RA V. * A i E L J L A V I J 273 Lisi tiHaia v**kl dar 3 mssec« L 32r L o. 50 več, TT~ * kjl-aic«, M (C.O.MBU H, ROVMIN11927. LitO Morilk« M Letnik Lil cej zanimivih podatkov. Gradnja novih ladij se vrši še vedno nad vse intenzivno in v množini, ki niti od daleč ne odgovarja tržnim potrebam. Samo letos v pi vih devetih mesecih se je spustilo v morje na vsem ftvetu preko 2 in pol milijona ton novih trgovinskih ladij. Že sedaj pa dokazuje položaj na trgu pomorskih prevozni«, da je vse preveč brodovja na razpolago, katero si v trdi konkurenci žene prevozninske pristojbine doli na stopnjo, katera ne pusti več nobene možnosti za trgovinski dobiček paroplovnih družb. Že sedaj je postalo paro-|>lovsfrvo nerentabilno in neekonomično udejstvovanje in ako se bo nadaljevalo grajenje novega brodovja v dosedanjem tempu, pravi list, se bo moral položaj v bodočnosti še bolj poostriti. Da se Angleži pritožujejo radi zmanjšane rentabilnosti paroplovstva, je razumljivo, kajti v prošlem letu so ostali akci-jonarji malodane vseh angleških paroplovnih družb brez dividend. In znano je, da je Anglija še vedno daleč spredaj v pomorstvu in je investiranih ogromnih kapitaiov v veliki angleški trgovinski mornarici. Jako neprijetno bi moralo biti, ako stanejo investicije teli kapitaiov v bodočnosti brez dobičkov. Pomorska prevoznina »e drži sedaj povprečno le 5—15% višje kot i. 1913., ne glede na to, da so se vsi drugi stroški pri paro-piovstvu podražali v dosti večji meri. Te pristojbine dovolijo torej kriti le stroške, ne pa pustijo roba za trgovinski dobitek. Položaj slabša že okolšči-na, da morajo voziti ladje često nai pol pnazne, ker ne dobijo često dovolj tovorov. Za vse to je krivo dejstvo, da se drži mednarodni promet in torej tudi iz njega izvirajoča potreba po trgovinskih ladjah še vedno na predvojni višini, medtem ko je svetovna tonaža narastla za 32 %. Trgovina in promet sta se spremenila po statistiki Družbe narodov med letom 1913 in 1925 ta ko-le: Ako naznačimo višino pomorskega prometa leta 1913. s 100, je znašal L 1925. v Evropi 89, v severni Ameriki 137, v južni Ameriki 97, v Afriki 136 in v Avstraliji 136, na celem svetu povpreč. 105.Torej le okoli 5% je bil ves svetovni promet višji kot pred vojno. Te številke se nanašajo samo na telesni obseg prevoženega blaga in ne na njegovo vrednost, kajti le on je merodajen za določitev potrebe po ladjah. Za Evropo imamo sledeče podatke: najslavnejše evropske luke: Stettin, Danizig, Hamburg, Rotterdam, Ronek, Marseille, Genova in Trst izkazujejo skupno 1. 1925. le 92% blagovnega prometa iz 1. 1913., a ieta 1926. le 94%. Blagovni promet v angleških lukah je nazadoval še bolj in je dosegel 1. 1925. le 83% po telesnem obsegu onega iz 1. 1913. Francoske luke zaznamujejo padec na 90%, medtem ko zaznamuje naš Trst padec pomorskega blagovnega prometa na okoli 70%. Celokupni svetovni blagovni promet se nahaja torej sedaj le neznatno nad predvojno višino in ako se upošteva, da spada ves morebitni porast na zvišani prevoz nafte, se množina drugega blaga, določenega za po morski prevoz, ni v resnici v povojni dobi prav nič zvišala, pri nas v Evropi' je celo občutno nazadovala. Temu nasproti pa se je prostornina trgovinskega brodovja zvišala po statistiki * gisfer Lloyda» od 53.2 mili-y lov ton leta 1914. na 70.8 mili- ov ton 1. 1927. Vse nove llve so pa tehnične izpopol-e, ki stremijo zvišati spo-lr.st ladij glede prostor-in tudi glede hitrosti. Po aciteti je trgovinsko bro-1 ivje narastlo celo v razmerju i i 32 na 76, torej za preko 45%. Potreba po trgovinskem bro-iovju je torej glede na množine blag-a, ki Čaka na prevoz* ootata na isti višini kot 1. 1913., kapaciteta trgovinskega brodovja pa se je zvišala za 45%. Jasno je torej, da je sedaj preveč tonaAe, da so radi tega parobrodi nepopolno zaposleni in da počiva v lukah mnogo popolnoma nezaposlenih ladij. Statistika šteje sedaj preko 4 milijone ton takih ladij, katere se nahajajo 'brez dela edino le radi slabe konjunkture. Pravi problem pa se nahaja le pri starem in za sedanjo dobo tehnično zastarelem brodovju. Novo brodovje, zgrajeno v zadnji dobi, po vseh nabranih izkušnjah, na tehnični višini, se je izkazalo ne samo konkurenčno, ampak tudi rentabilno z ekonomskega stališča, čeravno je investicija požrla za posamezne pamike do sedaj še neporavaaie ogromne vsote. Radi tehničnih prednosti poibijejo nove moderne ladje konkurenco starih, a te izgubijo polagoma svojo vrednost in morajo iti v vedno večjem številu v pokoj. Paroplovne družbe, kot italijanske, nemške in francoske, ki imajo dobro število novih modemih enot, delajo kljub trdi konkurenci še vedno z lepim trgovinskim uspehom in so bile v stanu plačati znatne dividende. Čas teče in z njim roko v roki napredek človeštva. Vsak tehnični napredek se je izkazal v gospodarski zgodovini kot mrzli jesenski veter za vse zastarelo. Mnogi investirani kapitali so pri tem izgubljeni in mnogo gospodarskih kriz so morali napredni narodi prestati v dobi hitrega napredka. Tu leži pač največji lizik pri investiciji kapitaiov. Dobro pa je, da je pri tej tekmi za tehnični napredek mogoče tudi manjšim zaostalim narodom priti na mesto, ki je veljalo prej kot privilegij močnejših, silnejših. Otvoritev razstave za domače gospodarstvo v Rimu RIM, 15. Danes zjutraj sta zasedali obe sekciji, v katerih se je razdelilo delovanje mednarodnega gospodinjskega kongresa. V prvi sekciji so se bavili s poukom v