GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK m m -m m' v Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 11. JUNIJA 1984 • S seje predsedstva OK SZDL O gospodarjenju in melioracijah Ugotovljeni so ugodni rezultati gospodarjenja v prvem trimesečju letošnjega leta, saj so organizacije združenega dela ustvarile za 73,4% več kot v enakem obdobju lanskega leta. K takšni rasti celotnega prihodka je predvsem prispevala visoka inflacija, saj so se cene povečale v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar za 64%. Na visok porast celotnega prihodka in dohodka pa je vplivala tudi večja proizvodnja, saj se je njen fizični obseg povečal za 8,1%. Ustvarjeni dohodek gospodarstva je bil v prvem trome-sečju višji za 83,2%. Tako visoki odstotki pa dobijo svojo pravo vrednost, če vemo, da so bile trošene še lanske zaloge in da je bilo lansko prvo četrtletje izredno slabo. Poleg tega pa pri rasti fizične proizvodnje ni nakazan niti trend zaposlovanja. Realno je pričakovati, da tako nadpoprečni rezultati ne bodo trajali vse leto, na kar opozarja že poslovanje kamniških DO v aprilu. Pričakovati je bistveno podražitev repromateriala, kar bo močno vplivalo na zmanjševanje dohodka. Vsem tem, bolj zadržanim napovedim, pa se pridružuje še dejstvo, da je iztrošenost opreme v kamniškem gospodarstvu več kot 90%. Zato je bilo na predsedstvu dogovorjeno, da je potrebno, glede na pričakovanje uspešnosti gospodarjenja, prek vseh subjektivnih dejavnikov, samoupravnih organov, spodbuditi vse delovne ljudi k še večji produktivnosti, varčnosti in racionalnosti vsakega pri svojem opravilu. Do sredine junija bo morala biti izvršena tudi analiza ukrepov razbremenjevanja OZD z raznimi prispevki, davki in drugimi obveznostmi iz dohodka OZD in njihov vpliv na poslovanje posamezne OZD. O vseh teh ukrepih je nujno seznaniti vse delovne ljudi, da se bodo lahko kar se da objektivno odločali v tem 'obdobju gospodarske stabilizacije. V nadaljevanju pa je bilo govora o poteku melioracijskih del na področju KS Komenda, Moste, Križ. Ugotovljeno je bilo, da je postopek melioracije na navedenem območju potekal nesamou-pravno in časovno neusklajeno. Predvsem niso potekale sočasno planske aktivnosti v vseh treh KS, kmetijsko zemljiški skupnosti in temeljni organizaciji kooperantov. Poleg tega je bil kritiziran že sam pristop investitorja, saj se je premalo povezoval z vsemi prizadetimi. S kontaktiranjem je namreč končal, ko je dosegel zakonito večino udeležencev v melioracijski skupnosti (54,32%). Sprejeto je bilo mnenje, da je potrebno z melioracijo nadaljevati, vendar istočasno tudi ugotoviti odgovornost (strokovno in politično) vseh, ki so z nesamoupravnim vodenjem postopka povzročili skrajno zaostrene medsebojne odnose. Pri nadaljevanju melioracije in kasneje komasacije je potrebne veliko več volje pri dogovorih z vsakim lastnikom zemlje, katerega vse te agrarne operacije zadevajo, kajti dolgoročnost in perspektiva kmetijstva v kamniški občini je v tem, da se zemlja izboljšuje povsod tam, kjer je in kjer bo potrebno. Zato moramo vso politično in strokovno znanje in voljo podrediti tem ciljem v širšo družbeno korist. To pa bomo » dosegli s še boljšim obveščanjem in kot je že bilo omenjeno, z neposrednim pristopom. Na' koncu je predsedstvo obsodilo vse posameznike v KS Križ, ki so poskušali ali še poskušajo uveljaviti svoje interese po. nesamoupravni poti. J. M. OB 8. SREČANJU KOVINARJEV V sredo, 6. junija, je predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic ob prisotnosti vodstev družbenopolitičnih organizacij, IS ter nekaterih članov organizacijskega odbora Memoriala Franca Leskoška-Luke, priredil sprejem za kovinarje iz naše občine, ki so sodelovali na republiškem tekmovanju. Zahvalil se jim je za požrtvovalno sodelovanje na tekmovanju in jim izročil knjižne nagrade Skupščine občine Kamnik. Priznanje so prejeli tudi organizatorji Marija Malešič, Franc Fajter in Janko Blagšič. Na sprejem so povabili tudi učence in dijake, ki so s svojim spisom o kovinarjih obogatili informativno glasilo »Kovinar«, ki ga je v času prireditve v štirih številkah po 700 izvodov izdal organizacijski odbor. Učencem in dijakom se je zahvalil predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Sikošek in jim izročil knjižne in denarne nagrade organizacijskega odbora. V imenu tekmovalcev se je za priznanje zahvalil Janez Kramar iz Titana, eden od najboljših letošnjih kovinarjev. Obljubil je, da bodo kamniški zmagovalci z vso prizadevnostjo zastopali kovinarje naše občine na zveznem tekmovanju, ki bo oktobra v Zrenjaninu. ' VERA MEJAČ Zgodovina kot orodje sedanjosti Pred približno 40 leti je Evropa doživela eno od največjih vojaških akcij nasploh. »Dan D« pa ob proslavi, ki so se je v ta namen udeležili nekateri najvidnejši predstavniki najpomembnejših zahodnoevropskih držav in ZDA, dobiva tudi nekoliko drugačne razsežnosti kot le nekoliko nostalgično spominjanje na ta velik dogodek. Predvsem proslava v nekoliko nelagodno počutje Nič več peš skozi predor Kamnik je v tem mesecu bogatejši za pridobitev, ki je še posebno razveselila prebivalce severnega dela mesta. Vlak je namreč začel voziti na novo postajališče Kamnik-Graben. Potniki se novega postajališča z veseljem poslužujejo, saj jim prihrani prenekaiero dragoceno minuto. Ob tej koristni rešitvi za uporabnike »Kamničana« moramo opozoriti vse otroke, mladino, šole, DO in ostale občane, da naj predora ne uporabljajo več, ker je prehod skozenj smrtno nevaren. Skozi predor vozijo vlaki vsake pol ure, še prav posebno pa je nevaren navadni vlak, ki pelje skozi predor štirikrat na dan. Ta vlak ima tako široko kompozicijo, da zavzame celoten prostor v predoru. Kompozicijo vlaka potiska lokomotiva od zadaj, zato je srečanje z njim usodno. Skoraj enako je z ostalimi vlaki. VERA MEJAČ potiska ZR Nemčijo v smislu pripadnosti EGS in NATO paktu, hkrati pa »dan D« dobiva politične razsežnosti tudi v odnosu do Sovjetske zveze in tolmačenja zgodovine nasploh. Če pustimo ob strani razglabljanje o tem, zakaj so letos tako slovesno proslavili omenjeni dogodek (nekateri menijo, da je to Reaganovo pripravljanje na volitve, Mitterrandova potreba po odvmitvi pozornosti od najbolj perečih sedanjih zagat itd.), potem prav v ZR Nemčiji vse to spremljajo s spremenljivimi občutki. Kancler Kohl je tako de-mantiral vesti, da se je nameraval udeležiti proslave ob tej priložnosti, rekoč, da pač ni razloga za »spominjanje na dogodek, v katerem je umrlo toliko Nemcev.« Zgodovina po tolikih letih seveda sloni predvsem na dejstvih, toda nemški VVaterloo seveda ni toliko pozabljen, da bi ga bilo mogoče prenesti brez grenkih spominov. Posebej še zaradi tega ne, ker so nekateri udeleženci še živi, po drugi strani pa so ZRN sestavni del skupnosti, ki sodelovanje gradi predvsem na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Hkrati pa občutek krivde, ki ga nedvomno zbuja takšno proslavljanje, ne-bi bil preveč dobrodošel in bi škodil duhu dobrega sodelovanja v Zahodni Evropi. K vsemu temu svoje dodaja tudi SZ, ki meni, da hočejo nekateri zmanjšati njeno vlogo in pomen v drugi svetovni vojni. Tako je seveda nadaljuje medsebojno obtoževanje, ki se je očitno preneslo tudi na področje zgodovine. V Moskvi menijo, da so na Zahodu začeli spreminjati zgodovine zato, da bi odvrnili pozornost ljudi od sedanjih perečih problemov. Dejstvo je: tudi zgodovina postaja dovolj dobro »orodje« v boju za dokaz o tem, kdo naj bi bil največji krivec za za sedanji mednarodni položaj. J. KOVACIČ Pred 16. zborom gorenjskih aktivistov V Mengšu bo v nedeljo, 24. junija, velik dogodek. Tu se bodo srečali borci, aktivisti, tovariši in mladi, ki bodo spomine svojih očetov prenesli naprej. Spomini bodo, kot že tolikokrat doslej, vpeti v sedanjost. Sicer pa tradicionalni zbori gorenjskih aktivistov in borcev niso le tovriška srečanja in obujanje spominov. Niso le stisk roke starih borcev, niso le ganjenost ob vnovičnem srečanju. Gorenjski aktivisti so se že pred leti odločili, da naj bi bila srečanja tudi delovna. Tako so se na zboru v Železnikih pred petnajstimi leti, ko so izoblikovali vsebino vsakoletnih srečanj, tudi odločili, naj bi se vsakič sestali drugod, v kraju, kjer so se med NOB še posebej izkazali. , Tudi letošnji zbor aktivistov bo priložnost, da se bodo nekdanji borci znova zahvalili za tedanjo pomoč domačinom, ki so podpirali NOB. Zato na zbore prihajajo poleg aktivistov tudi vsi borci iz gorenjskih odredov, brigad in vsi, ki so delovali kot obveščevalci, tiskarji, kurirji, zdravniki, učitelji... Sele v takšnem pristnem srečanju bodo mladi lahko spoznali vrednote revolucije. To pa je ena najpomembnejših nalog zbora: ohranjati revolucionarne tradicije, jih prenašati mladim. Le tako, osebno, na tovariških srečanjih lahko mladi v vsej občini dojamejo boj, ki nas je prvič v vsej zgodovini osamosvojil. VABILO Občinska konferenca SZrJ>L Kamnik vabi vse delovne ljudi in občane na 16. ZBOR AKTIVISTOV IN BORCEV NOB GORENJSKE ob 40-letnici 1. zbora gorenjskih aktivistov maja 1944 na Jelovici. Zbor bo v nedeljo, 24. junija 1984 ob 10. uri pri Osnovni šoli Matije Blejca-Matevža v Mengšu. Po proslavi bo tovariško srečanje nekdanjih borcev in sedanjih aktivistov SZDL. VABLJENI VOZNI REDI REDNIH AVTOBUSNIH LINIJ ZA PREVOZ BORCEV NOB IN SEDANJIH AKTIVISTOV SZDL za smer MENGEŠ iz Kamnika od 7.10 na vsakih 30 minut za smer KAMNIK (ob povratku) iz Mengša v Kamnik od 12.05 na vsakih 30 minut OD VSEPOVSOD • Inflacija ne miruje BEOGRAD - V petih mesecih letos se je v izgubi znašlo v vsej Jugoslaviji 1422 tozdov, v 1116 tozdih pa teče sanacijski program. Doslej so samo v devetih tozdih s 550 zaposlenimi izpeljali stečajni postopek. Sicer pa so v prvem trimesečju izgube znašale skoraj 99 milijard dinarjev. To je komaj za 16 odstotkov manj kot je bila lanska celoletna izguba. Zanimivo pa je, da tokrat na seznamu izgubarjev ni naftarjev. Kljub vsemu pa nekateri podatki dokazujejo, da inflacija še zdavnaj ni izgubila svoje moči. Tako se je v treh letošnjih mesecih celotni prihodek združenega dela povečal za 61,8 odstotka, dohodek pa le za 56,2 odstotka. • Žičničarji so dobro delali in gospodarili LJUBLJANA - Kljub temu, da je bila letošnja smučarska sezona zelo dolga, pa tudi to žičničarjem ni prineslo popolne finančne odrešitve. S slovenskimi žičnicami se je do konca marca prepeljalo več kot 20 milijonov potnikov, kar je za 43 odstotkov več kot v tem času lani. Za skoraj 90 odstotkov je bil v tem času večji tudi trimesečni celotni prihodek in dohodek sedmih večjih samostojnih žičniških sistemov. Z izgubo 5,4 milijona dinarjev so poslovali le na Golteh. Vendar, kot že rečeno, ti dobri rezultati žičničarjem ne omogočajo mirnega »poletnega spanja.« Da bi izboljšali svoj ekonomski položaj in reproduktivno sposobnost, naj bi v prihodnji zimski sezoni povečali cene od 50 do 100 odstotkov, pri čemer naj bi se držali načela, da bi bile večdnevne ali enotedenske vozovnice cenejše od enodnevnih. Tako predlagajo, naj bi cene dostavnih žičnic konec leta znašale 500 do 700 dinarjev, cene sedežnic in vlečnic 450 do 600 dinarjev manjših vlečnic pa 300 do 400 dinarjev. • Devizni plačilni primanjkljaj se je zmanjšal BEOGRAD - V štirih letošnjih mesecih je znašal primanjkljaj jugoslovanske plačilne oziroma devizne bilance 310 milijonov dolarjev, kar je sicer za 300 milijonov dolarjev manj kot v istem času lani. To je rezultat povečanja deviznega priliva od izvoza blaga za 22, od storitev za 13 in turizma za 12 odstotkov. V Jugoslavijo je v tem času skupaj z zdomskimi nakazili prispelo 3,05 milijarde dolarjev. Hkrati je morala Jugoslavija v tem času plačati 3.358 milijarde dolarjev. • Dobri rezultati pri odkupu mleka LJUBLJANA - Ob stalnem poudarjanju, da moramo čimprej doseči lastno oskrbo hrane brez uvoza, je toliko pomembnejše delo in gospodarjenje na kmetijskem področju. Tako slovenske mlekarne ugotavljajo, da so v letošnjih štirih mesecih odkupile približno 106 milijonov litrov mleka. To je za dobrih pet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kljub temu, da je bil aprila odkup mleka najmanjši, je bil v primerjavi z lanskim aprilom še vedno večji za 1,7 odstotka. • Manjša poraba kurilnega olja LJUBLJANA - Ob bolj ali manj znanih težavah in zadregah pri zbiranju denarja za nakup nafte i# derivatov, je presenetljivo to, da je Slovenija dokaj dobro oskrbljena s premogom in plinom, pa tudi z električno energijo. Nastajajo pa Še naprej težave pri oskrbi z nafto, kar dokazuje tudi podatek, da je bila energetska poraba v letošnjih treh mesecih za 3,2 odstotka manjša kot lani v tem obdobju. Sicer pa je Slovenija do konca marca porabila povprečno za 4,1 odstotka manj tekočih goriv kot lani, vendar se je ob tem poraba pogonskega goriva in naftnega plina nekoliko povečala. Kar za 15,2 odstotka pa je bila manjša poraba različnih vrst kurilnega olja. S seje zbora krajevnih sfhipnosti Varovanje obdelovalne zemlje Največ pozornosti so delegati na svoji triindvajseti seji posvetili predlogu družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 -1985 - PROSTORSKI DEL. O tej problematiki sta na seji poročala Albert Rejc, član izvršnega sveta in predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in Boris Novak, predsednik ZIL - TOZD Urbanizem -LUZ, pooblaščene organizacije za pripravo strokovnih predlogov za prostorski plan občine Kamnik. Kot v vseh občinah je bilo tudi v kamniški potrebno v skladu z intervencijskim Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti izvesti kategorizacijo kmetijskih zemljišč in na osnovi te izdelati ponovno preverbo celotnega prostora občine. Glavni namen te akcije, je dejal Albert Rejc, je zagotoviti varstvo vseh kmetijskih zemljišč. Komisija, imenoval jo je Komite za urejanje prostora in varstvo okolja, je obravnavala pisne pripombe, ki so se izoblikovale na zborih KS, kjer so delegati v javni razgrnitvi prostorskega plana obravnavali posamezne primere. »Krajevne skupnosti so imele takrat veliko dela, vendar so bile večkrat pod vplivom posameznikov, širši družbeni interes je marsikje ostal v ozadju,« je poudaril Albert Rejc in pri tem dejal, da so se posebni interesi uveljavljali predvsem v KS Podgorje, KS Kamniška Bistrica in v KS Volčji potok. Z novo prostorsko ureditvijo je kamniška občina pridobila 2000 hektarov