga ferpana 1844. 50 gl. Andrej Klemenz kmet. Opomba. Is te'ga sgleda fe vidi, de tifle pifma pla- zhilne lifte imenujemo, v' kterih fposnamo, de fmo od koga denarje prejeli, bodi fi sa flush— bo ali obreft, ali sa kaj drugiga. V' plazhil-nim liftu fe mora prezej sgorej sapifati: >Pla-zhilin lift, Kvintenga, DUttiU1Ig. Potlej fe mora 1. poftaviti, koliko denarjev fmo prejeli, in to fe mora s' zherkami in ne s' ziframi pifati, sato, de fe kaj ne isbrifhe ali perpifhe. 2. Se mora fapifati, sakaj fmo denarje preje'li, ali fa kako delo itd. 3. Se mora sapifati zhaf, zhe fe denarji pofeg-nego sa flusbbo ali pa obreft od naloshenih denarjev. 4. Se mora sapifati imetiftiga, od kteriga denarje prejmemo; zhe jih potegnemo is zefarfke kafe, fe sapifhe is ktere kafe. 5. Spodej fe mora sapifati kraj, dan, mefez in teto. 6. Na sadnje fe s' ziframi na levi Hrani sapifhe, koliko fmo prejeli, na defni pa im6 in ftan. Dutttung. Uber a^tje^n ©ulben 36 fr.; iti) bečgeferttgter fitr mettic £>ep ber ffarrftrcfje ju 33refo»t$ gelfiftetc 2)?aurer--2(rbett »on bem .Ktrdjfnprobfle 3ofep£ ^rffdjetn rti$ttg empfangcn £abe. 33refo»tj, bcn 2. 1844. 18 fi. 36 fr. 3oj>ann ©e»erf 2ttaurtr. P 1 a z h i 1 i n lift. Od ofemnajft goldinarjev in 36 kraj-zefjev, ktere fim jeft fpodej podpifani sa fvoje si-darfko delo, ki fim ga imel per farni zerkvina Bre-sovizi, od JoshefaPrefhčrna, zerkveniga kluscharja, gotov prejel. Na Bresovizi 2. Maliga ferpaua 1844. 18 gl. 36 kr, Janes Sever sidar. @mpfangfcMtti. ©nbeggeferttgier bejeuge pievmit, bafj mir pert 2lnton gerian, ©^ulle^rer bapiet, »or fetner Slfcreife Slgram fccfjjig Srontfjalet per 2 fl. 12 fr. bi« ju fettter ERudfunft jur 2luf6ewabumg itbergcben pat. Zreffen ben 8. Slugufi 1844. ?ufa$ 95ren! Preje m in 1 i f t. Jeft fpodej podpifani poterdim s' tem liftam, de sni je Gofpod Anton Ferlan, tukajfhni fholfki uzhe-nik, pred Tvojim odhodam v' Sagreb fheftdefet krishavk, vfaka po 2 gl. in 12 kr., do fvojiga prihoda od ondod hraniti isrozhil, V' Trebnim 8. Velikiga ferpaua 1844. Luka Brčnk ofntir. Opomba, Pifanje v' kterim p»terdimo, de fmo kake denarje ali drugo rezh od koga prejeli, de jo sa en zhaf hranimo, fe imenuje prejemin /«/? Gčtnipfangf^etn. Vprejemuim liftu femora sapifati: 1. Ime tiftiga, od kteriga prejmemo. 2. Rezh, ktero prejmemo. 3. Se sapifhe, per kteri perloshnofti in sa koliko zhafa nam je rezh srozhena. 4. Spddej fe poftavi kraj, dan, mefez in leto, in na defni Hrani ime tiftiga, kteri prejme. @nilajjf<$efit> p o f 1 6 v n i 1 i f t. 6 n H a fj f $ e i n. Sorietger btcfed, 2)?at$du« tffofutar, »ott ©t. retn geburtig, 30 $a£rc aft, Icbtgen ©ranbež, tatpolU f$er SReltgtoc, !)at be? mit burdj bte? 3a£re al$ Sne^t gebtent, unb ifi K>dprenb btejer 3«t fo iteu ttnb flet{jt$ ?atj. £nt. £orenjl?arltn efaen neuen Dlotf gemadjt ....... 2 40 8. Sjpff. Jut 3«)trn unb tnopfe . . . 1 10 Šilr ben £rn. @opn 3ofepl> etnen Stocf geivenbet..... 2 10 ^eue« gutter...... 1 50 10. 2K<>9. 3wtrn unbtnopfe .... — 40 Srn. ftarltr ttn ^5aat Sofen gemo(pt...... . — 40 famrnt . . 4 20 @umme p. * • 13 30fr. Jltainbutg, ben t, 3u«9 1844. ©eorg 3erel>, burgl. tfleiberaacfjer. &ie Sejaplung biefer @umme pabe ič) mtt ®anf cr» palten. ©eorg 3mb, Rjflin, beutfae @praa bcm STOettfd&en bte fcobečjhtttbe unbcfamtt ifl, pate iti) bef«$loffen, 6et? gefunbem SBerftottbe meme U&U »ffltge Sfootbmtng meberjuftfiretbem 1. 3BW»e ©cele fibergebe t