gospodinjstvu s pedagoškega in socialnega vidika, v drugi pa so razpravljali o tehniki gospodinjskega pouka K besedi se je priglasilo mnogo govornikov, odnosno govornic, ki so razvijali svoja poročila. Popoldne so si ogledali faši-stovsko gospodinjsko šolo v S Alessiu, katere uredbo so gostje zelo občudovali. Danes popoldne se je vršila ob navzočnosti zastopnikov vlade in drugih oblasti v razstavni palači svečana otvoritev gospodinjske razstave, na kateri je s svojim posebnim oddelkom častno zastopano tudi \ tržaško mesto. Razstava je s svojo okusno u-redbo in bogatimi izložbami vzbudila občudovanje vseh po-setnikov. Z jutrišnjem dnem bo pristopna vsej široki javnosti. Finančni položaj Razgovor med on. Mussolinijem in finančnim ministrom RIM, 15. Načelnik vlade je sprejel sinoči grofa Volpija, finančnega ministra, s katerim se je dolgo razgovarj a 1 o finančnem položaju države, ki se kaže v vsakem ozira po vsem zadovoljiv. On. Mussolini je nato sprejel predsednika mednarodnega zavoda za poljedelstvo comm. De Michelisa, ki mu je poročal c delovanju v mednarodne^ j vlade. Izkaznice bodo dotičnim znanstvenem poljedelskem sv^ j osebam slovesno izročene 28. tu, kateri se je v teh dneh se- novembra, ko praznujejo v Al RIM, 15. Včeraj je posetil madžarski poslanik pri Kvirtnalu predsednika vlade. Na tem sestanku, ki se je vršil v palači Chigj, so bile omenjaae ratificirane listine dodatnih, dogovorov h konvenciji, ki je bila sklenjena dne marca 19£4 v Budimpešti med Italijo in Madžarsko glede zapadlih kuponov in izžrebanih obligacij državnega madžarskega dolg-a, kateri se nahaja jo v pose&ti italijanskih državljanov. Dodatni dogovor med Italijo in Madžarsko je bil podpisan v Budimpešti 15. mfurca t. 1. Izključitev Iz fattetvnte stranko RIM, 15. Tiskovni urad faši-stov&ke stranke poroča: Glavni tajnik stranke je izključil bivšega političnega tajnika faši-stovske zveze pokrajine Lecce com. Josipa Leopizzija z motivacijo, da je preskrbe! osebi, ki je bila izključena iz stranke, za sestavo neke spomenice podatke o smernicah stranke in o nekaterih fašistov s kili voditeljih. Izključeni je dokazal s svojim nekorektnim postopanjem absolutno nerazumevanje fa&ietov-skega sloga. Rimska univerza in njeni sin-ftatelji RIM, 15. Rimsko vseučilišče je izdalo monografijo, iz katere sledi med drugim, da je imelo vseučilišče v letu 1926.-27. 4726 slušateljev, med temi 229 tujcev. Z balkanskega polotoka jih je bilo 65, in sicer 9 Albancev, 4 Bolgari, 15 Jugo&lovenov, 2 Grka in 35 Romunov. Rimski pozdrav v aeronavtikft RIM, 15. Ukazni list kr. aero-nvatike, ki je izšel danes, prinaša naredbo, po kateri morajo vojaki kr. aeronavtike, ko so oblečeni v uniformo, a so brez pokrivala, pozdravljati po rimsko. Posku šen samomor blviega »velikega mojstra* PALERMO, 15. Comm. Vitto-rio Raul Palermi, bivši veliki mojster rimske framasonske lože na trgu «del Gesu», ki se je pred nedavnim naselil v Paler-mu, si je včeraj skušal vzeti življenje. Porezal si je žile na vratu in rokah. Bolehal je že delj časa na vnetju pljučnih vršcev. Sestanek osrednjega medsindi-kalnega odbora RIM, 15. Danes zjutraj se je vršil pod predsedstvom on. Tu-ratija, glavnega tajnika faši-stovske stranke, v palači Lit-torio sestanek osrednjega med-sindikalnega odbora. Na svojem današnjem sestanku so predsedniki fašistovskih konfederacij razpravljali o nalogah pokrajinskih medsindikalnih odborov z ozirom na določanje cen ter o polnomočju teh odborov pri reševanju gospodar sivih sporov in pri sklepanju kolektivnih delovnih pogodb. Odlikovanja albanskih prijateljev fašizma RIM, 15. Kakor poročajo rimskemu «Giornale dTtalia» iz Tirane, je določilo glavno tajništvo inozemskih fašijev, da se odlikuje pet uglednih albanskih politikov z izkaznico prijateljev fašizma, ker so dokazali veliko simpatijo do fašizma in udano občudovanje načelnika stal. Odbor za žitno bitko se bo sestal tekom meseca. Proučeval bo razna vprašanja glede ratz-maha poljedelstva. Iz poročil ki so jih poslali prefekti iz raznih pokrajin načelniku vlade in ministrstvu za narodno gospodarstva, je razvidno, da so poljedelci pri letošnjem oranju in pri setvi uporabljali v veliki meri mehanična sredstva in da zaznamuje žitna bitka v tem pogledu prav lepe uspehe. Državna zastava RIM, 15. Vesti, ki so jih obja^ vili listi o spremembah, ki se imajo izvršiti na državnih zastavah, so preuranjene in niso točne. baniji narodni prajznik. Mod o-nimi prijatelji fašizma se nahajajo tudi albanski zunanji minister Ilias beg Vrioni, albanski poslanik v Rimu Gemil Dino. in bivši ministrski predsednik Shefket beg Verlaari. Odlikovanj« RIM, 15. Naučni minister on. Fedele je imenoval tržaškega pisatelja Silvija Benca za Častnega bibliografičnega nadzornika za tržaško pokrajino. Belgijska princezinja Marija Josi odpotovala v domovino PISA, 15. Belgijska princezinja Marija Jose, ki je preživela pet dni v S. Hossoru v go-steh pri kraljevski rodbini, je siftbči odpotovala v posebnem železniškem vozu preko Genove v Bruselj. TrecK! In ztiiovlev konenonrolJavno izključena iz stranko RIM, 15. Iz Moskve poročajo: Voditelja komunistične opozicije Trockij in Zinovjev sta. bila definitivno izključena i« stranke. \fL urajdnih virov se doznava, da se bo vršil kongres komunistične stranke meseca decembra ter da bo na tem kongresu padla odločitev o isključenju Kameneva, Rakovskega, Smilga Radeka in drugih iz stranke, delovanje omenjenih komunističnih