plodne zemlje, (prej 6000, sedaj 8000 ha) Po novi kategorizaciji ima občina 1106 ha zemlje prve kategorije, 1140 ha druge, 1700 ha tretje kategorije..., 16.000 ha je gozda. Če je zemlja prve ali druge kategorije, potem ne sme biti vprašanja o njeni namembnosti. Taka zemlja je absolutno zavarovana, namenjena je obdelovanju. Tudi zemlja tretje in četrte kategorije ima prednost, in to v primeru, ko so na njej predvidene izboljšave (melioracije...,), je v svojem poročilu poudaril Boris Novak. V nadaljni razpravi so delegati obravnavali posamezne pripombe svojih krajanov. (KS Mekinje, KS Podgorje, KS Volčji potok). Glede na dejstvo, da se z novim prostorskim planom dolgoročno ureja namembnost zemljišča, pride večkrat do nesoglasij. Eden od vzrokov je, da Organizacije združenega dela nimajo izdelanih dolgoročih planov svoje prostorske razporeditve. Delegatka iz KS Volčji potok je, na primer, izpostavila problem kmeta, ki nasprotuje predvideni industrijski coni med obvoznico in Kamniško Bistrico. Njegova pripomba je bila zavrnjena, saj je po kategorizaciji kmetijskih zemljišč industrijska cona ob Ko-renovi poti bistveno zmanjšana, zato je kot nadomestilo predlagana nova cona na manj kvalitetnih zemljiščih. Tako naj bi bilo tudi sporno zemljišče ob Kamniški Bistrici. Tja se po dolgoročnem planu namerava seliti delovna organizacija »Utok«, ki je trenutno eden največjih ekoloških problemov v samem centru Kamnika, prav zato jim predvidene selitve ne bi smeli oporekati. V poročilu o izvajanju načrta uresničevanja gospodarske stabilizacije v občini Kamnik v prvem trimesečju 1984 je predsednik izvršnega sveta Franc Jeras omenil enega od najhujših problemov kamniškega gospodarstva. To je visoka stopnja iztrošenosti osnovnih sredstev. Za primerjavo je povedal, da je v Sloveniji oprema iztrošena 77%, v Kamniku pa 90%, od tega ima delovna organizacija Titan blizu 100% iz-trošenost osnovnih sredstev. Cene obrtnih storitev rastejo Na osnovi sklepa o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, ki je izšel v Ur. listu SFRJ, št. 23/84, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestil o cenah pristojnim skupnostim za cene, so se konec maja in v začetku junija pričele spreminjati cene obrtnih storitev tudi v občini Kamnik. Večina samostojnih obrtnikov lahko po tem sklepu takoj spremeni svoje cene v skladu s projekcijo, ki jo je pripravila Zveza obrtnih združenj Slovenije, o spremembi cen pa morajo v 8 dneh posredovati obvestilo o cenah občinski skupnosti za cene. To ne velja za popravilo cestnih motornih vozil, popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov in za osebne storitve: kemično čiščenje in frizerske storitve, ki morajo poslati obvestilo o cenah za storitve najpozneje 30 dni pred začetkom uporabe cen iz obvestila o cenah. 30 dnevni rok velja tudi za cene komunalnih storitev in za stanarine, ki so v pristojnosti občinskega izvršnega sveta in se bodo spremenile v skladu z Družbenim dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984, ki je objavljen v Ur. listu SRS, št. 15/84. Po tem dogovoru se bodo povečale cene navedenih storitev v naši občini do naslednje višine: stanarine -30%, vodarina - 44%, kanalščina - 29%, odvoz smeti - 31%. Cene vseh vrst kruha se lahko spremenijo šele po določitvi novih cen moke, ki se dogovorijo istočasno z uveljavitvijo proizva-jalskih prodajnih cen pšenice letine 1984. Kot v preteklih letih je tudi letos čutiti največji pritisk na ce- ne s strani gostincev, za kar so deloma že nastopili razlogi (povišanje proizvajalskih cen vina). Kljub dogovoru v okviru sekcije za gostinstvo pri Obrtnem združenju Kamnik, da gostinci lahko v globalu povišajo cene pijače do poletja v višini 20%, da cene jedil povečajo le v primeru, da se cene niso spremenile od poletja 1983 dalje, pa nekateri gostinci ne vzdrže »mika« poviševanja cen. Očitno je, da je potrošniško mrzlico v preteklih mesecih nasledila cenovna, za kar pogosto ni prave potrebe. Občinska skup-" nost za cene oziroma njena strokovna služba, ki po sklepu, objavljenem v Ur. listu SFRJ, nadzoruje gibanje cen je do 5. 6. 1984 prejela že preko 50 obvestil o cenah. Desetim je bil posredovan poziv za dopolnitev vloge oziroma za spremembo, saj niso upoštevali projekcije gibanja cen. Ponudba in povpraševanje go- stincem še ne pomeni dosti, kljub velikemu številu gostinskih obratov v občini Kamnik. Le to se izkazuje pri optimističnem »navijanju« cen. Po obvestilu Pizze-rije Parma prodajajo pizze do 41% dražje, Gostišče pod Gradom je podražilo ribe od 25 do 83%, Gostilna pod skalco jedila od 40 do 67%, pijače pa od 20 do 67%. Po projekciji gibanja cen se lahko do konca leta povišajo cene v gostinstvu do 40%. Če preletimo še nekatera zanimiva obvestila o cenah, kot so: SKG - organizacija ogrevanja za 24%, Rudnik kaolina in kalcita -materiali za nasip, pesek za 20%, Graditelj - agregati za 23%, Ideja - unikatni izdelki za 9,3%, dimnikarstvo za 28%, čevljarstvo za 30%, lahko ugotovimo, da so predlagane cene v skladu s projekcijo s pripombo, da so predlagatelji pohiteli z dvigom cen. STANE ZARNIK Glede na to, da je v stabilizacijskih prizadevanjih naš največji adut prav čimvečji izvoz, je vprašanje, kako z iztrošeno opremo dosegati izvozne uspehe, je dejal Franc Jeras. V najtežjem položaju je predelovalna industrija (lete je v Kamniku največ), saj bo lahko cena surovin odslej naraščala za 15% hitreje kot cena končnih izdelkov. V Kamniku je napovedano (predlog DO SKG) tudi povišanje stanarin, in sicer za 30%, cena vode pa bi se smela povišati do 44% (cena vode v Kamniku je sedaj 6 din za kubični meter, v Ljubljani pa 18 din). Komunalnemu podjetju je v enem letu uspelo usposobiti športne objekte na Veliki planini, plavalni bazen, atletsko igrišče in športno halo, zato jih velja pohvaliti, je dejal predsednik izvršnega sveta Franc Jeras. V nadaljevanju seje so bila v sredo, 30. maja, podana še naslednja poročila: o delu izvršnega sveta SO Kamnik v obdobju april 1983 - marec 1984 in o delu upravnih organov; Marta Žerko je poudarila, da bi moral izvršni svet v svojem nadaljnjem delu bolj upoštevati predloge družbenopolitičnega zbora. Delegati so potrdili še poročilo o delu organov odkrivanja, pregona i sojenja ter družbenega pravobranilca samoupravljanja ter predlog odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v občini Kamnik. R. GRČAR Veliko je poti, a le ena je prava Eno najvažnejših življenjskih razpotij je pred nami. Pred nami, mladimi osmošolci, ki smo skoraj že odrasli in skoraj še otroci. Velika odločitev, ki je za nekatere pretežka, je naše poklicno usmerjanje. Kam, kako, zakaj? Vsa ta vprašanja nas preganjajo dan za dnem. Na naših ramah je v tem času vsa prihodnost. Skoraj tako kot bi šlo za biti ali ne biti. Se boš pravilno odločil? Okusi se iz leta v leto spreminjajo in kako naj štirinajstletnik ve, kaj bo želel biti čez štiri ali osem let. Toda ta problem je samo naš. Sami mi, vsak sam bo kriv, če bo čez nekaj let ugotovil, da je zgrešil, zgrešil pot, ki bi ga vodila k uspehu. Tako je, kot v labirintu ali v velikem mestu, ki je prvič pred tvojimi očmi. Hočeš tja, prideš čisto drugam. V bistvu je eno samo ugibanje, le redki so taki, ki zagotovo vedo: »Da, tu bom uspel, po tej poti moram iti«. In ko bi bil to ves problem, težave se tu šele začnejo! Ne vem, kaj je na prvem mestu; ocene, starši, sprejem v bodočo šolo ali negotovost. Negotovost, ki jo večina starejših sploh ne pozna. Lahko bi rekli tudi zmešnjava v naših glavah. Zmešnjava vprašanj, poklicev in ocen na eni strani in na drugi strani pomlad, ljubezen; kajti moramo se zavedati, da smo koncu koncev le prebujajoči se najstniki, ki jih starejši ne razumejo, da ne moremo živeti le za jutri. Živeti moramo danes. Vsak dan, ki se konča brez veselja, smeha, a tudi dela, je izgubljen. Izgubljen za večno; ne bo se povrnil, kot se vrne sonce vsako jutro. In tu se zopet pojavi dejstvo, da če se danes ne bomo pravilno odločili, če danes ne bomo zavili na pravo pot, bo jutri morda že usodno. Vsak dan je lahko za nas usoden in prav zato je na naših ramah, ali bolje v naših glavah, veliko, preveliko breme; kajti niti za trenutek ne smemo popustiti, ne smemo se prepustiti reki življenja, da nas bi sama vodila. Mi sami moramo izbirati, iskati pot, ki nas bo vodila k uspehu in srečni prihodnosti. MOJCA VAVPETIČ, 8. d. OŠ Toma Brejca KRAJEVNA SKUPNOST BUKOVICA-ŠINKOVTURN IN VODICE, DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ter odbor GORENJSKEGA ODREDA vabijo na PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA 13. JUNIJ KS Bukovica-Šinkovturn in Vodice ter 40. obletnice uspešnega preboja Gorenjskega odreda 13. junija 1944 v Vesci pri Vodicah V SOBOTO, 23. junija 1984 ob 17. uri pri spominskem obeležju v Vesci pri Vodicah Program prireditve: Prikaz preboja Gorenjskega odreda na mestu zgodovinskega dogodka Slavnostni govor - prvi komisar Gorenjskega odreda tov. Vinko Hafner Kulturni program Tovariško srečanje borcev Gorenjskega odreda s krajani KS pri smučarski koči na Selu Taborni ogenj Vabljeni borci in aktivisti NOV, mladina in krajani! Krajša pot do zdravnika Na Lazah v Tuhinju so ponovno odprli in izročili svojemu namenu zdravstveno postajo, s čimer so mnogim občanom približali zdravstvene usluge, česar bodo še posebej veseli starejši krajani, boljša pa bo tudi preventiva za najmlajše. Prav na Dan mladosti se je krajanom Tuhinja in precejšnjega dela te doline izpolnila dolgoletna želja po ponovni oživitvi zdravstvene postaje, katere gradnja se je pričela pred tridesetimi leti. Po nekajletnem obratovanju je zdravstvena postaja pred dobrimi 20 leti prenehala z delom. Do take odločitve so pripeljale teze o oddalje- nosti, slabi cestni povezavi, nerazvitosti kraja in podobno. Predvsem krajani trdijo, da je taka odločitev naredila precej škode. Na vseh zborih krajanov je bilo vedno pogosteje prisotno vprašanje stavbe in zdravstvenih uslug, ki so jih krajani Tuhinja morali iskati od Vranskega, Kamnika do Ljubljane in še kje drugje. Zob časa pa je neusmiljeno načenjal stavbo in krepil težnje po ponovni oživitvi zdravstvene postaje. Krajevna skupnost Tuhinj šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev, 230 gospodinjstev v 10 naseljih, do nje vodi asfaltirana cesta itd. »Ko smo pred dobrim letom dobili stavbo na- zaj v upravljanje, ni bilo vprašanje odpovedati se ostalim planiranim delom, kot so ureditev potov, javne razsvetljave, kanalizacije, ureditev otroškega igrišča, avtobusnih postajališč, kar razvitejše krajevne skupnosti že imajo urejeno. Prva in takojšnja naloga je bila ureditev stavbe in s tem rešitev pred nadaljnjim propadanjem. S prostovoljnim delom so krajani preuredili kritino in mnoga druga dela. Predvidena sredstva za adaptacijo stavbe so bila prekoračena, saj smo porabili eno in pol letni skupni dohodek krajevne skupnosti«, je med drugim dejal v svojem govoru predsednik skupščine krajevne skupnosti Tuhinj Jože Hribar in zaključil: »Zavedamo se, da smo s ponovnim odpiranjem zdravstvene postaje Tuhinj povečali stroške zdravstvenih storitev, zagotovo pa to odtehta dejstvo, da smo mnogim občanom približali zdravnika, česar bodo še posebno veseli starejši krajani. Tudi za potrebe SLO bi v dani situaciji ta postaja gotovo odigrala pomembno vlogo. Prepričan sem, da bo današnje srečanje in današnja delovna zmaga prispevala tudi k zdravstveni preventivi mladih, katerih praznik danes slavimo. Zdravje in zdrav mladi rod je naše največje bogastvo«. Slovesnosti ob ponovni oživitvi zdravstvene postaje v Lazah so prisostvovali predstavniki družbeno-politične skupnosti in družbeno-politič-nih organizacij občine Kamnik, predstavniki Zdravstvenega do- ma Domžale in TOZD Kamnik, predstavniki krajevne skupnosti dr. Petra Držaja iz Ljubljane in predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti. Slavnostni govornik dr. Aleksander Doplihar je poudaril pomen približevanja zdravstvenih uslug porabnikom, za kar zdravstvena postaja v Lazah ni edini primer v Kamniku. Poudaril je pomen zdravstvenih ambulant v Titanu, Svilanitu, osnovni šoli Frana Albrehta, ZUIM, Komendi, pa čeprav po nekje delujejo le zobne ambulante. Zdravstvo v Kamniku pripravja pričetek novih dejavnosti, kot je dispanzer za diabetike, dispanzer za mentalno motene osebe itd., čeprav, po besedah govornika, ni pravega razumevanja s strani občinske zdravstvene skupnsti, saj je prispevna stopnja za zdravstvo manjša kot v ostalih občinah. Za slovesno vzdušje ob ponovni otvoritvi zdravstvene postaje v Lazah, simbolično je ključ v vratih obrnil direktor Zdravstvenega doma Domžale dr. Zaletel, so v kulturnem delu programa poskrbeli učenci osnovne šole Zg. Tuhinj ter mešani pevski zbor zdravstvenih delavcev Domžale-Kamnikpod vodstvom Katarine Arčon-Žav-bi in domači moški pevski zbor pod vodstvom Lojzeta Kolarja. Ob koncu zaželimo uspešno delovanje zdravstvene postaje v Lazah v Tuhinju, ob kateri so tudi izboljšani pogoji za delo krajevnega urada, sicer nekoliko okrnjene knjižnice, pa tudi v sejni sobi je urejeno centralno ogrevanje. Upajmo le, da se ne bodo zopet in prekmalu pojavili »objektivni« vzroki za prenehanje delovanja. MAJ Ob koncu meseca mladosti V mesecu mladosti smo mladi iz Kamnika pripravili vrsto aktivnosti. Najprej smo 11. maja pozdravili štafeto, ki je na osrednji prireditveni prostor prispela skupaj s Kurirčkovo torbico. V tednu kulture, od 21. do 26. maja,1 smo pripravili program, ki pa-'zal'nT bil v celoti realiziran. Zaradi dežja je odpadla predstavitev kamniških amaterskih instrumentalnih ansamblov za kavarno. Pripravili smo razstavo slik mladih ustvarjalcev nad kavarno Veronika, otvoritev je bila predvidena za 22. maja, vendar je bila zaradi neresnega upoštevanja mladine s strani Kulturnega centra prestavljena na 23. maj. Na otvoritvi je nastopil Mešani študentski pevski zbor iz Ka- mnika. Pohod v Kamniško Bistrico je zaradi premajhne udeležbe odpadel oz. je prestavljen na kasnejši čas. 25. maja se je 40 mladincev udeležilo zaključne prireditve ob Dnevu mladosti v Beogradu. 25. maja je bil tudi tradicionalni Tek po ulicah Kamnika. Zaključek Tedna kulture v mesecu mladosti je bil že tradicionalni shod mladih Kamniča-nov, ki je bil letos 26. maja na Titovem trgu. Sodeloval je ansambel »Pušeljc« z radiom Kamnik v živo in gostom Perom Kunaverjem. Na shodu so dobili pokale in priznanja najboljši: za najboljšo OO ZSMS iz delovnih organizacij je bila proglašena OO ZSMS »Še bomo delali!