Književnost.
501
izvira misel, ki je poglavitna pri organizaciji: misel delovati za splošno   korist."   —
Ta osnovna misel vsega zadružnega gibanja pa je izpeljiva le, če je tudi tehnično znanje ljudstva toliko razvito, da more zadostovati vsem novodobnim zahtevam. Ko smo začeli snovati prva društva, smo imeli na razpolago same neuke ljudi, saj doslej v naši domovini ni bilo nikjer priložnosti, da bi se preprosti mož učil knjigovodstva in finančnih znanosti. Zdrava pamet in neutrudna pridnost sta povzdignili naše ljudstvo, da stoji naš kmet kot zadružnik zdaj na enem prvih mest v Avstriji.
Ta „Navod" pa ima namen, da pouči po-sojilničarje v vseh podrobnih pozameznostih njihovega knjigovodstva. Ozira se na knjige, ki jih je vpeljala „Gospodarska Zveza" in ki so vzorne v vsakem oziru. Tako bo vse poslovanje edinstveno in enako, kar je poglavitni pogoj za točnost revizije. Zato to knjigo prav srčno pozdravljamo in jo splošno priporočamo.                                                         C.
Naši liberalci. Prvi snopič: Liberalna „vera". Ljubljana 1902. Založilo in na svetlo dalo „Obrambno društvo". Tiskala Katoliška Tiskarna. — „Obrambno društvo" ima jako plemenit namen, da v teh burnih časih, ko so pojmi pravice in krivice cesto tako motni, daje obrambo krivično napadenim. V tej prvi svoji knjižici brani to, kar se najbolj napada in obrekuje, namreč katoliško vero in njene zastopnike. Način je originalen: Ta knjižica obstoji skoro iz samih nasprotnih citatov, kateri že sami ob sebi kažejo vso ničevost na-sprotniške borbe. Za manj izobražene čitatelje so pa povsod pristavljene tudi apologetične opazke.
Brez dvoma bodo to knjižico povsod čitali z največjim zanimanjem. Tu imamo podoben slučaj, kakor pri Kreiterjevi knjigi: „Confes-sionelle Brunnenvergiftung." Površno in malo-miselno občinstvo bere dan na dan veri in nravnosti sovražne spise, a se ne potrudi toliko, da bi premislilo, kaj se mu podaja, ampak sprejema vse ter se nekako apatično navzame tega strupa, da skoro samo ne ve, kdaj. Treba je pa zbrati iz sovražnega slovstva najznačilnejše poteze, jih sestaviti v živo sliko ter jasno pokazati vso ničevost in puhlost protiverskih ugovorov, ki slone po navadi na nejasnih frazah brez gotovega pojma ali pa na zgodovinskih lažeh —: in tedaj šele začenja misliti novodobni čitateljski vsakdanjik.
Kar je v tej knjižici nabranih citatov, kateri predstavljajo versko mišljenje liberalcev, so pač taki, da vsakomu popolnoma jasno doka-
zujejo, da je liberalizem dandanes s svojo modrostjo pri kraju. To vse verjeti, kar liberalci sodijo o veri in cerkvi, morejo samo idioti; po njih naukih delovati pa morejo le nravno jako nizko stoječi indi-vidui. Zaraditega pa je tudi jasno, da ta stranka nima prihodnjosti; kajti življenje strank je odvisno od njihovih idej, od njih moralnosti in od njih logike.                                             R.
Hrvaška književnost.
Dr. A. Tresič Pavičič. ;,Finis Reipu-blicae." Historična drama. Zagreb. Tisak Antuna Scholza. 1902. — Hrvaško slovstvo je obogatil mnogodaroviti in plodoviti pisatelj-pesnik Tresič že z lepimi doneski: z pesmami, povestmi, potopisi, filozofičnimi ter politiškimi spisi in tudi z dramami: „Ljudevit Posavski", „Simeon Veliki" in „Katarina Zrinska". Najnovejše Tresičevo delo „Finis Reipublicae" je pa zatrdno najlepši književni donesek, je v hrvaškem pesniškem in dramatičnem slovstvu zares nekaj posebnega, impozantnega.
Kakor kaže že naslov te drame, obdeluje v nji pesnik konec najsilnejše ljudovlade, kar jih je kdaj videl svet, ljudovlade rimske.
Drzen je bil poizkus, vredno in dostojno predstaviti ta veliki zgodovinski dogodek, ki je pretresel ves svet v njega tečajih. Drzen tem bolj, ker ga je obdelaval že največji dramatični mojster Shakespeare. Ali se je Hrvatu Tresiču posrečil ta poizkus? Naša sodba je: Prav dobro in častno,   in tudi povse  izvirno.
Drama je zasnovana na široki podlagi. Pesnik nam jo razvija v dveh delih. Prvi del (prvi večer) „Urota" ima tri čine: „Cezarov afrikanski trijumf", „Antikaton" in „Anagno-risis". Drugi del (drugi večer) „Erinije", takisto: „IdiMarta u Brutovoj kuči", „Progonstvo" in „Heimarmene" z dvema slikama: „Proskrip-cije Fulvije" in „Zadnji Rimljani".
Razvoj je dolg. Vendar čitatelja nikakor ne utrudi in izvestno tudi gledavcem ne bo predolg. Dasi so nam v drami opisani dogodki kolikor toliko že vsi znani iz zgodovine, vendar nas močno in globoko zanima izvirna Tre-sičeva bogata osnova, duhovito izvedeni razvoj, krasni jezik in silna moč v pripovedanju in predstavljanju, ki nas popolnoma osvoji, nikdar ne zdolgočasi ali utrudi, marveč vedno bolj napeto ohranja našo pozornost. Tehnika je torej izborno zadeta in izvedena. In vodilna ideja?
V ospredje je postavil pesnik očetomorca Bruta  in njegova ženo  Porcijo,   hčer Katona