prvako>5|je glasom tega poročila proti večini komunistične stranke. Uradno naznanilo o izključitvi Trockega in Zinovjeva iz stranke pravi, da sta bila oba opozicijonalca povabljena na manifestacije pred Leninovo grobnico ob priliki desetletnice boljševiške revolucije, da pa se teh manifestacij nista udeležila in da sta celo tega dne s poulično propagando delovala proti komunistični stranki. . Maister dr. MarlnkovK odlikovan — BEOGRAD, 15. Povodom podpisa prijateljske in arbitražne pogodbe med Francijo in Jugoslavijo je predsednik francoske republike odlikoval jugosloven-skega zunanjega ministra dr Marin koviča z velikim križcem častne legije. Pomočnik ministra dr. Pavlovič in pariški poslanik dr. Spalajkovič sta bila imenovana za oficirja častne legije, gospod Pe livarno vic pa za komandanta. Gospod Gavrilo-vič je bil odlikovan z redom častne legije četrtega razreda. Zunanji minister dr. Marinko-vić se vrne v Beograd jutri ob 12.48 popoldne. Pred svojim odhodom iz Pariza je imel konferenco z londonskim poslanikom Gturicem in bruseljskim poslanikom Vučkovićem. Med potjo se bo sestal tudi z rimskim poslanikom Rakićem, ki mu bo dal potrebna navodila za na-daljne raizgovore z italijansko vlado. Posel češkega Hnoninika v Beograda BEOGRAD, 15. Nocoj je dospel v Beograd guverner eehoslovaške narodne banke dr. Viljem' Pospi-ftil. Na železniški postaji so ga sprejeli zastopniki jugoslovenske-ga finančnega »ministrstva, jugoslovanske narodne banki?, in osob-je Ceiioslovaškega poslaništva z gospodom Šebo na čelu. Guverner dr. Pospišil ostane v Beogradu nekoliko dni in se bo ob tej priliki sestal s predstavniki narodne banke, nadalje bo imel konferenci z fin. ministrom dr. Mar-kovičeni' in zu«. ministrom1 Marinkovicem, ki se, kakor znano, jutri povrne v Beograd. Dr. Pospi šil bo potoval iz Beograda v Sofijo, kjer se bo sestal z bolgarskimi finančniki. Pred priče tko m trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Turčijo BEOGRAD, 15. Jugoslovenska vlada zbira gradivo za pogajanja gtede nove trgovinske pogodbe s Turčijo. Priče tek pogajanj in kraj. kjer se imajo vršiti, bosta določena po prihodu novega turškega poslanika v Beograd, ki bo zamenjal Higiaet bega. Pet zagrebških ulic dobi slovenska imena ZAGREB, 15. Poseben odbor zagrebškega občinskega sveta bo sklepal na svoji jutrišnji seji o predlogu, naj dobi pet zagrebških ulic slovenska imena, in sicer Ljubljanska, Prešernova, S. Gre-gorČLoeva, Dr. Krekova in Vodnikova ulica. Sae2ea vihar v hrvatskom Pri- ' morja. SUSAK, 15. Danes je divjala po vsem hrvatskem Primorju silna burja. Vsled tega ni mogel v Senju pristati parnik, ki je bil na potu iz Dalmacije na Sušak. V Gorskem kotoru je zapadel visok sneg, vendar pa železniški promet ni b|! prekinjen. HANKOV, 15. Položaj v mestu je razmeroma miren. Vsa javna in mnoga privatna poslopja so okrašena z zastavami nanking-ške nacionalistične vlade. Francoske, angleške in ruske koncesije so varno zastražene, ker se je bati izgredov; in napadov nacionalistov. HonoIlestD oproifen BUKAREŠT, 15. Dawi se je zajključil proces proti bivšemu državnemu podtajniku Manoi-lescu. Množica ljitdstva je pred sodiščem nestrpno pričakovala razsodbo. Manoilecscu je bil o-proučen. V opozicijskih krogih zagotajvljajo, da je to pričetek vladne krize. Avaresicu je imel včeraj pred sodiščem velik govor. Med drugim je dejal, da je 1. 1926. kralj Ferdinand potoval v Pariz, kjer je imel tajen sestanek s svojim sinom bivšim prestolonaslednikom. O tem sestanku je bil obveščen le on, Avarescu. Kralj je obrazložil svojemu sinu pogoje, pod katerimi bi se smel povrniti v domovino. Princ Karol se je nameraval vrniti, toda tudi on je stavil pogoje. Kralj pa se je temu uprl, češ da more le on kot romunski vladar staviti pogoje. Pozneje je kralj Ferdinand izjajvil Avarescu, da bo o-stal princ Karol do smrti v pregnanstvu. V času, ko se je princ odrekel svojim pravicam do preistola, je bil položaj docela drugačen, nego je danes. Sedaj nihče več ne govori o kakem povratku princa Karola \ Romunijo, pa tudi nihče se nc more zoperstaviti, da bi se vrnil v Bukarešt in sodeloval pri kronskem svetu. Če bi bil Ma-noilescu zares izdajalec in pre-vratnež, tedaj bi on, Avarescu, pač ne postal njegov zagovornik in samo spričo tega, ker je bil prepričan o tem, da on ni kriv, je pozval sodni dvor, naj Manoilesca oprosti. Ta Ava-reseov govor je napravil velik vpliv in nedvomno je posledica tega govora, da je bil bivši državni podtajnik, ki je bil ubdol-žen veleizdaje, popolnoma o-proščen. Drfgon! kancelar dr. Kurje In zunanji minister dr. Streseni ann na Dunaju DUNAJ, 14. Nemški ministrski predsednik dr. Marx in zunanji minister dr. Stresemann sta prispela danes ob 9.45 na Dunaj. Se dopoldne sta nemška ministra posetila dr. Seipla, avstrijskega ministrskega predsednika. Popoldne ob 13. uri ju je sprejel predsednik avstrijske zvezne republike dr. Hai-niseh. Na čast obema uglednima gostoma je predsednik dr Hainisch priredil obed, ki so se ga poleg gostov in gostitelja u-deležili tudi nemški poslanik na Dunaju, zastopniki vlade in avstrijskih oblasti. Dunajski listi so posvetili posetu nemških državnikov na Dunaju uvodne članke, v katerih izražajo goltoma dobrodošlico na avstrijskih tleh. Vladni listi pravijo, da njun poset ni v ničemer v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji, pač pa bi se naj nanašal na kulturno in pravosodno zblizanje med obema