« smo si rekli mladinci Tunjic, ko smo v soboto, na Shodu mladih Kamničanov že drugo leto zapored dobili priznanje kot najboljša osnovnu organizacija ZSMS iz krajevnih skupnosti. V januarju 1981 se je skupina mladih idealistov odločila nanovo organizirati mladinsko organizacijo. Začetki so bili težki. Nezaupanje starejših, majhno članstvo, neizkušenost in odvisnost od drugih pri uporabi prostorov, so bili tudi preizkusi za mlade. Prvi velik uspeh je bila pridobitev mladinske sobe ali »salona« kot rečemo mi, katero nam je odstopila krajevna skupnost. Če ima mladinska organizacija svoj prostor, je izpolnjen eden od osnovnih pogojev za njeno delo. S svojim delom smo si jo uredili in škoda je, da nekateri posamezniki ne znajo ceniti dela skupine in s svojim tarnanjem razbijajo harmonijo celote. Kritika pade ravno na tiste, ki delajo, kar jim zmanjšuje voljo do dela. Mi si telimo vključiti vse, zato pa delamo kar na vseh p Slovesnosti bodo prisostvovali tudi Maistrovi soborci. V kulturnem delu bodo sodelovali: - recitatorji SŠCRM z izborom pesmi Rudo.lfa Maistra - DKD Solidarnost - Kamniška godba Srednješolski center Rudolfa Maistra OK SZDL Kamnik KIK, za najboljšo OO ZSMS iz krajevnih skupnosti OO ZSMS Tunjice, priznanja oz. pohvale pa so dobile tudi OO ZSMS iz Most, Soteske in Komende. Priznanja in pohvale sta podelila predsednika konferenc. Predsednik športne komisije je podelil priznanja najboljšim, ki so sodelovali na igrah za pokal OK: moški: 3. mesto OO ZSMS KIK, 2. mesto OO ZSMS Tunjice, 1. mesto OO ZSMS Center; ženske: 3. mesto OO ZSMS Nevlje, 2. mesto OO ZSMS Center, 1. mesto OO ZSMS Tunjice; skupno: 3. mesto OO ZSMS SŠCRM, 2. mesto OO ZSMS Tunjice, 1. mesto OO ZSMS Center, ki je s to zmago, že tretjo zaporedoma, osvojila prehodni pokal v trajno last. Pokala so se Centraši seveda zelo razveselili. Na shodu nas je po podelitvi diplom, priznanj in pokalov zabaval ansambel »Pušeljc« z vedrimi melodijami. MAJA Mesec maj, čas, ko se narava prebuja iz zimskega spanja, mesec veselja, mesec radosti. V tem živahnem mesecu priznujemo svoj praznik vsi mladi v naši državi. To je dan mladosti, dan, ko se odvijajo številne športne in zabavne prireditve. Tako je bilo tudi na naši šoli. Pripravili smo pe-' ster program. Vsak razred se je predstavil v svoji luči. Učilnice so krasile številne razstave, bodisi likovne, fotografske, ročnih del... Med šolskimi stenami so ob spremljavi kitar in klavirja donele melodičnejjesmi. Prisluhnili smo otroški poeziji, kratkim igricam in zabavnim skečem. Izbrali smo najboljše tri razredne predstave in jih nagradili. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali profesorji in dijaki, je tretje mesto dodelila dekletom iz prvega letnika ekonomske usmeritve, ki so pripravile razstavo ročnih del in odplesale ritmični ples ob zabavni glasbi. Na drugo mesto se je uvrstil tretji letnik naravoslovne matematične smeri s svojo izvirno »kabaretno« predstavo. Zmagal pa je drugi letnik ekonomske usmeritve s predstavo »Evrovizija«. Zapeli so znane popevke, za zaključek pa predstavili imitacijo naše letošnje evrovizijske popevke. Preizkusili smo tudi svoje športne veščine, tako dijaki kot tudi profesorji. Igrali smo odbojko in košarko z mladinci Agroživilske šole, profesorji pa so se pomerili v košarki. Izkazalo se je, da znamo odigrati športno in fer igro, saj ni bilo nikakršnih prerekanj in zapletov. Končno pa.nismo igrali za medaljo, temveč le za zabavo. V veselem razpoloženju in dobri volji smo praznovali dan mladosti, sn DARJA OO ZSMS SŠCRM • Ob 30-letnici lovske družine Stahovica RAZSTAVA O GOJITVI DIVJADI V DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE Ob 30-letnici lovske družine Stahovica in ob krajevnem prazniku Kamniška Bistrica so stahoviškl lovci pripravili lovsko razstavo. V prostorih osnovne šole Kamniškega bataljona v Stranjah so a slikovnim gradivom in praktičnimi ponazorili prikazali gojitev divjadi in lov na tem območju. Obiskovalci so si lahko ogledali krmišče, solnlce, visoke preže, nagačeno divjad, številne trofeje in drugo. Posebno pozornost so zbujale stare lovske priprave (za polnjenje nabojev, lovski rogovi, lovski noži, orožje Itd.). Lovci so r slikah prikazali svoje delo pri pripravi krme In krmljenju divjadi, pri gradnji lovskih objektov ter lov na območju Kamniških planin. V okviru razstave so lovci s posebnim predavanjem predstavili svojo dejavnost tudi mladini z osnovne šole v Stranjah. Ustanovitelji lovske družine Stahovica, 10. septembra 1954, so bili: Karol Prelesnik, Ivan Goltes, Peter Gradišek, Valentin Uršič, Ivan Zaje, Anton Bodlaj, Alojz Uršič, Alojz Zamljen, Ivan Zamljen in Peter Uršič. Danes ima lovska družina Stahovica 40 članov in gospodari z 2630 km lovišča, ki se razteza od Šenturške gore do Gozda. Leta 1963 so bili v lovišče naseljeni mufloni z Brionov, ki pomenijo sedaj značilno divjad lovskih revirjev v dolini Kamniške Bistrice. F. S. Beseda dve o tem kar nas teži Za okroglo mizo, kjer smo razpravljali na temo »Mladi, delegatski sistem in še kaj«, smo iznesti nekaj problemov, ki otežkočajo delo naše mladinske organizacije. Med mladinci - dijaki vlada splošna nezainteresiranost za mladinske ure z različnimi temami, za delovne akcije, bodisi lokalne v okolici Kamnika, bodisi republiške ali zvezne, za kulturne prireditve in številne pohode, ki jih organizira naša mladinska organizacija ali pa OK ZSMS Kamnik. Razmišljamo: »Na šoli je množica mladincev, njihova udelfžba na prireditvah pa je skromna.« Kje tiči vzrok? Glavni vzrok je nedvomno, da je struktura naših mladincev glede na prebivališča zelo razmrežena. Le peščica nas je Kamničanov, vsi ostali so bodisi Ljubljančani, bodisi iz Domžal, Mengša ali Radomelj... Kamnik jim pomeni le kraj, kamor hodijo v šolo. V domačem kraju imajo svoje življenje, svoje prijatelje, svoja doživetja. Komaj odzvoni šolski zvonec, že hitijo proti domu, kar je povsem razumljivo. Res pa je, da so pripravljeni delati, toda le v časuApouka. Tako se raznih tekmovanj in prireditev udeležujejo le Kamničani in mladinci iz bližnje■> okolice. Žal je prišlo do tega problema in menimo, da ga je pospešilo ravno usmerjeno izobraževanje. Pogovor je tekel dalje in prišli smo do ugotovitve, daje med mladinci slaba informiranost. Delegati, bodisi mladinske organizacije, šolske skupnosti ali šolskega športnega društva, večkrat ne posredujejo svojemu razredu razprav s sestankov. Slišali smo, da nekateri razredi sploh nimajo na urniku razrednih ur, ki so namenjene pogovoru o razrednih problemih, za dogovarjanje o delu, akcijah ... Kako naj bodo potem ti mladinci aktivni.'? Na šoli pogrešamo tudi šolski radio. Vsi se spominjamo osnovnih šol, kjer so učilnice opremljene z zvočniki, ki oznanjajo obvestila, kjer zveni program šolskega radia. Pri nas prihajajo obvestila z okrožnicami. Dijak jo prebere svojim sošolcem, toda več kot polovica jih obvestilo preslišiin tako izzvenijo besede med štiri stene. Optimistično zremo v prihodnost. Tako tudi upamo in želimo, da bo delo v naši mladinski organizaciji pritegnilo vse mladince na šoli in ne le peščico kot sedaj. DARJA, OO ZSMS SŠCRM V Stolu bolje gospodarijo V Stolu so proti koncu preteklega leta sprejeli programske usmeritve za letošnje in prihodnje leto, v katerih so se oslonili predvsem na notranje sile in možnosti. Rezultati ob koncu leta, še bolj pa v letošnjem prvem trimesečju so spodbudnejši, čeprav v Stolu pravijo, da doseženo še ni tisto, kar hočejo in bo treba Še veliko naporov, da bo tovarna imela trdno gospodarsko pot. I Tako so imeli ob koncu minulega- leta v tozdu 2 manjšo izgubo od načrtovane; vendar so v vsej delovni organizaciji za lastni razvoj ustvarili le 23 milijonov dinarjev. Po prvih treh mesecih tega leta je tozd 2 brez izgube, spodbudni so podatki o 7 odstotnem povečanju fizičnega obsega proizvodnje in o 10 odstotnem povečanju produktivnosti, fakturirana realizacija je večja za 137 odstotkov oziroma 12 odstotkov višja od načrtovane. V tovarno so tudi sicer vnesli nekaj svežega vetra, vendar pa se nekatere stvari le počasi spremi- njajo in bo še potrebna prava volja, zlasti za ureditev odnosov med proizvodnjo in prodajo. Spremembe so v nagrajevanju, saj so se dogovorili, da je bolje nagrajevano proizvodno delo. Vsi seveda s tem niso zadovoljni, saj se v nekaterih službah še ne zavedajo dovolj, da je količina in kakovost proizvodnje osnova za vse notranje in tudi družbene stroške. Ugodni poslovni rezultati Stola so tudi posledica drugačnega pristopa v cenah, ki bodo v naslednjem obdobju manj ugodne, saj jim je kot finalistom že »določeno«, da bodo smeli cene, kljub 50 in več odstotnemu povečanju cen za surovine, dvigniti le za 21 odstotkov. V Stolu seveda niso navdušeni nad administrativnim urejanjem cen. Pravijo', da skoraj ne morejo odločati o ničemer drugem kot o uveljavljanju večjih norm in večje delovne discipline. A vendar ne kažejo le na zunanje razmere, ampak tudi na še neizkoriščene notranje rezerve, zlasti pri zmanjše- vanju stroškov za njihovo notra-njp režijo. Seveda pa je preusmerjanje delavcev iz režije v proizvodnjo dolgotrajnejši postopek, kf se zatika, ko od splošnih načel o zmanjševanju režije prihajajo na konkretne odločitve. Ob tem naj bi v Stolu do konca leta zaključili investicijo, od katere pričakujejo večje proizvodne in finančne rezultate, pripravljajo pa tudi kandidaturo za naslednja posojila, v katerih naj bi bila samo uvožena oprema vredna z 1,5 milijona dolarjev. Modernizacija opreme je v Stolu nujna, saj je odpisanost osnovnih sredstev skoraj 88 odstotna, nekateri tovarniški stroji so stari celo prek trideset let. Učinki razbremenjevanja za Stol ne bodo kdo ve kakšni, izračunali so, da bodo letos znašali okrog 50 milijonov dinarjev, ob tem pa poudarjajo, da je sedanje razbremenjevanje v osnovi vezano na notranje varčevanje in na notranje rezerve. Val razmišljanj o ukinjanju tozdov, ki je lani zavel po vsej Sloveniji, je segel tudi v Stol in Popravek V zadnji številki Kamniškega občana je prišlo do neljube napake v prispevku o gospodarjenju v prvih treh mesecih leta, in sicer v tistem delu, kjer je govora b izgubah. Letos je namreč z izgubo v prvih treh mesecih leta poslovalo le Komunalno podjetje Kamnik, medtem ko so v lanskem prvem trimesečju izgubo imeli v Stolovem tozdu Ploskovno pohištvo, v Zarji in v Komunalnem podjetju Kamnik. Lanska izguba je znašala 22,8 mHijona din, letošnja izguba Komunalnega'pfi1 djetja Kamnik pa znaša 3,8 milijona din oziroma J7 odstotkov skupne izgube v lanskih prvih treh mesecih. Za napako se opravičujemo. Uredništvo , spodbudil razmišljanje, da bi tudi v Stolu z nekaj statusnimi spremembami dosegli večjo gospodarsko učinkovitost. Vendar pa so prve analize pokazale, da je treba rešitve iskati v vsebini, ne pa v obliki. Vsebina pa so tudi ijudje in njihovi medsebojni odnosi, ki pa bi se, kot pravijo v Stolu, morali še spremeniti, da bi večje učinke dosegali, ne da bi posegali po organizacijskih spremembah. J. T. POZIV borcem Gorenjskega odreda, (II. in IV. bataljon), Rl" $o sodelovali v preboju iz nemškega obroča 13. junija 1944 iz Rašiškega masiva pri vasi Vesca pri Vodicah, da javijo sedanji naslov bivanja. Na proslavi ob 40-letnici preboja bodo prejeli spominske značke preboja. Podatke pošljite na naslov: MAKS ŽNIDAR: Utik 18, 61217 Vodice nad Ljubljano. Telefon 843-107 Ob 40-letnici tragedije v partizanski bolnišnici Bila je nedelja, 11. junija 1944 Januarja, februarja in marca leta 1944 so se partizanske enote na Gorenjskem znatno okrepile; delno z'dotokom prostovoljcev (med njimi je bilo precej fantov, ki so prihajali iz nemške vojske na dopust), največ pa z mobilizacijskimi akcijami partizanskih enot in terenskih organizacij osvobodilne fronte. Iz čet Gorenjskega odreda so se formirali bataljoni. Boji so postajali vse srditejši, ranjencev je bilo vedno več. V takih okoliščinah je okrožni odbor OF Kamnik sklenil, da ustanovi več partizanskih ambulant, ki smo jim tedaj pravili bolnišnice. Zanesljivo vemo, da se je za gradnjo bolnišnice v okolici Komendske Dobrave zavzemal okrožni sekretar OF Jože Kavčič-Jernač, ne vemo pa, kdo je izbral tisto nesrečno lokacijo. Za načrt bunkerjev bolnišnice domnevamo, da je delo dr. Tineta Zajca in tesarja Janeza Breliha. Graditi so začeli okrog prvega aprila 1944 leta. Edina še živeča priča gradnje bolnišnice je Ivan Kosirnik s Ko- tudi pred vse vhode v bunkerje. Nikjer se ni videla sveže izkopana zemlja, da se ne bi poznala sled, smo vedno hodili po drugih poteh oziroma zemljišču. Delo v bolnišnici je bilo takole razdeljeno: voditej bonišnice je bil dr. Tine Zajec, bolničarki in hkrati kuharici sta bili bivši Me-jačevi uslužbenki Ivanka Slano-vec in Minka Maren. Zdravnikov spremljevalec, stražar in kurir je bil Vincenc Mali. Jože Hribar je skrbel, da so bile vse sledi vedno zabrisane in vhodi v bunkerje pokriti z mahom. Jaz sem bil ekonom in kurir. Javka za bolnišnico je bila pri Andrijanu na Komendski Dobravi. Tja je šel kurir vsako jutro pogledat, če so prinesli kakega ranjenca (ali kam v bližino). Če je bil tam ranjenec, ga je strežno osebje preneslo v bolnišnico. Bolnišnica je bila bogato založena s hrano, zdravili in povoji. Posoda v kuhinji je bila iz dragocenega porcelana, pretežno iz srčbra, ki so, ga člani gospodarske komisije dobili v gradu pri vasi Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Komenda vabijo vse občane na spominsko slovesnost ob 40-letnici požiga partizanske bolnišnice na Komendski Dobravi, ki bo v soboto, 16. junija 1984 ob 10. uri v okviru praznika KS Komenda. V kulturnem programu, ki bo pri partizanski bolnišnici v Komendski Dobravi, sodelujejo mladinci OO ZSMS Komende, Most in Križa ter učenci OŠ Komenda-Moste. Občane vabimo, da se spominske slovesnosti udeležijo v čim večjem številu. mendske Dobrave, zato prisluhnimo njegovim spominom: »Po prihodu dr. Tineta Zajca k partizanom marca 1944, leta smo se lotili gradnje bolnišnice, Lokacijo za bolnišnico smo izbrali v globeli gostega gozda, ki je približno na sredini poti med Komendo in Komendsko Dobravo, Okrog 500 metrov levo od te poti v omenjeni smeri. Ne spominjam se, kdo je izbral ta kraj, zagotovo pa vem, da izbrani