Obrtnija.
Kdo naj ima pravico jemati mero?
IV.
Dasi se krojaštva tiče v prvi vrsti prepir o tem, kdo ima pravico jemati mero, in se je le za krojaštvo izdala znana razsodba upravnega sodišča, vendar je tudi pri druzih oblačilnih obrtih trgovina z narejenimi izdelki odtujila izdelovatelja in trošilca (nosilca). Posebno so tako imenovani trgovci z mešanim blagom prizadeli skoro vsem rokodelskim mojstrom smrtni udarec, ker prodajajo pod naslovom mešanega blaga najrazličnejše predmete, katere so o svojem času samo rokodelci izdelovali in prodajali. Tako mnogo rokodelstvo že kar izumira, kakor klobučarji, krznarji, rokovičarji itd. Da se to pri krojačih in čevljarjih ni zgodilo v taki meri, pripisovati je le okoliščini, da je za izdelavo kacega predmeta neobhodno potrebno, mero vzeti po pravilih rokodelske umetnosti, in ta jedina okoliščina je bila jamstvo samostojnega obstanka teh dveh obrtov.
Da je bilo potrebno naročila izvrševati po točni meri, to je bila jedina ovira, da velika vršba ni popolnoma podjarmila teh dveh obrtov. Baš po jemanji mere sta se ne varljivo ločila rokodelski mojster in prodajalec in to razliko je razumevalo občinstvo brez vsacega pojasnila s kakim zakonom.
Dobro je vedelo, da je za narejeno obleko treba iti k prodajalcu obleke, za obleko, ki se pa ima narediti po meri, pa k krojaču, in resnici na ljubo moramo konsta-tovati, da celo občinstvo, za katero to vprašanje nima važnosti, ni moglo razumeti, kako da se neizučenemu človeku more dovoliti najvažnejša rokodelska manipulacija, jemanje mere.
Seveda, krojači so obračali, in drugi so pa obrnili! Mojsterstvo, ki se je pri našem obrtu pridobilo še le z znanjem racijonalnega jemanja mere, se bode moralo izbrisati iz mej obrtnih umetnostij, da špekulativna velika vršba pridobi svobodno polje za svoj razvoj. Ne preostaje še nič druzega, da se še šivanje prizna za delo trgovčevo, ker je šivanje baš tako potrebno za prodajo suknje, kakor jemanje mere.
441
Pa dovolj, če mi krojači zahtevamo zase pravico jemanja mere, ne zahtevamo, kakor mislim, da sem že dovolj dokazal, s tem nobene milosti, nobene blagohotnosti temveč staro in naravno rokodelsko pravico!
Če se to že noče, naj se pa vsaj še za nas odpravi otročarija dokaza zmožnosti in naj se odkrito prizna na-sprotstvo do rokodelstva in njegovih pravic.
442