državama. Spor med delavci in delodajalci v P oren j u •BERLIN, 14. Lastniki tova-ren v vzhodnem renskem ozemlju so odprli svoje tovarne. S tem se je prenehala pasivna re-sistenca proti razsodbi arbitražnega razsodišča. Delavcem, ki so zahtevali povišanje plač, so bile slednje povišane za IOV2 %. Rajzsodba je bila izdana v soboto in je določevala, da morajo tako industrijci kost delavci sporočiti Še tekom nedelje, če sprejmejo razsodbo. V nasprotnem slučaju, in to se je tudi zgodilo, bo rajzsodba proglašena kot obveznost. Vsled spora, ki je bil nastal med delavci in delodajalci povodom zahteve, naj se povišajo plače, je bilo prizadetih 55.000 delavcev. Stlaa eksplozija v Plttsburga 20 človeških žrtev NEW-YORK, 14. Davi okrog 10. ure se je v Pittsburgu pripetila velika nesreča. Rezervoar za plin s prostornino 142 tisoč kubičnih metrov je eksplodiral. Rezervoar, last družbe «Equitable Gas Company» se nahaja sredi industrijske mestne čettrti, na mestu, kjer se stekata reki Monongahela in Al-legheny v Ohio. Vsled eksplozije je bila vsa okolica v površini k alke kvadratne milje zelo poškodovana. V mestu je nastala med prebivalstvom vsled silne eksplo- zije panika. Pok so slišali po vsejj južni Penssylvaniji. Več kot 20 ljudi je izgubilo življenje, preko 500 oseb je bilo ranjenih. Voja&tvo je obkolilo poškodovani del mesta. Ognjegasci so pričeli razkopavati razvaline. Bolnišnice so prenapolnjene k ranjenci. Rezervoar za plin, ki je eksplodiral včeraj v Pittsburgu, je bil največji na svetu. Še včeraj je več delavcev popravljalo rezervoar, ker se je bilo bati, da se bo zgodila, nesreča. Med tem delom je rezei'voar eksplodiral. AngleSki parnik se je potopil na Indijskem oceanu BQMBAY, 15. Angleški parnik «Tookaram» se je v razdalji 60 milj južno cd Bambaya in 7 milj od obale potopil. Izmed 136 otseb, posadke in potnikov, se je utegnilo rešiti komaj 18 ljudi. Manjkajo tudi vesti o angleškem parniku «Jayanti» in prevladuje bojazen, da se je tudi ta parnik potopil. Več ladij je odplulo, da izsledi ta drugi parnik ter da reši ljudi, ki so se nahajali na parniku «Tooka-ram». Parnik zadel ob Železniški mosi LONDON, 15. Agenciji «Lloyd» poročajo rz Amsterdarrfa, da je italijanski parnik «Monte Pia-na», ki je prihajal iz Ria de la Plata, zadel ob železniški most ob vhodu v amsterdamsko pristanišče. Bil je precej poškodovan. Natančno pa škoda še ni določena. Politične beležke Kako predstavlja opozicija sedanje dogodke na Romunskem? Po izjavah voditeljev opozicije proces proti Manoilescu, ki se je vršil te dni, bi ne bil izraz dinastične, temveč prave državne krize na Romunskem. Največje razburjenje je povzro* čila izjava voditelja narodne stranke g. Steera, ki je bila pri-občena v dnevniku «Adeverul». V tem članku se odklanja z vsem poudarkom trditev, da bi Romunija preživljala sedaj di-nastično krizo. Nasprotniki ministrskega predsednika Bratia-nu ne želijo spremembe sedanjega reda vladarske hiše. Na jlepši dokaz za to je — pravi Steer — izjava bivše Stirbeyeve vlade, tla priznava državno dej* stvo od 4. januarja 1926., t. j. izključitev princa Karola od prestolonasledstva. To izjavo da so podpisali tedaj tudi ministri narodno-kmetske stranke in sicer z izrecnim dovoljenjem te poslednje. «Adeverul» je objavil istočasno tudi izjavo dr. N. l*'i-! i pešca, odličnega politika v nekdanji stranki g. Take Jo-nescua. V tem članku pravi med drugim: Ako hočemo razumeti sedanji položaj v Romuniji, moramo imeti pred očmi, da obstoji v resnici vprašanje princa Karola, toda da ni tu «karolizma» v pravem pomenu te "besede. Nihče si danes ne razbija glave z vprašam jem, ali je zakonit vladar princ Karol ali njegov sin kralj Mihael. Javno mnenje se zanima za stvar, Iti je mnogo važnejša. Vprašuje se, do kdaj bo mogla tiranija manjšine škodovati interesom Romunije. (Tu je mišljena Bratianu-ova liberalna stranka, ki je v narodu v manjšini). Dalje naglasa Fili-pescu v Članku, da se je princ Karol odrekel prestolu, ker je bil prisiljen to storiti, ter dostavlja dobesedno: «Široki ljudski sloji čedalje bolj pogostoma ponavljajo, da je princ Karol postal žrtev despotskega sistema g. Bratianu-a.» Isti list je objavil tudi izjavo Vajde Vaje vod a, znanega politika narodno-kmetske stranke. Tudi on odklanja trditev, da bi v Romunski obstojalo gibanje za odpravo državnega akta od 4. januarja 1926. Do sedaj — pravi — nisem našel nikjer ni-kake sledi kakšne karolistične organizacije in tudi jaz osebno ne morem biti večji karolist nego princ Karol sam. Seveda pa je mogoče, da v bodočnosti tako gibanje res nastane, toda ne s ciljem, da se omenjeni državni akt revidira, temveč da se na mesto v kronskem svetu, ki bi postalo prazno, pokliče oseba, katero je danes prepovedano imenovati. Tako gibanje bi ni IL •fitllAOSt* * WUf trne 1». ne vem o ra sbilo v nasprotju ne t. voljo pokojnega kralja. ne z omenjenim 'drfcavnim aktom, ne s kazenskim s&konikonv le izjav vseh treh omenjenih spoiitikov je jasno razvidno, da |©&tajo ospotsicijjake stranke g. Bralia»u predvsem to, da je bil državni akt od 4. januarja 1926. predložen parkirnemu braz predhodnega posvetovanja. z drugimi strajnikami. in to v hipu, ko je l>ik> že gotovo, da bo predkng sprejet. DNEVNE VESTI inozemski Kmatijsk! tehniki o peijadeUt«! v Italiji List «Agricoltore dltalia» je objavil nrnenja nekaterih inozemskih kmetijskih tehnikov, ki se udeležili mednarodnega kmetij-sko-znanstvenega kongresa, o