lokaciji ni nihče nasprotoval. Gradbeni les za gradnjo smo dobili na žagi v vasi Grad pri Cerkljah. Niti lastnika žage niti delavci, ki so prevažali les, niso vedeli, za kaj ga bomo potrebovali. S Komendske Dobrave sem do kraja gradnje bolnišnice sam z domačimi konji prevozil ves les in drugi gradbeni material. Glavno besedo pri gradnji bolnišnice je imel Janez Brelih, tesar z bližnje vasi Gora, njegov pomočnik pa je bil tesar Vincenc Mali iz Most pri Komendi, Z notranje strani so bili bunkerji obiti z deskami, na krovu pa so bili tramovi obiti s pločevino in lepenko. Vsi bunkerji so bili na vrhu zasuti z zemljo in zakrinkani z mahovino, da se ni videla sveže izkopana zemlja, Z mahom smo zakrinkali tudi vsa vrata. Na vrhu bunkerjev smo zasadili smrekice, kakor Križ pri Komendi. Odeje in posteljno perilo, razne lonce in druge potrebščine smo dobili v Me-jačevi hiši v Komendi« Medtem ko so delavci gradili bolnišnico, je dr. Zajec obiskoval ranjene in bolne partizane, ki so se zdravili v raznih ambulantnih bunkerjih v Tuhinjski dolini, Kamniški Bistrici in pod Storžičem. Na soboto, 10. junija, je dr, Zajec obiskal partizansko ambulanto v Kamniški Bistrici, kjer je med ranjenci ležal težko poškodovani ameriški pilot. Zvečer sta se s kurirjem Malijem vrnila v komenško bolnišnico. Ob prihodu je dr. Zajec Ivana Kosirni-ka poslank učiteljici Cilki Moč-nik-Štricinovi iz Komende. Le-ta je nabavljala sanitetni material za bolnišnico, z dr. Zajcem pa sta si bila prijatelja. Dr. Zajca je zanimalo, zakaj je bila nekaj dni zaprta na kamniškem gestapu, pa pošto, časopise in zdravila naj prinese (Kosirnik). No, Cilka je zdravniku poleg'drugega poslala tudi šopek rož. Kosirnik se je vrnil, ko so vsi že spali. Vse, kar je prinesel, je položil na mizo v kuhinji. Zjutraj ob pol šestih ga je Minka Marn zbudila, da je odšel na zvezo k Andrijanu na Komendsko Dobravo. Ni še prišel do javke, ko je zaslišal streljanje v okolici bolnišnice. V bližini ni bilo nobene partizanske enote, ki bi priskočila na pomoč. V ko-menški okolici je bilo veliko policije, vojaštva, orožnikov in raztr-gancev. Maša, bila je nedelja, se je začela ob osmih. Po maši je bil izhod iz cerkve zastražen. Nemci so vse odrasle moške ločili, otroke, ženske in starejše pa izpustili domov. Nekaj kmetov so nagnali domov po konje in vozove, druge so odpeljali v gozd. Bili so zelo preplašeni, ker so mislili, da jih peljejo na streljanje. Šele ko so prišli do bolnišnice in so jim ukazali, naj na vozove znosijo zaplenjeni material, so spoznali, zakaj so jih začasno mobilizirali. Dr. Tine Zajec je bil živ privezan za drevo, po izjavah nekaterih pa tudi Minka Maren, drugi so bili že pobiti. Ko so kmetje in delavci z vozovi odpeljali vse kar so dobili v bolnišnici proti cesti, kjer so morali naložiti na nemški tovornjak, so Nemci trupla zmetali v bunkerje, ustrelili zdravnika, vse polili z bencinom in zažgali. Popoldne so na kraj tragedije prišli prvi partizani in terenci. Ognjeni zublji so še lizali popolnoma zaglenelo tramovje. Od trupel je ostalo bore malo. Celo je bilo samo truplo dr. Zajca, ki je ležal na stopnicah pri vhodu v kuhinjo. Nanj se je sesul strop, zemlja pa je zadušila ogenj. Truplo prvoborca Pavleta Ulčarja so našli na njivi blizu Komendske Dobrave. Nihče ne ve, ali mu je uspelo priti do tja, kjer je ranjen izkrvavel, ali pa so ga pripeljali do njive in tam ustrelili. 1. Dr. Tine Zajec-Miha je bil rojen 1905. leta pri Frcugu v Trzinu. V tej kmečki družini je bilo 14 otrok. Tine se je po maturi' posvetil študiju medicine. Študiral je v Ljubljani, v Gradcu, na Dunaju in v Zagrebu. Po dveletnem zdravniškem stažu v splošni bolnišnici v Ljubljani se je posebej specializiral še za porodništvo in zobozdravstvo. Potem je imel v Mengšu samostojno zdravniško ordinacijo, postal pa je tudi banovinski zdravnik. Partizanom se je priključil marca 1944. leta. 2. Minka Maren, stara 28 let, je bila iz Zaloga pri Cerkljah. Bila je trgovka v Mejačevi trgovini v Komendi. 3. Johanca Slanovec, stara 21 let, je bila iz Olševka pri Preddvoru. V Mejačevi trgovini je bila trgovska pomočnica. , 4. Janez Brelih, star 41 let, je bil kmečki sin iz Vinskega vrha na Tunjiški m)aki pri Kamniku. Kot izučen tesar je bil zaposlen pri Mejačevih. Bil je voditelj pri gradnji bolnišnice. 5. Matevž Butalič, star 29 let, je bil iz Tunjic, po poklicu tesar. 6. Milan Dolenc-Bine, star 24 let, je bil iz Lenarta v Selški dolini. Bil je politkomisar II. bataljona Gorenjskega odreda. 7. Jože Hribar, star 40 let, je bil iz Buča pri Šmartnem. Bil je hlapec pri Meiaču. po zemlji sem naši Zaželeli smo si srečno pot, v sosednjem avtobusu se je oglasila harmonika in odpeljali smo se. Dobre volje in nasmejani smo se zatopili v klepet o smeri potovanja, nekateri so skozi okno opazovali bežeč« naravo. Rojevalo se je sončno sobotno jutro in vzbujalo v vseh udeležencih izleta, ki ga je organizirala KO RK Srednja vas, neko veselo in prijetno vzdušje. Naša prva postaja naj bi bili kočevski gozdovi in v njih slaven pomnik naše revolucije - Baza 20. Vedeli smo, da so to ogromni in mogočni gozdovi, toda njihovo pravo veličino si spoznal šele, ko si se peljal po ozki makadamski cesti, ki so jo obdajala stoletna drevesa. Za mnoge, ki so prvič obiskali ta kraj, je bilo to srečanje z našo polpreteklo zgodovino, na katero bo v naših srcih vedno gorel svetal spomin. Iz objema kočevskih gozdov in Baze 20 smo se zapeljali v Metliko. Tam smo si ogledali vinsko klet, kjer zori slavna metliška čr- nina. Naslednji, najdaljši postanek smo napravili v Šmarjeških toplicah. Večina izletnikov se je z veseljem namakala v zdravilni vodi našega termalnega zdravilišča, vendar se tudi ostali niso pritoževali,.saj je okolica zdravilišča dajala vsakomur dovolj sprostitve in miru. Na poti domov smo se ustavili še na Otočcu ob Krki, kjer je ob zadnjih sončnih žarkih nastala tudi skupinska fotografija - spomin na prijeten dan, ki smo ga preživeli skupaj. Star pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. No, tudi eden izmed naših dveh avtobusov, ki je začel svoj »štrajk« že v Šmarjeških toplicah, je na poti v Ljubljano ostal brez električne energije. Tako je moral šofer prav pošteno pritisniti na plin, da smo še pred nočjo prispeli v centralne Integralove delavnice v Ljubljani, kjer smo se morali pač vsi zadovoljiti z enim avtobusom in se tako odpeljati proti domu. Vsa stvar se je sicer iztekla izredno dobro, lahko pa bi se popolnoma 8. Alojz Peteh, star 21 let, je bil iz vasi Dolenci pri Adlešiču, obč. Črnomelj. Od vseh je bil najtežje ranjen, ker mu je krogla prebila prsa. 9. Pavle Ulčar, star 30 let, je bil iz Nožić. V partizanih je bil od vstaje na kamniškem julija 1941. Bil je komandir čete, nazadnje pa pri VOS. Bolnišnico je izdal partizanski dezerter Tarzan. V kamniškem zaporu so ga zaporniki prepoznali in videli, kako je tisto nedeljsko jutro odšel z gestapovci »v neko akcijo«. Po vrnitvi so zvedeli, kaj se je zgodilo. Tarzanova nadaljnja usoda nam ni znana. JOŽE VIDIC FRIZERSKI SALON »IRENA BURJA« Godlč 31 obvešča občane, da je s 1. junijem lokal na novo odprt. Delovni čas: torek od 5.30 do 14. ure; sreda, Četrtek in petek od 12. do 21. ure in sobota od 5.30 do 12. ure, ponedeljek zaprto. Dnevi narodnih noš, obrti in folklore Tradicionalna kamniška turistična prireditev, ki se iz leta v leto s stalnostjo potrjuje tudi v kakovosti in raznovrstni ponudbi, bo letos po odločitvi nosilcev turistične ponudbe v občini Kamnik, v času od 6. do 9. septembra. Priprave na to prireditev so stekle že v februarju, ko je koordinator te prireditve, Komite za družbenoekonomski razvoj skupščine občine Kamnik, pričel s postopki za pravočasno organizacijo prireditve. Kljub dobronamernim željam, da se s pripravami prične pravočasno, je čutiti pri nekaterih objektivne zadržke, saj je na primer Turistično društvo Kamnik od meseca marca dalje brez vodstva. Organizacijski odbor, ki je sestavljen iz predsednikov komisij: za sprevod narodnih noš, ki jo sestavljajo člani Turističnega društva Kamnik, za kulturne prireditve, v kateri so člani Zveze kulturnih organizacij Kamnik, za sejem obrti, ki jo sestavljajo zasebni obrtniki in predstavniki kamniških OZD, za gostinstvo in zabavne prireditve, v kateri so predstavniki družbenega in zasebnega gostinstva in za propagando, v kateri so strokovni delavci iz sredstev javnega obveščanja in tiska, je pripravi) okvirni program in zadolžitve za izvedbo te turistične prireditve. Po okvirnem programu se bodo od četrtka, do nedelje zvrstile naslednje prireditve: v četrtek, 6.9. 1984 - otvoritev razstave obrti in programa OZD za drobno gospodarstvo, - promenadni koncert kamniške pihalne godbe, v petek, 7.9.1984 - nastop ljudskih pevcev in godcev, v soboto, 8. 9. 1984 - srečanje folklornih skupin, v nedeljo, 9.9.1984 - sprevod narodnih noš. Prireditev bo bogatila sejemska prodaja na stojnicah in zabavne prireditve, ki se bodo odvijale na osrednjih kamniških trgih. Po programu sc nam obeta zanimiva turistična prireditev, ki bo popestrila kamniški vsakdan in privabila, tako kot vsako leto doslej, številne obiskovalce iz Kamnika ter bližnje in daljne okolice. STANE ZARNIK Likovna razstava ob 20-letnici smrti Toma Brejca drugače. Zato ne bi škodovalo, če bi avtobuse, ki so namenjeni na tako dolgo pot nekoliko bolje »pretipali«. Najbrž pa bi Integra-lovim odgovornim delavcem lahko pripisali tisto znano geslo -Važno je sodelovati, ne pa zmagati. Samo nekoliko bi ga priredili - Važno je kasirati, ni pa važno, kako se potnik vozi. No, kot že rečeno, vse se je srečno izteklo, izletniki so bili zadovoljni, naš godec jih s svojo harmoniko sploh ni mogel dohitevati. Pesem se je razlegala po avtobusu in ni prenehala niti v domači krčmi, kjer se je po lepem izletu in po telovadbi v obliki porivanja avtobusa prilegla dobra kapljica in kjer se je naš izlet tudi končal. Zjutraj, ob odhodu, smo si vsf želeli, da bi se imeli lepo, da bi bili veseli, da*bi za en dan pozabili vsakdanje skrbi, da bi se zabavali. In zvečer, ko smo se poslavljali, smo si lahko iz srca rekli: »Bilo je fes lepo!« MANJA DROLC V petek, 1. junija, je bila v okviru praznovanja meseca mladosti, sicer z majhno zamudo, otvoritev likovne razstave ob 20-letnici smrti uglednega revolucionarja, organizatorja ljudske vstaje na Kamniškem in resničnega predstavnika delavskega razreda - Toma Brejca. Za uvod v proslavo je prisotne, še posebej tdvarišico Marico Brejc, pozdravil ravnatelj šole Toma Brejca Vuko Cmiljanič. Spregovoril jc o dejavnostih, ki potekajo na šoli. Učenci višjih razredov tc šole so nato nastopili s prisrčnim kulturnim programom, s katerim so z umetniško besedo in glasbo predstavili življenje in delo Toma Brejca in tako spominski prireditvi dodali izraz pripadnosti in zahvale. Likovna razstava, na kateri so sodelovali učenci osnovnih šol Moste - Komenda, Frana Albrehta in Toma Brejca, je bila posvečena spominu na zaslužnega revolucionarja, hkrati pa tudi ohranjanju svetlih tradicij naše NOB in je samo uvod v aktivnosti, ki jih šola Toma Brejca izvaja ob koncu letošnjega in v začetku prihodnjega šolskega leta. Učenci te šole so se na razstavo pripravljali še posebej zavzeto, saj njihova šola ob Kidričevi ulici že dvajset let ponosno nosi njegovo ime. Vzporedno s pripravami na likovno razstavo je potekala akcija Za izdaja šolskega glasila CVETOČA VEJICA, ki je posvečeno Tomu Brejcu. V njem so učenci pod vodstvom prizadevnih mentorjev prikazali svoje raziskovalno delo, zlasti na tite-rarno-zgodovinskem in likovnem področju. Obiskali so Cerkno in rojstni kraj Toma Brejca, Nova- ke, kjer jc šola. ki nosi njegovi* ime. V novem šolskem letu pa nameravajo uresničiti preostale naloge. Tc so predvsem: V času letnih počitnic začetek adaptacije šole; priprave na Dan šole. ko bodo lahko v prenovljenih prostorih prikazali rezultate rta raznih področjih življenja in dela šoje; uresničevanje nalog, ki izhajajo iz novega programa. predmetnika in učnega načrta. Za izpeljavo vseh zastavljenih' nalog jih zavezuje izjemno požrtvovalno revolucionarno delo Toma Brejca, hkrati pa tudi mlada generacija, ki jc pripravljena nc le ohranjati in razvijati tradicije naše revolucionarne preteklosti, temveč tudi prevzemati odgovornost za naš nadaljnji razvoj in napredek. VERA MEJ A t Prireditve ob krajevnem prazniku KS Moste Praznovanje krajevnega praznika Moste, ki ga praznujemo v spomin na dogodke v naši KS v času NOB, bo v letošnjem letu obeleženo z naslednjimi prireditvami: - srečanje pevskih zborov, v soboto 16. junija 1984 ob 20. uri. Sodelovali bodo: Mešani pevski zbor z Visokega pri Kranju, Železarski moški pevski zbor z Raven na Koroškem in domači mešani pevski zbor KUD Moste; - propagandno tekmovanje v odbojki, na novem igrišču pred šolo v Mostah, v sredo 20. junija 1984 ob 18. uri. - revija folklore na osrednjem trgu v Mostah, v primeru slabega vremena pa v dvorani, v soboto 7. julija 1984 ob 21. uri. Poleg domače foklorne skupine bodo predvidoma sodelovale še »Kamniška Bistrica«, skupina iz Lendave in kranjske Save. Ob tej priliki naj bi prikazali nekatere stare krajevne obrti. - osrednja proslava ob krajevnem prazniku,združena z razvitjem mladinskega gasilskega prapora, v nedeljo, 8. julija 1984 s pričetkom ob 14. uri. Na sporedu bodo: parada gasilskih društev z narodnimi nošami in godbo, proslava krajevnega praznika in razvitjem mladinskega gasilskega prapora in podelitev priznanj OF za delo v KS. Sledila bo gasilska veselica; - kolesarski trim na progi dolgi 60 km, v nedeljo, 15. julija 1984 ob 9. uri. Start bo pred šolo v Mostah, vožnja skozi Kamnik, Stranje, Mekinje, Smarco, Preserje, Mengeš, Vodice, Brnik, Cerklje, Komenda, Moste. Kolesarski trim organizira OO ZSMS Moste v sodelovanju s kolesarskim klubom Kamnik; - 5. tradicionalni tek po ulicah Most.Ta tek bo v bodoče namenjen učencem šole in mladine. Tek bo septembra, točen datum in razpis tekmovanja bosta objavljena naknadno. Občani, udeležite se naših prireditev v čim večjem številu! DPO KS MOSTE Poročilo o delovni akciji Kot je znano, v Šmartnem že kar lep čas urejujemo zemljišče, kjer bomo imeli igrišče. Še vedno močvirnato zemljo izsušujemo s kopanjem kanalov in polaganjem odtočnih cevi. To zahteva precej dela, saj nam je edino orodje lopata in samokolnica. Skorajda nam ne preostane drugega, kakor da večkrat organiziramo delovne akcije. Zmenili smo se kar za vsako nedeljsko dopoldne. Tako smo sedaj že dve zaporedni nedelji delali po enkratnem predahu. 