napretku poljedelstva v Italiji. Profesor dunajske ;politahnike Friihvvirth je rekel, da je dosegla Italija velike uspehe v kmetijstvu posebno v zadnjih letih. Uspehi so taki. da morajo obračati nase pozornost strokovnjakov vsega sveta. To je jamstvo — je zaključil — da bo imela žitna bitka popoln uspeh. Senator Alfred Massč, bivši francoski poljedelski minister, je izjavil, da je proizvodnja poljskih pridelkov napredovala v zadnjih letih po količini in kakovosti. Preostane. da se zholj^a tudi živinoreja. in potem bo zavzemala Italija v poljedelstvu eno izmed prvih mest. Profesor Baur, ravnatelj eksperimentalnega zavoda Beriin-Dah-lem, je izjavil, da občuduje na-r-in, kakor se izvaja žitna bitka. Prof. Montaga Drunimond iz Glasgo-wa je rekel, da je napravila žitna razstava nanj najboljši vtis in da je mogel ugotoviti na njej velike uspehe, ki jih je doseglo italijansko poljedelstvo. Profesor Vavilov, ravnatelj botaničnega in eksperimentalnega zavoda za žito v Leningradu, je naglašol zanimanje, ki ga vzbuja pri poljedelcih vsega sveta žitna brtka. v Italiji obenem z drugimi napredki, ki se opažajo v italijanskem kmetijstvu. Na podoben način so se izkazali o uspehih žitne razstave in kmetijstva v Italiji profesor Enri-gue Al cara z z agronomske *ole v Madridu, profesor Laur, ravnatelj zveze švicarskih kmetov, in uruguayski profesor dr. Alberto Boerger. Program kcntereace o žeiealCB& v BpatUi Konferenca o železnicah, ki se je sestala v Opatiji na pobudo italijanske vlade, ima še posebno važnost glede italijanskih pristanišč ob Jadranskem morju. Na konferenci se Lo namreč razpravljalo o ustanovitvi najhitrejših zvp* moti. temi lukami in deželami v za!sdru. Konference se udeležujejo odposlanci ju^o^loven-skih, čehoslovaških, avstrijskih in ogrskih železnic. Med vprašanji, ki se imajo rešiti, so zboljšanje tranzita na avstrijskih železnicah. Konferenca bo trajala en teden. Potrjuje ee, da se bodo uvedli na podlagi sporazuma mednarodni vozovi Praga - Benetke in Praga -Rimini, in sicer v poletnih mesecih. NadserovanJ« vod« Notranje ministrstvo je razposlalo prefektom nova navodila za nadzorovanje pitne vode v zdravstvenem pogledu v svrho, da se preprečijo v bodoče v čim izdatnejši meri okuženja s pokvarjeno pitno vodo. V zadnjem času se je ugotovilo, da je zdravstveno nadzorovanje vodovodov nezadostno. Okrožnica naglaša, da ima vlada trdno voljo izvajati zakon o omenjenem Vad7orovanju, kajti dobra pitna voda ima za ljudsko zdravje največjo važnost. Zisaa ie prikimala Za na-, v Trstu, za Kras in za Istro bi bilo prav za prav bolj pravilno rečeno, ko bi rekli, da je zima... pripihala. Letošnja jesen je bila prav do zadnjega tako mila, da so travniki in gozdovi ostali še v zelenju in je sedaj prav čudno videti belo zimo, ki se je v obliki prvega snega naselila mod Še zelene veje. Pritisnila je kar nenadoma in prav pošteno. V par dneh se je temperatura občutno znižala. Ko je po deževnem tednu zapihala mrzla burja in začela rezati v lica, se je živo srebro v toplomeru skrčilo. zlezlo je va.se in se potuhnilo, kakor da ga zebe. Suknje so zopet prišle v čast. Na iilicaJti se giblj0. čebula 70-HO. fižoi v stročju, lisast in svetlorumen ItiO, sladki janež (zelem) 40-100, locika 80-180, malan-cane «0-100, zelenordeča paprika za kuho 100-120, krompir 55-75, špecielni grah 200-340, paradižniki 35-100, radič 80-200. radičeve sadike 80-120, sladka repa 40-()0, kisla repa 100, zeleni šelen 80-100, špinača 80-220, «topinambour» 100, valerijana 200, buče za kuho 240. Sadje: pomaranče 50-55 lir za zaboj, pomaarnče liO-loO lir ! za stoi, kostanj 70-200, suhe fige 240-250, limone 10-35 lir za žabo* ! mandarini 300, jabolka t;0-300, hruške 120-340, suhe češplje (slive) 300-450, grozdje 1S0-32G. Vse cene brutto pev netto. Na drobno so cene za 20% višje. (z tržaškega življenja Avto podrl dedka. Ko je 14-Ietni Libero Alzetta, stanujoč v ulici Ireueo della Cro-ce št. 5, včeraj predpoldne okoli 11. ure šel po ulici Carducci, je v bližini kinematografa «Edison» zapazil, kako je burja prevrnila ročni voziček, naložen z vrči mleka. Pri tem je en vrč zdrkljal nekoliko vstran in deček ga je hotel pobrati, da bi ga izročil lastniku. Nesreča je hotela, da je ravno tedaj privozi! tam mimo tovorni avto, ki ga je vodil 25-letni šofer I-umbert Bradasser, staaaujoČ v t Liri S. Servolo št. 1. Kakor hitro je šofer zapazil dečka, ki mu je prestrigel pot, je naglo stisnil zavore, a radi premajhne razdalje ni mogel preprečiti nesreče. Alge tt a je prišel pod avto. ki bi mu bil zmečkal glavo, da ni neki moški, ki je tedaj šel tam mimo, naglo priskočil in potegnil dečka nekoliko vstran. Vendar pa je šlo 'kolo siromaku čez prsa in ga hu-* do poškodovalo. Nesrečni vajenec je bil prepeljan z istim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ?ra sprejeli v kirungičui oddelek. Njegovo stanje je nevarno, kaj t* razen hude rane na glavi si je tudi zlomil eno rebro in zadobil notranje noškodbe. s Nesreča nikoli ne počiva, nfH t šali ne Kako ima nedolžna šala včasih prav žalostne posledice, priča dogodek, ki se je doerodil včeraj popoldne v garaži Skerl v ul. Brun-ner Št. 14. Okoli 17. ure se je 1G-letni mehaniški vajenec Vladimir Slavec, stanujoč na trgu Borsa št. 7, med delom hotel nekoliko pošaliti s svojim 15-letnim tovarišem Edvardom Čukom iz TreJ*č, ki je tedaj ravno nekaj pilil. V šali sta se fanta začela rcrvati, tako da sta naposled oba padla. Pri tem je Čuk, ki je še vedno držal v desnici trioglato, koničasto pile, nehote tako nesrečno zabodel tovariša v desno stegno, da mu je predrl žho odvodnico. Navzoč ni delavci so fanta, kateremu je začeta kri curkoma liti iz rane, za S'*o obvezali, nato so ga prepeljali z avtomobilom v m-estaio bolnišnico, kjer je bil sprejet v kirur-gicni ode'ek. Njegovo stanje je precej resno, kajti siromak j« sko ro './krvavel. Razne nezgode 2 avtomobilom rešilne postaje je bi'a sinoči okoli 19. ure prepeljana v mestno bolnišnico 55- letna Terezija Švagel, stanujoča v ulici I argo del Boschetto št. 557. Ženska je pri takozvani Rotondi pri Sv. Ivanu skočila s tramvaja v teku in pri teni padla tako nesrečno. da si je zlomila na kompliciran način desno nogo nad gležnjem ter se poleg tega tudi pobila po glavi. Zdraviti se bo morala kakih 8 tednov. — Zdravnik rešilne postaje je moral včeraj popoldne pri hitet i na pomoč tudi 7o-letni vdovi Katarini Švara, katera je okoli 14. ure padla po stopnicah hiše št. v ulici Toro, kjer stanuje, ter si pri tam hudo pretresla možgane. Nesrečna starka je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo ozdravila, ako ne nastopijo kake komplikacije, v par tednih. — Pri delu v skladišču tvrdke Castelboiognese v ulici Trento št. 12 je 4S-letni težak Alojzij de Rosa, stanujoč v ulici Malcanton šit. 15, padel tako nesrečno z lestve, da si je zlomil desno ključnico ter se pobil po glavi. Zdraviti se bo moral kakih 14 dni v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Prvi znaki rime in nefeft žametov Prihaja zima. Njeni znaki so na Goriškem, melanholično nebo, beli vrhovi bližnjih hribov v Trnovskem gozdu in ob Soški dolini ter rezek zrak, ki se včasih spreminja v pravi mraz, zlasti v jutrar njih urah. Iz hiš, iz kavarn m iz gostiln, iz uradov in i« šolskih prostorov se r&zsipavajo po ulicah že zimske suknje, rdeči nosovi itd. Pa prave zime letos v Gorici Še nismo imeli. Le ošinila nas je te dni » svojim ostrim pogledom, ki obeta marsikatero neprijetnost. V nedeljo in pondeljek so se namreč vsi vrhovi znamenitih hribov v goriški okolici pobelili prav do svojih podnožij. Celo gričevje sicer zelo gorke Vipavske doiine si je nadelo te dni belo kapico. Najbolj pa je snežilo s svojim mehkim snegom nad Soško dolino. In sicer pokazali so se že pivi znaki onih neprijetnosti, ki jih povzroča sneg zlasti na železniških progah, kjer ovira promet. V nedeljo popoldan se je v bližini železniške postaje Št. Maver zavalila tik nad železniško progo štrlečega in strmega Sabotina na tračnice kompleks zemlje s snegom, nekak usad, ki je prekinil promet na železaiiški progi za kako uro časa in povzročil, da je vlak Št. 4343, ki odhaja iz Gorice proti Podbrdu ob 13.15, vozil z enourno zamudo. V pondeljek pa so se okrog 5. ure mod postajama Grahovo in Huda Juži-na, in sicer natančno med 97. in 98. km, zavalili na železniško progo štirje plazovi snega ter prekinili promet na omenjeni železniški črti za cele štiri ure. Sestanek odbora za regulacijo cen. Na sestanku odbora za vpostav-ljenje in določevanje cen, ki se je vršil v pondeljek popoldne, so se vpostavile sledeče cene nekaterih jedil v prodaji na debelo in drobno: Mleko se twne prodajati na debelo od L O.tfO do 9.70 liter: na drobno pa (v mlekarnah in raz-prodajalnah) po L 1 liter. Sir iz leta 1925: boljši po L 22 kg; slabši po L 19 kg. Iz 1. 1926 po L 18.50 kg boljši, slabši po L 16.50 kg; regijanski sir po 21.50 kg; bovš-ki sir: goden, od zadnje letine, na debelo po L 700 stot; na drobno po L 9 kg; star bovški sir pa po L 900 stot na debelo, na drobno pa po L 11 kg. Surovo maslo: v štrucah na debelo po L 12 kg; na drobno po L 14; stisnjeno po L 15 kfr na debelo, na drobno po L 17. Odbor je določil še, da morajo trgovci, ki prodajajo omenjena živila, v izložbah naznačiti na primernih tablicah kakovost in ceno Živria, ki se prodaja. Istetako morajo ieobeeiti zunaj trgovine tablo s eeznamom vseh živil, ki jih prodajajo, in navesti na seznamu tudi tem odgovarjajočo ceno po zgorajžnjih določitvah. Vsi tisti, ki se ne bodo držali določenih cen in prodajali dražje kot je predpisano, bodo naznanjeni sodnij-ski oblasti in po zakonih kaznovani. Smučarski tečaji Brigadno alpinsko poveljstvo sporoča, da se bodo pričeli po deželi, v krajili, kjer zapade dosti snega, smučarski tečaji. Vaje se bodo vršile vsak četrtek in vsako nedeljo. Hodil bo poučevat mladino v tej panogi sporta častnik od alpinskega vojaškega oddelka. Taki smučarski tečaji se bodo vršili na Livku, v Tolminu in v Brdu. Najbrž pa tudi v drugih krajih. Smuči se bodo razdeljevale na posodo potom krajevnih orožnikov. Nova telefonska zveza Otvorila se je nova telefonska zveza med (iorico in Idrijo, ki pa služi samo za urad javne varnosti. Od te črte se cepita tudi telefonski zvezi, ki služita v isti namen, v God ovi č in v Cerkno. V gocdn se je ponesrečil Z očetom sta delala v gozdu pri sekanju drv. Pa je hptela nesreča, da je padel kos lesa sinu na glavo. Oče ga je moral sprani ti domov in ga peljati v bolnišnico, kjer so rekli, da bo ozdravel v 15 dneh. Imenuje se Franc Komel. Star je 8 lei in je doma m Kron-berga pri Gorici. &apxii so Lenarda Groharja iz Bače, ker je kolovratll po ulicah, ter Ivana Metru šiča iz S ta vi ne. ker je imel nekam raztrgano ter predrugače*-no istovetno izkaznico. Kdo }e izgubil listnico? V bli&ni kavarne «Teatro» je nadel neki gospod Iietnico, ki je vsebovala L 65.90. Nesel