13. 5. 84 smo s traktorji vozili kamenje iz Kostavske planine, 20. 5. pa smo poglabljali kanale, podlagah kamenje in pesek, vlagali cevi ter jih zasipali z grobim peskom. Sončnega vremena smo 'imeli dovolj, veselja ob delu pa tudi. Čaka nas še dovolj delovnih nedelj, saj je še veliko dela, da bo nekoč na igrišču zaživela igra. Veseli pa smo, da se akcij udeležujejo tudi najmlajši, tisti, ki so komaj stopili v mladinske vrste ali pa tudi še ne' PREDSEDSTVO OO ZSMS ŠMARTNO Dan mladosti po gasilsko Občinska gasilska zveza Kamnik je ob dnevu mladosti organizirala tekmovanje na stadionu v Mekinjah. Nastopilo je 520 mladih in 30 žensk. Letošnje tekmovalne discipline so bile posebno zanimive, ker so imele vse skupine mokre vaje. Za nekatere so bile kar dvakrat mokre, ko jih je med delom presenetil dež. Tako so imeli pionirji in pionirke A (7-10 let) mokro vajo z brentačo in zbijanje tarče. Orodje je bilo popolnoma novo, zato so bili uspehi zelo dobri. Pri štafeti na 290 m s prenosom povelja pa je marsikdo istega pozabil ali pa zamenjal, tako je bilo končno poročilo spremenjeno. Starejši pionirji, mladinci, mladinke ter ženske so imeli mokro vajo z odvzemom vode iz hidranta. Vaje so bile v glavnem dobro izpeljane, samo pritisk v vodovodnem omrežju je bil premajhen. Tako je pretok vode zaviral že vsak majhen zavoj cevi, če ni bila dobro speljana. Da bi odpravili to pomanjkljivost, bomo enako vajo izvedli naslednje leto pri gasilskem domu v Kamniku. Prva mesta med pionirji (10 desetin) so dosegle enote: Križ 226 točk, Sr. Vas 224 točk, Nev- lje 223 točk. Pionirke A: Križ 227, Nevlje 221 in Sr. Vaš 220. ■Pionirji B (11-15 let - nastopilo je 13 desetin): Nevlje 360, Zg. Tuhinj 352 in Tunjice 349 točk. Pionirke B (osem desetin): Nevlje 356, Križ 342 in Tunjice 330 točk Mladinske desetine (11): Moste 418, Komenda 416 in Križ 414 točk, ostale pa so se razvrstile po doseženih točkah. Mladinke so nastopile s štirimi desetinami. Dosegle so sledeča mesta: Sr. Vas 437, Nevlje 427, Križ 421 in Kamnik 410 točk. Članske ženske desetine so bile tri, in sicer: SVILANIT 606, UTOK 599 in Tunjice 590 točk. Podelitev pokala zmagovalni ekipi pred Domom varnosti v Kamniku Nujno iščem sob« v souporabo kuhinje in kopalnice. I lomu Golob, Steletova 19, Kamnik ali na uredništvo Kamniškega občana {'tel. 831-311). »PLASTENKA« Radomlje Sprejmemo dva mlajša delavca z odsluženim vojaškim rokom. Delo je triizmensko. Prijave sprejema uprava 15 dni po objavi oglasa. Hišni, svet Steletova 8 Kamnik (Pančur Vera) nudi honorarno delo kurjaču. Pismene prijave sprejemamo do 31.8. 1984. KV kovinarja ali delavca za priučitev sprejmem. OD do 32.000,00 din. Drago Kaplja, Radomlje, Šlandrova 2. Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Žaganje drv - Lužar, Šmarca 25 d, tel. 832-739 od 11. do 12. ure. Servis šivalnih strojev, Tine Klančar, Čufarjeva 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Naslednjega dne, 27. maja ob 7. uri je bilo tekmovanje članov z motornimi brizgalnami ter odvzemom vode iz struge Kamniške Bistrice. Pri Utoku so nastopali člani ločeno v A skupini (do 30 let starosti) in B (starejši). Skupi- na A je imela lepo urejen dostop k vodi, medtem ko je B skupina imela to urejeno zasilno in bolj težavno. Gradnja dostopov v Kamniku še ni stekla. Po načrtih bi bilo treba zgraditi na desnem bregu 14 ter na levem 10 predpisanih dostopov k vodi. Vodna skupnost doslej ni bila pripravljena zgraditi dostopov kljub večkratni zahtevi gasilcev in opozorilu SO Kamnik. Seveda je sedaj gradnja dražja, dostope gradijo na svoje stroške nekatere delovne organizacije, ki mejijo na strugo Kamniške Bistrice (razen ETA). Člani A (15 desetin): Sr. Vas 891 točk, Kamnik 874 točk in Špitalič 863 točk. Skupina B (15 desetin): Kamnik 855, Komenda 851 in Duplica 842 točk. Najboljši med industrijskimi enotami je bil TITAN z 839 točkami na petem mestu. Letos so prvič nastopili gasilci iz novo ustanovljenih gasilskih društev Šmarca in Vranja poč. Za začetek so se kar dobro odrezali. Seveda pa bo potrebno še kar precej vaj, da se bodo lahko pomerili za prva mesta z dolgoletnimi gasilci. Presenetilo pa nas je, da niso nastopile gasilske desetine iz GD Gozd, Sela in K1K Kamnik. Po statutu gasilskih društev mora imeti vsako gasilsko društvo vsaj po eno desetino sposobno za gašenje požarov. Sicer pa društvo nima pogojev za obstoj, Tako bo potrebno omenjena društva kritično pregledati ter jih usposobiti za .gašenje požarov, sicer pa razpustiti. V kolikor se sami ne razide-jo, kot je bilo to v Črni, tozd Kaolin. Nastopi gasilcev na vsakoletnih praktičnih vajah so lep dokazx usposobljenosti teh enot ter njihovih uspehov. K sodelovanju in premagovanju raznih kriznih obdobij v gasilskih društvih je potrebno pritegniti tudi krajevne skupnosti in ZDL ter tako rešiti in vzpostaviti normalno stanje v njih. JOŽE BERLEC Praznovanje s pesmijo Prvi del letošnje pevske sezone se izteka, pevke in pevci »Solidarnosti« pa še vedno pridno hodijo na vaje, čeprav bo treba misliti na poletni premor. Letošnje praznovanje 65. obletnice ustanovitve delavskega pevskega društva »Solidarnost« - ob združitvi z Delavsko knjižnico je predstavljajo jedro Delavskega kulturnega društva v vseh letih delovanja na področju kulturne dejavnosti in krepitve delavske zavesti - so pevke in pevci načrtovali predvsem z uresničitvijo letošnjega programa. Ta je prav zaradi obletnice dokaj obsežen in zahteva od pevcev veliko odrekanj in prostega časa. V ta program sodi tudi letni koncert moškega in ženskega zbora, katerega so priredili v petek, 1. junija v dvorani kina »DOM« v Kamniku. Čeprav je v Kamniku koncertna ponudba na zaključku prvega dela letošnje pevske sezone precejšnja, se je v dvorani zbralo kar lepo število obiskovalcev. Zbora sta za svoj program izbrala predvsem pesmi slovenskih skladateljev, ni pa manjkal Hayden, pevci pa so v svoj program vključili tudi Gallusa, ki doslej ni bil na programih »Solidar-cev«.Po dolgem času sta na zaključku koncerta nastopila združena zbora z dvertia pesmima. Prva »Dekle to mi povej« je izvenela pod vodstvom dirigentke moškega zbora Ivice Ropaš, druga »Triglav« pa pod vodstvom dirigentke ženskega zbora Karle Bernot. Za dolgoletno sodelovanje v pevskem zboru je na koncertu prejel zlato Gallusovo značko Franc Slanovec, izročil mu jo je podpredsednik ZKO Kamnik Jože Semprimožnik. Martina in Marko, člana mladinskega kulturnega društva »Pe-denjmožic« iz Kamnika sta domiselno povezovala program. Pevke in pevce »Solidarnosti« še v tem delu pevske sezone čaka nekaj nastopov, med njimi tudi sodelovanje na malem taboru »Pojo naj ljudje« v Grižah in na največji slovenski pevski manifestaciji Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Po zasluženem premoru jih ponovno pričakujemo na kamniških in drugih prizoriščih z željo, da z uspešnimi nastopi, s pesmijo zaključijo letošnje praznično leto. MAJ Spev Koroške je zadonel v Kamniku Kakor vabi cvetje maja prijatelje narave na travnike, polja in gozdove, da se navžijejo lepote, VABILO K OBIRANJU Vabimo vas na obiranje črnega in rdečega ribeza, ki se predvidoma prične 10. julija. Za delo nudimo plačilo ali ribez. Mogoč je nakup obranega ribeza. Vse ostalo po dogovoru. Vljudno vabljeni. FELIKS ANŽIN Dobeno 10, p. Mengeš Sprejmem v varstvo otroka od 8 mesecev do dveh let, v Mekinjah. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. Po ugodni ceni prodam dobro ohranjene moške obleke, suknjo in hubertus št. 52 za močnejšo postavo. Informacije na tel. 831-678 ali v uredništvu Kamniškega občana. Ugodno prodam stilno pohištvo (spalnica, jedilnica), več navadnih omar in kuhinjsko mizo s štirimi stoli. Vse dobro ohranjeno. Tel. 831-678 ali uredništvo Kamniškega občana. SLOVENIJA PAPIR RUDNIK KAOLINA UN KALCITA KAMNIK OBVESTILO! Obveščamo vse, ki ste bili kadarkoli zaposleni v Rudniku kaolina in kalcita Kamnik - na Obratu Jama, na delih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, da je za ta dela priznana nova - višja stopnja benefikacije, katera se upošteva od 16. 5. 1945 dalje. Vse upokojence Rudnika, ki so delali v jami oz. njihove družinske člane, ki prejemajo pokojnino obveščamo, da lahko pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vložijo zahtevek za ponovno odmero pokojnine, vendar morajo to storiti do 30. 6. 1984, ker po tem roku ne bo več možno uveljavljati dobe nad polno pokojninsko dobo (40 let). Potrdilo o povečani zavarovalni dobi in zahtevek za _ ponovno odmero pokojnine lahko dobite v mesecu juniju 1984 v kadrovski službi Rudnika. Upokojenci oz. njihovi družinski člani naj prinesejo s seboj odločbo o priznani pokojnini. RESNIK MIHAE1 Maistrova 32 Kamnik (>! 240 «51* (001) 831-233 Gostilna z večstoletno tradicijo, sedaj preurejena v restavracijo rustikalnoga stila, vam nudi: - individualna kosila in večerje - turistične menuje - poročna in druga slav-■ nostna kosila - večerje ob raznih priložnostih za zaključene družbe - bankete tako je odmevalo vabilo na 6. zaključni koncert mešanega študentskega pevskega zbora, ki se je odigral v dvorani šolskega centra v Kamniku. Lepo je, ko ti da dobri prijatelj priložnost srečanja v majniškem razpoloženju, ki ga vzbuja petje mladih grl. Vabilu sva se z veseljem odzvala. Dirigent zbora, Janez Klobčar je znal priklicati najplemenitejše občutke bivanja v lepoti glasbe; tako s prednašanjem prvega dela koncerta umetniških skladb, enako v drugem delu izbranih najinih pesmi. Ni mogoče opisati občutkov, ki jih je pričaralo to odlično zborovsko petje v akustični dvorani. Priznanje umetniškega in prisrčnega nastopa je potrdil gromoviti aplavz v nabito polni dvorani. Zato je ob koncu zbor moral dodati nekaj nenapovedanih pesmi. In užitek je bil popoln. Pesem bo živela v srcih, tudi v temačnih, dela in skrbi polnih dneh. Korošca sva se izvrstno počutila med mladimi pevci, tudi po koncertu v veliki dvorani pri zakuski. Prijateljske izpovedi so vrele iz src kot žuboreči studen-ček, mladi škrjančki so ustvarjali vezi, ki so potrebne za živo kulturno sodelovanje, ki veže prijateljsko mrežo za sodelavce na pevskem področju. Najine skladbe in besedilo so v prvi vrsti napisane po naravnem čutu v občutenem in značilnem mehkem koroškem tonu. Naj koristijo pri ohranjevanju koroškega, ljudskega glasbenega izročila. Naj bi bile buditeljice narodne zavesti, ki jo je posebno zadnja svetovna vojna strahotno zmrcvarila. Nemški nacistični škorenj je od leta 1939 do 1945 teptal slovensko Koroško, na frontah, v gozdovih, v taboriščih in kacetih. Vse to trpljenje je predramilo obupano ljudstvo - iz prelite krvi je vzklilo novo življenje. Ta preporod se je pokazal najprej v političnih zborovanjih in demonstracijah. Polagoma se je obnovilo in poživilo tudi kulturno in gospodarsko življenje. Iz tega poživljanja se je zbudilo tudi najino pevsko ustvarjanje. Srečala sva se: Mlad, preprosti gozdni in cestni delavec, ki je kot zaveden Slovence na avstrijskem Koroškem okusil dovolj trpljenja, ponižanj in razočaranj, a vse-to ga je peljalo na pot glasbene kulture in pesnica »Libuškega poela« Milka Hart-manova, ki je vzela v roke svoje lirično pero in ki ji je ravno tako prinašalo življenje, posebno med dvema vojnama mnogo gorja in razočaranj. Razume vsak vrisk, vzdih in stih skladatelja, da se zlije v domačo pesem. Pri tem pomaga živa duhovna sorodnost in dobra volja. Čeprav po starosti naju delijo desetletja, v glasbi pa sva si edina. V zvezi s tem se zahvaljujeva skladatelju, prof. Samu Vremša-ku iz Kamnika, da se je s svojim znanjem očetovsko zavzel za pregled najinih pesmi in jih odobril za objavo. Seveda, preden sploh zborovodja lahko razdeli pevcem note, pa je treba človeka, ki ima mojstrsko roko, da napiše čustva; melodijo in besedo črno na belo. Za to delo se je žrtvoval naš prijatelj, notograf Janez Lesjak v Ljubljani. Ponovno se zahvaljujeva vsem članom veliko obetajočega mešanega študentskega pevskega zbora Kamnik, predvsem pa mlademu, nadarjenemu dirigentu Janezu Klobčarju, da so se z veliko ljubeznijo in požrtovalnostjo zavzeli za najine pesmi in jih tako lansko leto pripravili za snemanje na celovškem radiju. V spodbudo za nadaljnje delo glasbene kulture pa nama bosta lepo doživetje in vrhunsk^ izvedba koncerta v Kamniku. HANZI ARTAČ MILKA HARTMAN Od leve na desno: Notograf Janez Lesjak, Hanzi Artač, skladatelj -prof. Samo Vremšak, pesnica - prof. Milka Hartman, dirigent MŠTPZ - Kamnik Janez Klobčar Občni zbor komendskih upokojencev V nedeljo, 27. maja popoldne, je vreme spet igralo tisto oguljeno melodijo, ko ni bilo ne tič ne miš. Zdaj je mežikalo sonce, čez nekaj trenutkov pa je završalo okrog oglov in se je usulo iz težkih oblakov. Ko bi vreme ubiralo bolj prijazne strune, bi nemara še več upokojencev iz krajevnih skupnosti Križ, Moste in Komenda privleklo na dan svoja kolesa ali pa se kar peš podalo v nekdanjo CtJavarjevo bolnico na občni zbor Društva upokojencev Komenda. Sestanek je odprl in vodil predsednik društva Franc Završ-nik. Potem ko je pozdravil vse povabljene in člane, so zbrani počastili spomin na svoje umrle prijatelje. Predsednik je poročal o delu .društva v preteklih štirih letih. 1981. leta so pripravili razstavo ročnih del in domačih izdelkov svojih članov. Z razstavo so zadeli v živo, presegla je vsa pričakovanja. Obiskovalcev ni bilo malo, vsakdo je odhajal z nje prijetno presenečen in vesel. Človek bi si želel, da ne bi vse znanje in spretnosti teh ljudi odšlo z njimi v grob; tudi sami so srečni, čc lahko del svojega »bogastva« posredujejo mlajšim. Na razstavo so povabili več gostov, zato ni čudno, da so o njej govorili celo na Zvezi društev upokojencev v Beogradu. V letu 1982 so si uredili majhno kuhinjo. Da njihova naložba še zdaleč ni bila zgrešena, smo se prepričali po končanem sestanku, ko so gospodinje pripravile zakusko. Lani so v hiši dobili še cn prostor in ga opremili s sedeži in mizami. Seveda so največ delali sami, z nekaj denarja pa so pomagale vse tri krajevne skupnosti. Odborniki so vsak v svojih vaseh pridobivali nove člane, čeprav so tudi sami nekateri že bo-lehni. Duša društva je prav gotovo tajnica in blagajničarka Francka Grudnik, ki pa bo iz zdravstvenih razlogov žal morala »izpreči«. Za njen trud in vestno delo so ji prav vsi iz srca hvaležni. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo. Letos se je včlanilo 33 članov, skupaj jih je zdaj 306. Ker ženske povprečno živijo dlje kot moški, ni čudno, da so tudi v društvu v večini. Nad obiskom na sejah se ne pritožujejo. V izvršnem odboru je 13 članov, nadzorni organ pa sestavljajo predsednik Franc Drolc in trije člani. Oktobra lani so pripravili pri- ... _ . -. - j* »* jateljsko srečanje m pogostitev starostnikov. Zapeli so jim f; in možje iz zbora Janez Čel zaigrali pa mladinci in harmonl kar Albin Škrjanc. O izletih ni bilo treba veliko poročati, saj so se peljali samo enkrat, v Goriška Brda. Dohodki društva so skromni, največ denarja naberejo s članarino, prispevki za prapor ln za" vzajemno samopotnbc', Z 'BHresi-'11' mi in prispevki Zveze borcev. Tudi brez številk lahko verjamemo, da morajo zaradi pičle vsote znati obračati vsak dinar. Predsednik nadzornega odbora je potrdil, da ni bilo nobenih nekritih računov in da so tudi govorice o krajah popolnoma neresnične. Lahko mu verjamemo: »Če bi vsi v naši družbi tako skrbno gospodarili, bi ne bredli do vratu v dolgovih.« Po teh poročilih je spregovoril predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije. Ni mogel skriti svojega zadovoljstva nad delom in zato ni skoparil s hvalo. »Vse nas skrbi gmotni položaj upokojencev. Zavedamo se, da so nekateri že resno ogroženi. Žal je tako, da za pokojnine ne moremo nameniti več denarja, kot se ga v skladu nabere. Pokojnine se bodo povečale za nekaj odstotkov.. Najbolj pravično bi bilo, ko bi se vsem povišale za enako vsoto.« Omenil je še možnost cenejšega letovanja v njihovih počitniških domovih v Rogaški Slatini, Žirovnici in Izoli. Spomnil jih je še na revijo Vzajemnost, ki v Komendi nima prav veliko naročnikov. Nad 70 let stari člani prejmejo ob rojstnem dnevu čestitko, ki se je mnogi razvesele še bolj kot dragega darila. Zanjo se mnogi osebno zahvalijo in kar ne morejo skriti svojega presenečenja. Kako malo je potrebno, da razveselimo človeka! O izletih je govorilo več prisotnih. Oblikovani morajo biti tako, da ustrežejo vsem okusom. Radi zavijejo v industrijske trgovine,^ zato morajo izlet pripraviti ob delovnikih. Tedaj pa se žene in gospodinje spet težko ločijo od doma, saj mnoge skrbijo za vnuke ali kar za celo mlado družino. Spregovorila sta še predstavnik kamniškega društva in predsednik KS Moste. Prvi je opisal delo v Kamniku, kjer imajo več komisij, tako so še uspešnejši. Predsednik KS Moste, Miro Kepic, se je tudi zahvalil za vabilo, obenem pa za vse, kar so zdajšnji upokojenci prispevali za družbo, torej za nas. »Vi ste pravi vezni člen med tremi krajevnimi skupnostmi, zato nj čudno, da ste povsod naleteli na pomoč. POROKE OSOLNIK Stanislav, embaler iz Velike Lasne in KOROŠEC Anica, adjustirka iz Raven pri Šmartnem SVETEC Bogdan, tehnolog-pripravniK u Šmarce in TERAN Ivanka, učiteljica razrednega pouka iz Mekinj ZAMLJEN Peter, voznik viličarja iz Črne pri Kamniku in ŽAGAR Sonja, kuharica iz Čme pri Kamniku ERDANI Mirko, strojni ključavničar iz Oševka in OBVESTILO DIABETIKOM V torek 19. Junija 1984 ob 16. uri bo letni sestanek diabetikov iz občine Kamnik v mali dvorani kina DOM. Na sestanku bomo odločali o registraciji in novem vodstvu društva. Društvo v Kamniku bo v bodoče samostojno in ne bo več pod okriljem ljubljanskega društva. To zato, ker bo, po zagotovilu direktorja zdravstvenega doma Kamnik dr. Do-pliharja, začela delovati v Kamniku specialistična ambulanta za diabetike. Na sestanku bo sodelovala tudi zdravnica - diabetologinja, ki bo vodila to ambulanto, s kratkim predavanjem. Udeleženci sestanka bodo lahko tudi plačali članarino, ki znaša 30 din letno. Kupili bodo lahko tudi najnovejšo knjigo SLADKORNA BOLEZEN, ki stane 150 din. Osebnih vabil za ta sestanek ne bomo pošiljali! DRUŠTVO DIABETIKOV KAMNIK Prav gotovo vi še bolj kot mladi čut^c potrebo po osebnih srečali mi stikih, zato bi bilo prav, da bi se večkrat zbrali in »premleli« svoja doživetja in spomine. Tudi jaz vam želim predvsem zdravja.« Člani so potrdili dosedanji odbor, le za tajnico še niso našli ustrezne zamenjave. Tudi v prihodnje naj bi nadaljevali / vsemi utečenimi dejavnostmi, več pa bi se morali posvečati bolnikom in oslabelim, jih obiskovati doma, v bolnicah ali v domovih upokojencev. Zahvalili so se Jožetu Zamiku iz Suhadol, ker je že več kot stokrat nesel prapor umrlim članom na zadnji poti. Obenem so mu čestitali za 50 let zakon- skega življenja z ženo Milko. Po tem uradnem delu še misliti ni bilo, da bi kdo odšel. Spretne žene so pripravile zakusko, godec Albin pa je poskrbel za dobro voljo. Kdor bi ne vedel, da so zbrani sami upokojenci, bi prav lahko mislil, da je prišel na sestanek KS ali SZDL. Toliko energije in volje še žari v teh očeh, da jim jo lahko zavida prenekateri mlad človek. Verjetno pa bo kar držalo, da starost ohrani, česar se mladost navadi. Kako naj zdaj počivajo in pustijo vse vnemar, ko pa so celo življenje delali in se razdajali! Pa čeprav dostikrat le za ljubi kruhek! IRENA URBANEC POTOČNIK Darinka, b/usil-ka kož iz Stahovice MLEKUŽ Roman, elektrikar iz Domžal in REMS Andrejka, med. sestra iz Kamnika ŠAREČ Anton, tesar iz Šmarce in ROGINIČ Biserka, poslovni manipulant iz Šmarce HRIBAR Janez, delavec iz Malega Hriba in JEGLIČ Štefka, krojilka iz Češnjic v Tuhinju OSOLNIK Branko, voznik tovornjaka iz Kršiča in KOROŠEC Darinka, farmacevtski tehnik iz Kamnika. Montažno podjetje p. o. Molkova pot 5, 61240 Kamnik komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge 1. umerjevalec Pogoji: končana elektrotehniška šola - smer elektronika; 2 leti delovnih izkušenj; poskusno delo 60 dni 2. razvijalec Pogoji: končana elektrotehniška šola - smer elektronika; lahko pripravnik; poskusno delo 60 dni 3. monter klima naprav Pogoji: končana poklica šola; 2 leti delovnih izkušenj; poskusno delo 60 dni 4. več stavbnih ključavničarjev Pogoji: končana kovinarska šola; 2 leti delovnih izkušenj; poskusno delo 60 dni 5. elektromehaniki v sestavljalnici Pogoji: končana šola za elektromehanike; lahko začetnik; poskusno delo 60 dni Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Montažno podjetje Zarja Kamnik, kadrovska služba, Molkova pot 5, 61240 Kamnik. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v roku 30 dni po izteku roka za vložitev prijave. Integral DO LPP TOZD Obmestni potniški promet, b. o. Ljubljana oglaša prosta dela in naloge 1. sprevodnika za progo Kamnik-Ljubljana s stanovanjem v Kamniku ali Domžalah Pogoji: končana osnovna šola DO LPP TOZD Delavnice b. o. Ljubljana Obrat delavnice Kamnik oglaša prosta dela in naloge 1. pralca - mazalca (izmensko delo) Pogoj: osnovna šola, odslužen vojaški rok Za vsa navedena dela se delo sklene za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela po Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166. Komisija za delovna razmerja TOZD PTT Domžale objavlja prosta dela in naloge dostavljanje ptt pošiljk na ptt enoti Kamnik Kandidati ali kandidatke morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednja pogoja: - končana osnovna šola in trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek brez dodatkov znaša 17.000 din. Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD PTT Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. kemijska industrija KAMNIK n. sol. o., Kamnik, Fužine 9 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge * ,, 1. organizacija, spremljanje in izvajanje izobraževanja - 6 ur sistemizacija del in nalog - 2 uri - 1 kandidat 2. Čiščenje prostorov upravne zgradbe - 8 ur - 1 kandidat 3. stražarska in kontrolna služba - 8 ur - 1 kandidat 4. delo in pomoč pri skladiščenju in odpremi razstreliva, vžigalne vrvice in črnega smodnika in drugih razstrelilnih sredstev - 8 ur - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1.: da ima strokovno izobrazbo organizator dela -profil ing.; da ima 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Ad 2.: delavec brez poklica Ad 3.: da ima strokovno izobrazbo gasilec - širok profil; da ima 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Ad 4.: da ima strokovno izobrazbo kemijski proce-sničar - širok profil; da ima 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Komisija za delovna razmerja TOZD »Vzdrževanje« objavlja prosta dela in naloge 1. kurjenje parnih kotlov v glavni kotlarni 1 kandidat Kandidat mora poleg splošnih pogojev,določenih v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjihjzpolnjevati še naslednje pogoje: '- da ima strokovno izobrazbo kovinske usmeritve-širok profil; 4-izmensko delo Komisija za delovna razmerja TOZD »Kamniktit« objavlja prosta dela in naloge 1. organiziranje del pri izdelavi aluminijevih prahov in past 1 kandidat Kandidat mora poleg splošnihi pogojev, določenih v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih,izpolnjevati še naslednje pogoje: . - kemijski ali metalurški tehnik - profil tehnik - da ima 3 leta delovnih izkušenj Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fuži-- ne 9. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Vse podrobnejše informacije daje kadrovska služba delovne organizacije, tel. 831-011. Prebujene »majske rožice« kronika za mesec maj se razlikuje »d prejšnjih predvsem v povečanem številu kaznivih dejanj in prometnih nesreč. V spomladanskem in poletnem času je na naših cestah več kolesarjev in koles z motorjem. Ugotavljamo, da velikokrat ravno kolesarji in motoristi sami povzročajo prometne ne/gode, v katerih so ravno oni hudo telesno poškodovani ali pa se nesreče končajo s smrtnim izidom. Za primer navajamo kolesarja, ki je zapeljal na robnik in se hudo telesno poškodoval (pretres možganov, počeno lobanjsko dno). JAVNI RED IN MIR l. 5. I «84 ob 17. K) je bila po telefonu zaprošena intervencija s pojasnilom, da je Silvo H. iz Rudnika prišel domov vinjen, da pretepa družinske člane in da razbija. Na kraju so miličniki ugotovili, da je mož S. prišel domov vinjen in je šel spat. Žena J. ni' bila zadovoljna s tem, zato ga je vrgla s postelje, napadla z noži in razbijala stole. Možu je prekipelo in jc ženo dvakrat z dlanjo udaril. Žena je nato poklicala svojo mamo, ki je prišla k hčerki ter ob prihodu miličnikov na ves glas kričala, ni upoštevala odredb miličnikov ter ovirala postopek. Na večkratna opozorila miličnikov so sc vsi trije pomirili. Zoper vse tri sledi »pozdrav« od sodnika za prekrške. 12. 5. 1*984 ob 13.45 je bilo na PM sporočeno, da se v gostilni na Črnivcu pretepajo. Na kraju so miličniki ugotovili, da so sc pretepali, razbijali kozarce in pepelnike Marjan D. iz Studenca. Branko R. iz Nove Štifte in Primož G. iz Rečice ob Paki. 14. 5. 1984 ob 01.05 so se pred hotelom Malograjski dvor pretepali vročekrvneži Silvo B.. Dejan Š.. oba iz Kamnika. Peter Š. iz Podhruške in Frane D. iz Cankarjeve ulice v Kamniku. Za vse vročekrvneže sledi »pomirilo« . 15. 5. 1984 ob 16.30 je bilo sporočeno na PM. da se na Bakovni-ku klati pes neznanega lastnika in da je ugriznil že tri otroke. Na kraju so miličniki ugotovili, da je pes last Franca U. iz Bakovnika, da je ugriznil tri otroke iz Klavči-čeve. Psa so pregledali in ustrezno ukrepali na Veterinarskem zavodu v Kamniku. Zoper lastnika sledi predlog sodniku za prekrške. Dne 21. S. 1984 ob 19.49 je vinjeni Franc K. iz Bakovnika sam jemal alkoholne pijače oz. si SMRTI KOČAR Frančiška, druž. upokojenka iz Mlake 26, stara 80 let ŠTELE Frančiška, osebna upokojenka iz Podboršta pri Komendi, stara 83 let VODUŠEK Alojzija, gospodinja iz Ljubnega ob Savinji 170, stara 74 let PIRC Ivana, družinska upokojenka iz Kosiš št. 13, stara 76 let ZAVRL Frančiška, gospodinja iz Kamnika, Vegova ul. 8, stara 69 let VERSTOVŠEK Zvonimir, predavatelj na visoki šoli org. dela iz Kamnika Josipa Ogrinca 3, star 60 let BEVC Janez, gostilničar iz Kamnika, Vegova 2/a, star 81 let ŠTULAR Frančiška, osebna upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 14, stara 78 let URH Darko, strojni tehnik iz, Krivčevega 20, star 27 let SLAPNIK Valentin, osebni upokojenec iz Bele 29, star 75 let GORŠE Franc, osebni upokojenec iz Ljubljane, Triglavska 5, star 78 let DOLENC Frančiška, gospodinja iz Novega Celja, Jurčičeva 6, stara 75 let VAVPETIČ France, kurjač iz Podgorja 113, star 60 let ŠUŠTAR Jernej, delavec iz Velike Lasne 7, star 45 let KOŽELJ Marija, gospodinja iz Zgornjih Stranj 29, stara 88 let KUHAR Ana, kmečka upokojenka iz Tučne št. 3, stara 81 let VRHOVNIK Luka, kmečki upokojenec iz Tunjic št. 30, star 86 let celo postregel, ker v bifeju na Bakovniku zaradi vinjenosti ni bil postre/en. 28. 5. 1984 ob 19.20 sc jc v kavarni Veronika v Kamniku nedostojno vedel in pretepal v močno vinjenem stanju Marjan B. iz Obrš pri Domžalah. Pri postopku se je tudi fizično uprl miličnikom tako, da je bila uporabljena fizična sila. Pripeljan je bil na PM. kjer se je pomiril. 28. 5. 1984 ob 17.25 je doma vinjen razgrajal in pretepal svojo mamo in sestro Franc B. iz Lok. Miličniki so imenovanega doma opozorili, ta je opozorilo tudi upošteval. KAZNIVA DEJANJA 2. 5. 1984 ob 3.55 sc jc na PM zglasil Miran P. iz Zdušc in povedal, da je ponoči okoli 01.30 slišal, da nekdo vlamlja v njegov osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred garažo ob stanovanjski hiši. Neznanega storilca jc prepodil in preplašil s tem. da je izstrelil naboj z lovsko puško. Približno čez eno uro jc ponovno slišal, da mu nekdo vljamlja v avtomobil. Vzel je lovsko puško in skozi okno izstrelil naboj z namenom, da prepodi storilca. Po izstrelil naboja je slišal, da je nekdo (storilec) zastokal in peš odšel. Miličniki so odšli na kraj s službenim psom in kmalu izsledili osumljenca Karlija K iz Šmar-ce. zoper katerega je napisana kazenska ovadba. 5. 5. 1984 ob 9.30 je bilo sporočeno iz samopostrežne trgovine Kočna na Bakovniku, da so zalotili neko žensko pri tatvini. Na kraju so miličniki ugotovili, da je Ivanka O. iz Križa vzela prehrambene artikle, nc da bi jih plačala, v znesku 1000 din, Zoper osumljenko je napisana' kazenska ovadba, delavcem samopostrežne trgovine velja pohvala za vestno opravljanje dela. 17. 5. 1984 ob 14. uri so delavke trgovine ONA-ON v Kamniku zalotile Marinko T. iz Podgorja pri tatvini ženskih hlač v vrednosti 3000 din. 21.5. 