jo je na goriško orožniško postajo (Tenen-za dei Carabrnieri), kier jo lastnik lahko dobi. Vse fim pride prav In povsod vtikajo evo) nos V Mirenski ulici so tatovi vdrli v posiopje, ki služi za shrambo vojnega materijala in je last nekega Olivija Licurga. Odnesli so mu različne stvari in ga tako ople-nili za 1200 lir. Obesil se je v svojem 77. letu Prihaja novica, da se je v Ore-hovljah pri Biiiah obesil Štefan Komel, star 77 let. Kaj je gnalo starčka v prostovoljno smrt, se da težko uganiti. Morda je storil to radi svoje starosti. Svoje poslednje dejanje je napravil na sledeči način, da je še! v sobo, pritrdil vrv za žebelj, ki je tičal v vratih, in se obesil. Po kosilu so ga domoći našli v takem položaju. Sladko vince piti — to ms veseli V grapo se zvrniti — nič prijetno ni Takoie bržkone premišljuje v goriški mestni bohiici neki Anton Hočevar, star 25 let in stanujoč v ulici Rabatta št. 5. Blizu Soške^ ga mostu ni namreč — ker je bil precej v rožcah in je tudi že bila noč in morda iz obeh vzrokov vedel, kam pelje prava pot; padel tako nerodno, da se je močno potolkel na sencih in ustnicah, se popraskal po licu itd. Brž je bil obveščen Zeleni križ, ki je nerodnega pešca prepeljal v mestno bolnišnico. Granata ga je ubila Pred dnevi se je zgodila v Mrzlem Vrhu pri Tolminu smrtna nesreča starega kova. Žrtev ji je postal neki delavec Alojz Cont, star 47 let, iz Faedisa (pokrajina Videm). Cont je namreč zbiral vojni materijal in z njim trgoval. Pred nekaj dnevi je dobil precej veliko granato, ki jo je pričel izpraznjen vati. Pri tem pa mu je granata eksplodirala in ga vsega razmesa-rila. Na mesto nesreče so dospele krajevne oblasti, ki pa niso mogle drugega konstatirati kakor, da je Cont mrtev. Delavnost mestnih redarjev Mestni redarji so v minulem mesecu oktobru oglobili osebe radi raznih prestopkov, lin sicer: ker niso imeli psi nagobčnika 5; ker niso bili vozovi opremljeni s predpieano tablico - 12; ker niso imeli kolesarji zvončfca - 27, svetilke - 54; ker so dirjali kolesarji po poteh za pešce - 43, radi prevelike hitrosti avtomobilov - 28; radi puščanja vprežne živine brez nadzorstva na cesti - 9; avtomobili brez predpisanih svetilk - 7; radi nenadzorovanih avtomobilov - 8; ker je vozil več vo-zov en se-m voznik - 2; radi zgrešenega cestnega reda, ko se je držal voznik na levo mesto na desno - 1; radi znamenja s piščalko mes'to s trobilom - 1; radi zlorabe beračenja - 2 in radi drugih raznih ofcčrnskih prestopkov - 76. Vsega skupaj je moralo 290 strank plačati globo. PRVAMNA Tatcvl v k u mik u Rudolf Gregorič iz tukajšnjega kraja je naznanil orožnikom, da so mu neznanci ugrabili iz njegovega kurnika pet kokoši te«* mu tako povzročili HO lir škode. Orožniki sedaj iščejo, h komu so prišle kokoši v gosti. KOBARID Avtomobilska nesreča Te dni je neki avtomobilist iz Gorice, Peter Simčič, star 22 let, povozil v našem trgu 7-letno deklico Almo Volarič. Deklica je ravno hotela Črez cesto, ko je pridrvel avto in jo podrl na tla ter ii tako povzročil rano na desni nogi, ozdravljivo v 9 dneh. Šoferja so naznanili oblastvom. ČEPOVAN •Ogenj je podtaknila zločinska roka? Pred nekaj tedni — in sicer točno na nedeljo, dne 30. pr. meseca zvečer — je v na^i vasi nenadoma začelo goreti v prostorih Amalije Šuli^oj. Vsa vas je bila tisti večer na nogah. Šuligojevi je požar povzročil okrog 40.000 lir škode, zlasti ker se je veliko pohištva pri reševanju potolklo. Že takoj začetka so domnevali, da je ogenj podtaknila zločinska roka in da ni nastal radi kake neprevidnosti — pač pa ti a je šuligo-jeva le žrtev maščevannja. In res čitamo sedaj v Časopisju, da so orožniki, ki iščejo, kako je nastal ogenj — naznauili oblastvom nekega Ferdinanda šuligoja iz Lo-kovca. starega 16 let, češ da je on zažgal. Šuligoj seveda do sedaj še taji dejanje. LOHAVEC Težka nesreč? psi deln. Pri Slokarjih v bližini Lokavca se je pred nekaj dnevi zgodila težka nesreča, katere žrtev bo nnj-brž postal 24-letni mladenič Julij Eolko. Bil je zaposlen na tamkajšnji žagi. Pole« žage, na zato določenem prostoru, se je nahajal visok kup lesa. različnih hlodov, krlov in tramov, od katerega je treiva,- vsakikrat. ko se sežaga hlod, zavaliti na žago drugega. To delo je navadno opravljal Bol-ko. Pred dnevi pa se mu je pri tem delu spodrsnilo. Ni se mogel pravočasno umakniti — in je padel ravno pod hlod, ki je poleg tega še sprožil kup nakopičenega lesa. Revež je obležal na tleh, črez njega pa so se valili t ram i in hlodi. Ko so ga izvlekli izpod hlodov, so šele videli, kako strahovito ga ranilo.Zmastilo ga je čez prsa in čez pas. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, se je izrazil, da nima nobenega upanja, da bi ponesrečenec okreval. VOJSKO KAD IBHiJO Da ne boste mislili, da je naša gorska vasica izumrla, se danes oglašamo. Visoko nad morjem smo, zato smo tudi tu že v petek dobili prvi sneg, ki še vedno na-letuje, tako da ga imamo Že skoraj en meter. Zopet bodo prišle smuči na dan. Pred enim tednom smo imeli še lepo vreme. Pridelek smo. hvala Bogu, spravili pod streho. Letošnja letina f je bila boljša od lanske. Posebno krompir je dobro obrodil. Pri nas navadno pridelke ne prodajamo, malenkost mogoče kak večji posestnik. Drugače imamo vse za domačo uporabo. Sedaj, ko bodo dolgi zemski večeri, si bomo krajšali čas s prebiranjem knjig, ki smo si jih že nabavili. Druge.ga ni nič posebnega pri nas. O priliki so pa še kaj oglasimo. DAROVI Gosp. I. B. daruje L 15 Solske- Gospodarstvo Na račun nemških reparacij po Dawesovem načrtu je dobila Italija v septembru in oktobru vrednost za 14,684.064 zlatih mark, kar odgovarja okoli 61 Va milijonov lil'. V istem času je znaSal delež Francije 146,293.341 mark in delež Anglije 52 milijonov 354>.050 mark. Nemčija v teh dveh mesecih je izplačala celokupno preko 250 milijonov zlatih mark, t. j. preko eno milijardo lir. Premofjokopna družba v Trbovljah plača letos 30 dinarjev dividende, torej ko< lani. Akcij« notirajo sedaj okoli 470 din. Bombažni nasrdi v Rusiji. Kakor poročajo ru*ki listi, je narodni komisar za f>oljedels»ivo odobril kredit v znesku 100.000 rubljev za poskusne nasado bombaža v okolici Volge in v Predkav-kazu. Ako se ho ta poizJcus ob-nesel bodo pričeli saditi bombaž na razsežnib zemljiščih, kar bo brez dvoma pripomoglo k razvoju tekstilne industrije, ki jo v Rusiji še malo razvita. BORZNA POROČILA Amsterdam 7i0-740. Belgija 254.50-258.50, Francija 72.15-72.45, London 3^-89.82H, Nevv York 18.3ti-18.42. . iiiija 310-310. Svita 354-356. Atene 24.15-24-<>5, Berlin 436-442, Bukarešt 11.25-1105, Praga 54.45-54-75, Ogrska 319.50-325.50, Dunaj 257-203, Zagreb 32.30-32.00. Uradna cena zlata (14. 11.) 356.20, vojnoodškodn. obveznice 71. MALI OGLASI BERLITMCMOOL vodi v vseh fezikih. Via Tabi® FiUi 23, pouk in pre- 1512 FRIUKA! Za L 4000 prodam pet novife kožuhov >-Lap!n», Via Guido Zanetti i/l. Portaesi. 1566 TRGOVINA Skuk, Vipava, proda navaden voz, gozdni voz. koleselj. dvoje lop-tcrnic, dve popolni konjski opremi jn tovorni avtomobil 50 q tor.aže, vse v dobrem stanju. 15^5 ŠOFER iiče službe, gre tudi na dc.-rclo, spodoben za kamjone. Naslov pri goriški upravi. 1544 PIANINO, avtomatičen, 3« plesnih komadov, pripraven za c'ruštveni pre !or, se proda za L !200. Via Tesa 77, Tr^t 1563 Via JVAazzŠni sst. 41 £3131 SfilllFsriiUfžf 1- Od proizvajalca de kansameniš 5030 p3letot3, 50GC bobrov „Triecte" od L 130 — naprej Donble face od 1 90*— naprej Angleško blago od L 110-— naprej Velika izbera jop in sukenj za dečke Vis Hozzinl, yoM! Vi3 S. iazznre BtfeiM se mm 58 Mm L ZLATARJA &Sft@rft Povft Ti-at, Vin Mazzli:? 40 Kupuje z'ato, srebro in krone. Popravka in prodaja zlateuino. 'ene zmerne. «■ O^alie, pileteic, tfeSni pla* « i g* žci, Ikanlife, pe>Haf plalno, a | dsSnihi, gllds, vefaenl pul-rJ Sever, uaiour i. t. d. SU I £ Znižane cene ! Pogoji nfcodnt! m* Via Roma 3, III. nadstropje U mu druStvu. Srčna hvala! nmmu ses^ lialtfllie cene plačujem zn kun. zlatic, lisic, dihurjev, vider, jasbe- srJem0i° - mačlli xajccv ild. itd. posiljafve po po"f. P. mspach - Trst Via Cesare Battlsti 10, II. natf., vrata 15 Telefor. ini. 36-65. PODLISTEK trni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (47) Spisal James Oliver Curwood Pre vel France Magajna. «Stotnik Taloii bo moral svoje onesrečenje popestovati,» je dejala z ljubko odločnostjo. Poteci je svoje radostne o£i obrnila .zopet proti njemu. «Tvoja. roka je mrzla kot led, David, in ti si moker in truden. Odpusti mi. da sem te zadrževala tu tako dolgo, ko bi morala s teboj zdirjati k ognju». Preden se je zavedel, je že peljala k vratooi in se opro&Cala istočasno pri ostalih prijateljih. Vrata so se odprla in takrat je oipazil preteče sovraštvo v Tal ono verna obrazu. Ko so se zopet zaprla, se je našel v raju. Težka vrata so se odprla v Širo- ko vežo in ta je vodila v dve sobi. V vsaki izmed njih je g"orel velik ogenj- Bogastvo in razkošna udobnost, o kakršni je samo sanjal, se je razodeval očem Davida. Nan-cika ga je, ne da bi ga pustila, da se ustavi, odvedla v eno izmed sob. Skoro tako velika je bila, kakor dvorana v Grondinovem dvorcu. Rdeč svit, podoben solučnemu zatonu, jo je napolnjeval s svojo mehko svetlobo, ki je prihajala izpod svilenih senčil na velikem svečniku. Debelo bruno je gorelo v kaminu. Pod nogami je čutil mehke preproge, na stenah so pa visele stike, katerih človeške podobe so skoro dihale življenje. S sladko obzirnostjo se je Nanci-ka Lotbiničre sukala okoli njega in mu dajala s tem časa, da se privadi očarljivemu okoliSu, ki mu je bil tako nov. Zaklicala je nekoga in njeni orokavičeni prsti sami so med tem hiteli odpenjati jermene nahrbtnika. Dve zamorski strežnici sta vstopili. Preden se ie mogel dodobra oddahniti, st* mu že -odvzeli puško, nahrbtnik, površnik in čepico. Nancika je ves čas žlobudrala in jima dajala navodila in ukaze, naposled je sama naložila eni v naročje svoj plašč, rokavice in klobuk. Končno je stala pred njim in ga ponovno prijela za obedve roki. «Tako vesela sem, David, ker si prišel, da Če bi ne bilo radi Anice, bi te takoj tu poljubila! To bom •morda — če eni ne prepoveš — tudi storila!» In tedaj, preden je utegnil misliti ali zardeti, se je dvignila pred njim na prstih ki mu ponudila ustnice tako o-krogle in mehke in sladke, da jih je David poljubil, Česar bi ne odklonil, tudi 6e bi moral za to pla^ čati s svojim življenjem. »Oh, obljubila sem sama sebi, da bom to storila, veš, David Rock!» je vzkliknila in se odmaknila od njega z obrazom razžarje-nim z nežno rdečico. «Pa sem tudi morala že zaradi svojih sinočnjih sanj — dasi sem tako dala svoja ustna fce samo enemu drugemu moškemu na svetu. Povej, če spiu te neprijetno razočarala ali užalila ali vznemirila?» «Ne bi dal tega nazaj, tudi če bi m kar ti čitam na obrazu.* «Zakaj si me poljubila?« jo )< vprašal nenadoma. «Zato, ker te imam tako zelo ra da, David!«