1984 ob I 1. uri so delavke v trgovini Metka dobile pri tatvini Sonjo T. iz Šmarcc, katera jc vzela nogavice, suhe slive, jabolka in kruh v skupni vrednosti 310 din. PROMETNE NESREČE 5. 5. 1984 ob 14.50 sc je v križišču pri Kralju v Mostah zgodila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila Rafael R. iz Šmartnega ob Paki, ki je vozil po lokalni cesti iz smeri Vodic, v križišču v Mostah izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Marku J. iz Retja pri Tržiču, kateri jc pripeljal iz smeri Brnika. Pri tem jc cn potnik v osebnem avtomobilu, ki ga jc vozil Rafael, zadobil lahko telesno poškodbo, na obeh vozilih pa je nastala materialna škoda za približno 100.000 din. 7. 5. 1984 ob 16.55 sc jc na Kovinarski cesti zgodila prometna nezgoda, ker je otrok - kolesar vozil po Tkalski poti in v križišču s Kovinarsko cesto ni ustavil, temveč zapeljal na prednostno cesto. V tem trenutku pa je po prednostni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez B. iz Kamnika in s prednjim levim delom vozila trčil v kolesarja. Pri tem je otrok na srečo zadobil samo odrgnine po obrazu in levem boku. Na osebnem vozilu je nastala minimalna materialna škoda. Na mestu jc ponovno opozorilo vsem udeležencem v prometu. 20. 5. 1984 ob 14.20 jc neznani voznik kolesa z motorjem izsilil prednost v križišču Kovinarske in Ljubljanske ceste in zadel kolesarja Borisa Ž. iz Mengša, ki jc pri padcu zadobil telesne poškodbe. Miličniki so približno po treh urah izsledili pobeglega voznika kolesa z motorjem in ugotovili, da je to Robert D. iz Duplice. 26. 5. 1984 ob 9.50 sc jc na Kranjski cesti v Kamniku zgodila prometna nezgoda. Marija O. iz Podgorja sc jc peljala s kolesom na motor iz smeri Podgorja proti Kamniku. Voznik osebnega avtomobila Franc S. iz Kosiš jc na Kranjsko cesto zapeljal s parkirnega prostora tovorne železniške postaje in pri tem izsilil prednost voznici kolesa na motor ob zavijanju na desno na Zaprice. Voznica je zadobila hudo telesno poškodbo in bila odpeljana z vozilom prve pomoči v KC Ljubljana. 28. 5. 1984 ob 22.05 sc je zgodila hujša prometna nesreča na Ljubljanski cesti v Kamniku. Voznik osebnega avtomobila Sead C. iz Zg. Tuhinja je vozil po Ljubljanski cesti iz smeri Kamnika proti Duplici z neprimerno hitrostjo in zaradi tega odpeljal v levo stran vozišča ter čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Fortunata B. iz Soteske. Pri tem sta oba voznika zadobila telesne poškodbe in bila odpeljana v KC" Ljubljana. Na vozilih je nastala materialna škoda, po nestrokovni oceni za približno 150.000 din. POHVALNO Tudi v mesecu maju so pošteni najditelji prinesli na Postajo milice najrazličnejše predmete, od živil. ur. ženske denarnice z denarjem, dokumenti, ženski dežnik do kolesa. POŠTENI NAJDITELJI: Stane ŽURBI - Podgorje. Rezka SITAR - Godič. Nandc ZORE -Kamnik, Tanja ŠIMENC - Vrh-polje. Sonja FARTEK - Kamnik, Franc LIPOVŠEK - Kamnik. Janez GOLOB - Kamnik. Draga ŠUŠTAR - Markovo K. Z. Varnost otrok med počitnicami V juniju in juliju je predvidena izvedba akcij VARNOST OTROK IN MLADINE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA IN POLETNIH POČITNICAH, zaradi konca šolskega leta pa navezujemo tudi akcij« VARNOST OTROK IN MLADINE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA, ki je predvidena v avgustu in septembru. Bližajo se šolske počitnice, čas radosti za večino otrok. Za mnoge izmed njih pa bo tudi prvo samostojno bivanje doma. medtem ko bodo starši na delu: zato bodo bolj nočeš kot hočeš prepuščeni cesti, kajti mnogi med njimi nimajo babic ali dedkov, da bi pri njih v varstvu dočakali trenutek, ko bodo skupaj s starši odšli na morje. Krvni davek, ki ga vsako leto pred in med počitnicami plačujejo otroci, je odločno preve-jik. Pri tem jc treba povdariti, da so mladi za to še najmanj krivi. S pravilno in pravočasno vzgojo sc da res marsikaj doseči, vendar pa otrok šc vedno ostaja otrok. Voznik, ki je povozil otroka, je bolj ali manj kriv tudi tedaj, ko sc je na cesti ravnal po črkah zakona. Ne samo, da tako pravijo sodniki, tudi vozniki sami se obtožujejo., zakaj niso bili bolj previdni. Zdi sc. da imajo še najbolj primeren odgovor oziroma nasvet, kaj storiti, da bo nesreč manj tisti, ki pravijo, da naj odrasli prometni udeleženci položaj na cesti presojamo oziroma skušamo misliti tako, kot to počnejo otroci. Ko žc govorimo o zbranosti - skorajda prepričani smo lahko, da imajo »otroške navade« tudi mnogi vozniki. Večina starih voznikov poz- na te navade, čeprav se pogosto tega ne držijo in to je tisto, kar povzroča nesreče na naših cestah Potrebno jc opozoriti starše, vzgojitelje in učitelje na povečano skrb za otroke, še posebej med šolskimi počitnicami. Kajti šc tako majhna napaka sc v prometu ponavadi hudo kaznuje, Hkrati pa velja opozorilo tudi avtobusnim prevoznikom in vodjem izletov, ki bodo v teh dneh vozili otroke na šolske izlete. Prav od njih jc veliko odvisno, ali se bodo šolarji vrnili z zaključnega izleta zdravi in živi. Voznik sc mora bolj kot kdajkoli zavedati, da prevaža drugačen »tovor« - otroke. Pomembno dejstvo, s katerim jc treba računati, je slaba zmožnost otrok pri ocenjevanju oddaljenosti vozila in njegove hitrosti. Preko organov v KS. RK. Zveze socialistične mladine, društev prijateljev mladine in drugih organizacij (klubov, društev itd.) je potrebno organizirati prostovoljne dejavnosti (v KS. šolah, na igriščih ipd), ki bodo otroke angažirale v času odsotnosti njihovih staršev, s čimer bi bilo zagotovljeno varovanje otrok. Opozorilo velja tudi voznikom motornih vozil na pogoje vožnje, ne samo ob odhodu na letni dopust; otroci naj obvezno sedijo na zadnjih sedežih, vozniki pa naj prilagodijo režim vožnje (najbolj priporočljiv čas vožnje, pogosto ustavljanje na počivališčih itd.). V organizirane oblike letovanja kot so: otroške kolonije, letovišča, izleti, mladinske delovne akcije ipd. naj bo vključena vsebina prometne vzgoje, sami kraji oz. okolica objektov pa naj bo čimbolj zavarovana. SPV ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in brata JANEZA GRADIŠKA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Svilanita, ki so nam kakorkoli pomagali, součustvovali z nami, poklonili cvetje in našega ata pospremili k zadnjemu počitku. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru in duhovščini za pogrebni obred. Žalujoči: žena Kati, sinova France z družino in Stane, hčerki Helena in Vera z družinama, brata in sestra Kregarjevo, Vipava, Cerklje, Stolnik, Stranje, Stahovica, maja 1984 Ni le več na polju, ne več med gredicami, ni te več v zarji, niti med meglicami, v šumu valov, ne vetrov. Ni te nikjer več. kjer bila si prej. Minilo je leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra FRANČIŠKA SUŠNIK iz Čme Spomin nate bo ostal vedno živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal solza in bolečine Hvala vsem, ki jo imate še vedno v spominu Njeni ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti naše drage mame in žene FRANČIŠKE ZAVRL sočustvovali z nami, ji poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. VSI NJENI /O ljubljanska banka Poslovna enota Kamnik Nove obrestne mere Od 1. maja 1984 veljajo višje letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 30% za vloge, vezane nad 3 mesece 35% za vloge, vezane nad 12 mesecev 38% za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespremenjene: 7,5% za vloge na vpogled 9% za vloge, vezane nad 12 mesecev 11% za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5% za vloge, vezane nad 36 mesecev ■ Obresti od sredstev na deviznih hranilnih knjižicah in deviznih računih jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne bivajo v tujini, se po določilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ št. 70/83) od 1. januarja 1984 izplačujejo v dinarjih. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJA KOŽELJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem DO Utok in KIK Kamnik za pomoč, izraze ■ sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni poslednji poti. Enako zahvalo izrekamo pevcem za ganljivo petje in duhovščini za pogrebni obred. Žalujoči: mož Jože, sinova Ciril in Jože, hčerki Anica in Milka z družinami Zg. Stranje, Mekinje, Kršič, Županje njive, maja 1984 Tovarna usnja Kamnik, delovna skupnost skupnih služb na osnovi sklepa OMRD oglaša na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela 2 kuharici Pogoji - kuharica - eno leto delovnih izkušenj Pismene "prijave je treba poslati v roku 8 dni po oglasu del na naslov: Kadrovska služba Tovarne usnja Kamnik, Usnjarska 8, 61240 Kamnik. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. XXI. Štuparjev me mori a I V nedeljo, 13. maja je alpinistični odsek PD Kamnik skupaj s postajo GRS Kamnik na Kamniškem sedlu izvedel tradicionalno, že 21. tekmovanje v veleslalomu za Štuparjev memo-rial. Tekmovanje je bilo prvotno načrtovano za 15. april, vendar je bilo takrat zaradi prevelike nevarnosti plazov odpovedano. Tudi tokrat je vreme kazalo prav slabo, saj je bila v soboto, ko so postavljali in pripravljali tekmovalno progo, občasno taka megla, da se ni videlo od vrate do vrate. In bilo je tudi tako toplo, da so z Brane in Planjave cel dan grmeli plazovi novega, prejšnje dni zapadlega južnega snega, ki pa niso ogrožali proge. Slabo vreme in še slabša vremenska napoved sta tako prestrašila planince in smučarje, da se tekmovanja niso udeležili v takem številu kot običajno. Nedeljsko jutro pa se je rodilo s soncem in modrino, tako da so bile tihe želje organizatorjev za lepim vremenom krepko presežene. Sončno z delno oblačnostjo, vendar precej hladno vreme je dokaj ugodno vplivalo na progo, tako da so bili tekmovalni pogoji precej izenačeni. Proga je imela 45 vratic, dolga je bila manj kot 2000 m in je imela okoli 430 m višinske razlike. Proga za ženske je bila malo krajša. Rezultati: ALPINISTKE: Lika Bregar AO Jezersko, 2. Karmen Kar- ničar AO Jezersko, 3. Marjeta Bernot AO Kamnik. PLANINKE: 1. Katarina Humar PD Kamnik, 2. Patricija Verbole PD Kamnik, 3. Simona Škarja PD Men- g ALPINISTI: l.Luka Karničar AO Jezersko, 2. Davo Karničar AO Jezersko, 3. Rado Markič AO Jezersko. PLANINCI: 1. Primož Galjot PD Kamnik, 2. Peter Sušnik PD Jezersko, 3. Vanjo Bregar PD Jezersko. EKIPNO PLANINCI: l.PD Kamnik (Primož Galjot, Rok Jarc, Primož Doplihar), 2. PD Jezersko (Peter Sušnik, Vanjo Bregar, Janez Krč). EKIPNO ALPINISTI: 1. AO Jezersko (Luka Karničar, Davo Karničar, Rado Markič), 2. AO Kamnik (Janez Ažman, Marjan Kregar, Boštjan Grilje). POMAGAJMO GRADITI! Planinsko društvo Kamnik bo letos začelo prenovo in povečanje Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Ker vemo, kako na tesnem je z denarjem, prosi za pomoč vse občane. Ta pomoč je lahko v vsakršni primerni obliki, tudi v delu. Tako bo od junija pa do oktobra, ko bo potekalo delo na Kokrskem sedlu, močno dobrodošel vsakdo, ki bo pri delu pomagal. Večje delovne akcije bodo najavljene v oglasni omarici PD na Kidričevi ulici, na njih pa je zaželen res vsakdo, ne samo planinci. Ti so se dogovorili, da bo vsak od njih, ki že tako aktivno dela v odseku, poleg vsega ostalega dela in aktivnosti, prostovoljno opravil najmanj 16 ur efektivnega dela še na Kokrskem sedlu. PAKLENICA '84 Tudi letos so se člani kamniškega alpinističnega odseka udeležili tradicionalnega srečanja vseh jugoslovanskih alpinistov, ki je bilo med prvomajskimi prazniki v kanjonu Velike Paklenice v Južnem Velebitu. Žal vreme ni bilo najbolj ugodno. Pihal je močan veter, ki je podiral šotore, tri dni je deževalo, tako da je bila letošnja bera plezalnih vzponov občutno manjša kot bi bila, če bi bilo lepo vreme. Tako je 18 članov AO naredilo 106 vzponov, med katerimi jih je bilo tudi nekaj zelo kvalitetnih: El condor passa, Rio, Utopija, Diagonalna, Slovenska itd. Mladinski odsek pa je letos za spremembo organiziral svoj tradicionalni prvomajski tabor namesto v Kamniški Beli v Veliki Paklenici, skupaj z alpinisti. Žal je tudi njim vreme preprečilo izpolnitev načrtov, tako, da so lahko obiskali samo Manito peč in Borisov dom in se povzpeli na Anića kuk in Vidakov kuk. Odbojka Mladi Kamilicam premagali Zagreb I .etos so so kamnišk. odhojkarji (do l<> let j prvič kot mestna mladinska reprezentanca Kamnika udeležili vsakoletnemu Velikega prvomajskega turnirji! mestnih reprezentanc v Beogradu. V konkurenci 2K najboljših jugoslovanskih mladinskih ekip so se prav imenitno odre/ali saj so zasedli, kol tretja ,najboljša slovenska ekipa / gladko zmago nad mestno reprezentanco Zagreba z 2:0. dobro 13,mesto, Od petih tekem, ki so jih odigrali od 2K. aprila tlo I - maja so \ predle*kmo-vanju najprej presenetljivo premagali mladince /ve/nega ligaša Modrica / 2:1 izgubili pa so po sicer dobri igri z Osijekom 2:0 (to je /, mladinci /veznega ligaša Železničar, Osijek). V finalu so se nato smeli boriti za mesta od ll, do šestnajstega. Tu so najprej izgubili / ekipo Vrsea Z 2:0 in nato pora/ili še mestno reprezentanco Ši-lienika (2:0) in kot rečeno z odlično igro še Zagreb. Mladinci Zagreba so pravzaprav mladinci zagrebške »Mladosti - Monterja«, državnega članskega prvaka, zato je ta zmaga Ka-mničanov Še toliko pomembnejša. V zadnjem ifizu so naši fantje Zagrebčane dobesedno »pregazili«. s^i j so dobili niz celo s 15:0. Sicer so na tekmovali ju letos zmagali odlični mladinci lireka pred mladinci znanega Velikega Gr tdist i (ki |e največji k proizvaja* l<*C« odličnih odbojkarjev: Mitič. Tri-funovič.,,. v državi), Strumico in Po-žarevcem. 5. mesto so zasedli igralci Stavbarja (Mrh,), ki so dokaj nesrečno izgubili tekmo z Velikim Gradištem, 6. so bili Osiječani«,?; Titograd, S. Beograd. 4>. Vršac. 10. Kraljevo. II. Novo mesto. 12. Novi Sad, 13. Kamnik. 14. Zagreb. 15. Rijeka, lb. Šibenik. 17. Modrica, IS. Nova Gorica, Sarajevo. 20, Sisak. 21. Ravne. 22, Bled itd. Da imamo sedaj v Kamniku zares dobre o.dbojkarje, potrjuje tudi dejstvo, da so na nedavnem neoficielncni državnem prvenstvu mladincev do letnika l^ftfti na Partizanski olimpijadi v Poči (10.-13. maj X4>, v slovenski mladinski reprezentnaci nastopili kar trije Kamničani: Aleš Škorjanc. Gregor Hribar in Janez Slabajna. Škorjanc je bil v reprezentanci tokrat že tretjič. Hribar drugič in Slabajna prvič. Reprezentanca se je v Foči med osmimi reprezentancami uvrstila na častno tretje mesto za Bosno in Srbijo s lem, da je izgubila vsega samo eno tekmo 2:1 proti Vojvodini, premagala pa je Orno goro 2:1. Srbijo 2:1 in v malem finalu Makedonijo gladko z 2:0. ('lani tretji v 1. slovenski ligi. 21. aprila so odbojkarji prvega moštva OK &aiii^ika. doma odigrali zadnjo tekniti Vclošnjrga prvenstva I9K3/S4, Premagali so brc/ težav vrsto Topolši-cc in se tako z 2W točkami uvrstili na častno tretje mesto za Pionirjem i/ Novega mesta (35) in Salonitom (Kanal. 34) ter pred Izolo (27). Turbino (2d>. Šempetrom in Brezovico (po 25). Bovcem in P, Črnuče (po 24) in Topolšico (2 l točk). V drugem spomladanskem delu so naši igrali takole: izgubili, so teknje proti Pionii'jvi'.VO. Salonitu 3:1, Izoli 3:0 in Turbini (2:3). dobili pa so tekme / Bovcem (3:1). Šempetrom (3:2). Brezovico (3:1 h P. Črnuče 3:0 in Topolšico (3:1), Drugi del prvenstva ekipe je v glavnem vodil trener Marjan Novak. To prvenstvo so Kamničani predvsem i/koristili za uvajanje mladih igralcev, kar jim je v celoti uspelo, čeprav je bil tudi še delež starejših igralcev vreden vse pohvale. V petih mesecih, do začetka nove prvenstvene se/one S4 '85. |ih sedaj čaka vrsta nastopov na ra/ličnih tur- ■ nir.jih pa tudi vseskozi marljive priprave za v prihodnje še boljši uspeh.. Članice 4. - 5. mesto v II. SOI. -zahod. Odbojkarice OK Kamnika so tudi že končale prvenstveno sezono 11>K3 S4 in to na solidnem 4.-5. mestu, kar je za zelo pomlajeno ekipo lep uspeh. V 14-ih kolih so zmagale sedemkrat, V drugem delu prvenstva so zabeležile zmage, proti novomeškemu Pionirju in Kopru It in seveda proti ()K 1 jubljana s 3:0 h. h. Poražene pa so bile od (rnučank, Triglava (Kranj) (obe 3:0) Gorijs3:1 (~ 12. 3. 4, S) in od Partizana Bclt (Črnomelj) 3:1 (7. 10 - 10.3). Končni vrstni red: l. Triglav 25 (20) točk. 2. Parti/.an-Crnučc 25 (17), 3. Gorje 23. 4, - 5. P. Bclt in Kamnik (po 21. točk), 6. Pionir 21, 7. Koper II, 17. S, Ljubljana K točk. Pod vodstvom trenerja A ca Jonče-skega se dekleta sedaj že pridno pripravljajo na nastop na slovenskem ženskem taboru v Rogo/i. Najmlajši odbojkarji (do 15 let) drugi na področnem prvenstvu OUbojkarJI OŠ Frana Albrehta so kot letošnji občinski prvaki najprej nastopili na prvenstvu ljubljanskega območja Na treh turnirjih v Črnučah. Kamniku in v Radomljah so vedno premagali oba svoja nasprotnika iz vzhodnega dela ljubljanskega območja: pionirje OŠ Maksa Pečarja (Črnuče) in OŠ »Radomeljske čete«. S tem so se uvrstili na polfinalni turnir Slovenije, na prvenstvo Ijubljansko-no-vomeške regije, ki je bilo aprila na Brezovici pri Ljubljani Tam so. kot lani zopet za las (za 4 točke) izgubili proti OŠ Brezovica, predvsem zaradi bučne in številne publike, šolarjev tamkajšnje šole. V prvem nizu so Kamničani vodili že s 13:5. pa so ga žal. zaradi nervozne igre in slabega sprejema servisa v nadaljevanju, izgubili s 16:14, Prav' tako so vodili tudi v drugem nizu že s 13:12. žal zapravili servis in tako tudi ta ni/ izgubili na razliko 15:13. V nadaljevanju so »Albre-htovci« zaigrali odlično in premagali prvaka Dolenjske OŠ Mokronog /. 2:0 in se tako v republiki uvrstili na 4. do 6. mesto, kar pomeni največji uspeh kamniških pionirjev odbojkarjev v zadnjih letih. Nizozemska : Jugoslavija 3:2 v Kamniku 4. april je bil za slovensko in jugoslovansko sedečo odbojko pravi praznik. Tega dne so se namreč v Kamniku ob odlični organizaciji ZIJIM in OK Kamnika \ nabito polni (nad 600 gledalcev ) veliki šporini dvorani pomerili paraplegiki Nizozemske in Jugoslavije v sedeči odbojki. Nizozemci so odigrali to tekmo pri nas v okviru enotedenske turneje po Sloveniji oz. skupnih priprav (v Topolšici) z. našo reprezentanco. Jugoslovanski odbojkarji - paraplegiki v katerih vrstah so poleg kapetana Jožeta Banfija nastopili se trije Kimnicim Jože KoVaeu Slavko Golubić in Marko Zupanč^c^ so se v tej tekmi odlično upirali pTpvMr še neporaženim svetovnim in olimpijskim prvakom. Gostje, zlasti pa še njihov trener, so bili tega napredka naših, ki so trenutno nekje na 5. mestu na svetovni lestvici, zelo veseli, saj je ta tudi sad strokovne pomoči prijaznih nizozemskih gostov. Naši tudi sedaj izjemno trenirajo, saj jih čaka že ta mesec 2. olimpiada paraplegi- kov. ki bo v Nevv Yorku v ZDA. kjer jim seveda želimo čim lepši uspeli. Mladinski reprezentanci SRS in SFRJ na pripravah v Kamniku 22*aprila sta v Kamnik prispeli obe reprezentanci mladih odbojkarjev. ki sta se tu prva 2 dni in druga 10 dni. pripravljali za bližnje nastope. Slovenska vrsta se je, poti vodstvom trenerjev mag. Vik i ja Krevsla in Nika Carga. pripravljala za nastop v Foči. medtem ko so" se najboljši jugoslovanski mladinci pripravljali, prav tako v veliki športni dvorani in v telovadnici pri zdravstvenem domu za nastop na kvalifikacijah za evropsko-mladinsko prvenstvo l4JK4 v Celovcu. V slovenski ekipi so bili tokrat kar štirje Kamničani: Aleš Škorjanc. Gre ga Hribar in Janez Slabajna ter še Jaka Štele, ki sicer trenutno igra /a P. Narodni tlom v I j ubijani. Po trdem in napornem treningu so imeli naši v ponedeljek 23. aprila v Hali prijateljsko tekmo z jugoslovansko reprezentanco, v kateri sta nastopila tudi Andrej Urnavi in Bojan Mlakar oba z Raven na Koroškem (Lu/inar). Poprečno starejši ( IK do ll> let) in tudi po rasli višji mladinci državne so mlajše vrstnike Slovenije (poprečno stare 17 let) -sicer premagali s 3: l. vendar pa so jim slednji ob požrto valni igri nudili resen odpor, Selektor Vojče Sinadinovski in trener laki Dikov (oba i/ Skopja) sta v naslednjih dneh z reprezentanco »trdo« vadila. Ze v sredo 25. 4. so se pomerili člani OK Kamnika z mladinci Jugoslavije. V eni najlepših in najkvalitetnejših tekem, ki so jih kamniški člani pokazali v zadnjih letih so uspeti mladincem iztrgati skorajda 2 niza. Kamničani so nastopili kompletni s Tadičem, Kajzerjem in seveda vsemi mladimi. Igrali so dobro vsi. še posebej pa sta blestela ing. Tadič in Aleš Škorjanc. OK Kamnik je nato reprezentanci organiziral še dve tekmi in sicer 27. 4. s Pionirjem (člani) v Novem mestu (3:1 za SFRJ) in 29. 4. še n:\ Bledu s tamkajšnjimi člani II. zvezne lige (3:1 za SFRJ). Dobri pogoji v kamniških telova-dnieah in ne nazadnje (reprezentanti so si tudi ogledali Sadri i kar je v muzej, pa tovarni Svilanit in Titan)! v hotelu »Malograjski dvor« in tudi vsestranski servis OK Kamnika in ZTKO Kamnik, so prav gotovo precej prispevali, da se je nato naša reprezentanca od 3 do 7. maja v Celovcu skupaj z mladinci Avstrije pred Švedsko. Madžarsko. Švico in Ciprom uspeta kvalificirati na letošnji evropski mladinski finale, ki bo koncem avgusta oz. v začetku septembra v Franciji. Številne treninge in seveda tekme obeh reprezentanc so /lasti dobro i/koristili odbojkarji in odbojkarice. ter trenerji OK Kamnika, saj sc je od najboljših v državi bilo moč marsikaj naučiti. Pa še to - /aradi dobre igre je bil v širši i/boi* kandidatov za državno mladinsko reprezentanco evidentiran tudi Kamnićan Aleš Škorjanc. Milan windšni;ri;r £1 Ici vabiio Sonce, veter in brezskrbni dnevi počitnic, vse to je tik pred varni. Že veste, kam na dopust? Dobro, to je urejeno, toda, kako preživeti dopust, da ne bo dolgčas? Tudi za to se hitro najde rešitev, samo na pravi naslov se je treba obrniti. V okviru Smučarskega društva Domžale že dalj časa deluje sekcija za jadranje na deski, ki je letos poskrbela tudi za širši krog ljubiteljev jadranja. Za letošnjo poletno sezono so deskarji pripravili naslednje: - izposoja desk za vaš dopust - desko si izposodite v Domžalah, kjer jo tudi vrnete - šola jadranja za začetnike - nadaljevalni tečaji jadranja na deski - tečaj za vaditelje jadranja na deski - turistična regata za pokal Domžal Poleg tega pa deskarji vabijo vse, ki bi radi v sekciji aktivno delovali, da se jim pridružijo. Sekcija ima že nekaj let tekmovalno ekipo, ki dosega vrhunske rezultate, tekmovalci pa tudi večkrat zapovrstjo postajajo državni ter republiški prvaki. V letošnji sezoni, ki se je pričela aprila, so se tekmovalci uvrstili dvakrat na prvo mesto ter 22-krat med prvih detet. Gorazd Zupan je postal državni prvak v SKI-SURF kombinaciji ter tako ubranil lanskoletni naziv, na mednarodnem SKI-SURF tekmovanju na Lago di Garda pa je dosegel odlično 2. mesto v izredno močni konkurenci. Sekcija ima tudi mladinsko vrsto, s katero se letos načrtno ukvarjajo ter mlade učijo veščine jadranja na deski; iz te vrste bodo izšli dobri tekmovalci ter vaditelji jadranja, predvsem pa dobri jadralci na deski. Vas zanima ta šport ter možnosti, ki jift nudi? Ne oklevajte, priključite se sekciji za jadranje na deski. Vse informacije dobite v Kemični čistilnici Mali Maja v Domžalah. M. P. Mladinska odbojkarska reprezentanca Slovenije na Partizanski olimpiadi 1984 v Foči. Čepijo od leve: prvi Grega Hribar, četrti Janez Slabajna in peti Aleš Škorjanc (vsi OK Kamnik). Družina na kolesu Ce razmišljate, kani /a konec tedna, če ne veste, kako preživeti lepo in sončno nedeljo, potem ima Kolesarsko društvo Kamnik i/vrsten predlog. Pripeljite svojo di užino 24. junija v Kamnik, pripeljite se s kolesi - tekmovalnimi, navadnimi, pom kolesi, s prestavami ali brc/ njih. Torej, vaše gesli) naj ho: vsi na kolo, za zdravo telo! Kamniško kolesarsko društvo pripravlja akcijo »Družina na kolesu«, tokrat že osmo leto in se tako pridružuje splošnemu kolesarskemu navdušenju in njegovi množičnosti. Navdušeni kolesarji, ki se radi preizkušate tudi časovno, boste kolesarili od gostilne »Pod skaleo« v Kamniku pa do gostilne »Pod Kozjakom« v ruhinjski dolmi N* stJTimijsI kilometrov dolgi noti vas bo čakala vrsta presenečenj, za vas bodo poleg organizatorjev prireditve poskrbeli še predstavniki tuhinjskih krajevnih skupnosti, spremljala vas bosta glasba in dobra volja vseh sodelujočih. V tekmovalnem delu bo pel kategorij: r I. mlajši MLAD1NFC do lb let in VETERAN od 35 do 45 let v paru 2. starejši MLADINECdt) lKletin VETFRAN od 46 let dalje v paru 3. OCE in HCl 4. TFKMOVALKA IN THKMO-VALFC (poljubna i/bira) 5. DRUŽINA NA KOLESU, starostne omejitve ni. s poljubnimi kolesi, vsaj en otrok. Prvi trije v vsaki kategoriji se bodo lahko pohvalili / novimi kamniškimi medaljami. Podeljena bosta tudi dva prehodna pokala. In da ne bodo ostali nagrajeni samo najboljši (saj je namen te prireditve sodelovati in ne le zmagati), se bo organizator potrudil nagraditi kar največje število udele- žencev s simboličnimi priznanji. Vsi bodo dobili tudi prigrizek in osvežilne pijače. Tovarna »Rog« je pripravila za vas praktične nagrade, in če,vas sreča ne bo obdarila ravno s slednjim, boste morda veseli tudi krofa ali kranjske klobase. Štartnina za pare je dvesto, za družino pa tristo dinarjev. Tekmovalni del se bo začel ob deveti uri. štartne številke pa boste dobili petnajst minut preti startom vsake kategorije. ( In za konce - zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj in hudomušno »polžjo dirko« bo na športnem igrišču za osnovno šolo Toma Brejca Kamnik. Zabavali se boste lahko tja do večernih ur. na prireditvi pa bodo nastopali tudi otroci, upokojenci in nekaj znanih imen naše estrade. ROMANA GRČ AR Nogometaši -veterani pričeli z vadbo Tudi v letošnji sezoni boi za veterane NK Kamnik zelo živahno. Poleg tekmovanja v kamniško-domžalski ligi, ki se je pričelo 18. maja, imajo v programu tudi vrsto prijateljskih srečanj. Tradicionalni nastop proti Usnjarju iz Šoštanja in Proletarcu iz Zagorja bo v maju in juniju. 16. junija se bodo veterani Kamnika pomerili z Dupličani v predtekmi ženskim reprezentancam Slovenije in Ljubljane na stadionu Virtusa na Duplici. 23. in 24. junija bodo gostovali pri moštvu zamejskih Slovencev Triglav iz Miinc-hna. Zaradi boljše pripravljenosti moš-. tva vabi odbor ekipe veteranov NK Kamnik na redno rekreacijsko vadbo vse nogometaše starejše od 33 let. Vadba in tekme so vsak petek od 17,30 dalje na stadionu prijateljstva v Mekinjah. Igralcem so na voljo glavno in pomožno igrišče in garderoba. Spored tekem kamniško-domžalske lige veteranov: 1. in 2. kolo že odigrano 18. in 25. maja. 3. kolo, petek, 1. junija ob 17,30 Dob : Domžale, Ihan : Kamnik, Mengeš : Stol 4. kolo, petek, 8. junija ob 17,30 Mengeš : Dob, Domžale : Kamnik, Stol : Ihan 5. kolo, petek, 15. junija ob 17,30 Kamnik : Stol, Mengeš : Domžale, Ihan : Dob ANDREJ PERČIČ Turnir karate kluba Karate klub, ki deluje v sklopu Športnega (jruštva Komenda, je v nedeljo, 22. aprila organiziral turnir ŠANKUKAI karateja. Organizatorje povabil vse slovenske klube. Udeležba je bila presenetljivo velika, saj se je turnirja udeležilo kar 15 klubov iz vse Slovenije. Tekmovali so v treh kategorijah. Srednja - (rumeni-oranžni) nižja - (beli) pionirji - (kate) REZULTATI: Srednja kategorija: 1. Mušić Rasim (Kamnik), 2. Muratovič Hasan (Hrastnik), 3.-4. Petrov Aco (Maribor), 3.-4: Oven Tone (Ivančna gorica) Nižja kategorija: 1. Keranovič Scad (Forum Ljubljana), 2. Strehar Robert (Domžale), 3.-4. Grgič Ante (Maribor), 3.-4. Maver Miha (Ivančna gorica). PIONIRJI KATE: 1. Cirvenčič Dean (Ivančna gorica), 2. Voler Breda (Domžale), 3. Arzenovič Snežana (Maribor), 4. Habič Tjaša (Domžale). Karate klub Komenda vabi vse, ki bi radi sodelovali v karate klubu, naj se udeležijo treningov, ki so v telova.-^ dnici O. Š. Moste in v Komendi. '. J. K. Lokostrelski klub Kamnik in odbor za množičnost pri ZTKO Kamnik bo 16. junija 1984 organiziral lokostrelski Trim '84. Namenjen je vsem, ki jih lokostrelstvo zanima, pa doslej še niso poskusili streljati s pravim športnim lokom in tudi vsem, ki se želijo vsaj informativno seznaniti z lokostrelstvom. TRIM bo sestavljen iz dveh delov. Zjutraj ob 9. uri se bo pričel prvi del, prikaz pravilnega streljanja z lokom. Vsak bo lahko pod vodstvom učiteljev, vaditeljev in izkušenih tekmovalcev poskusil streljati z lokom. Drugi del, takoimenovani trim turnir se bo pričel ob 15. uri. Na turnirju se bodo pomerili samo rekreativci, razdeljeni pa bodo v dve starostni kategoriji, do 13 let in od 13. let dalje. Za udeležen- ce trim turnirja bomo pripravili tudi praktične nagrade. Vso potrebno opremo bodo udeleženci dobili na strelišču LK Kamnik, kjer se bo prireditev tudi odvijala. Če bo deževalo, bo prireditev preložena na naslednjo soboto. Lokostrelstvo je šport, ki ne pozna starostnih ovir, zato vabimo vse občane Kamnika, da se udeležijo lokostrelskega trima. Istočasno LK Kamnik tudi obvešča vse interesente, da se bo 18. junija ob 18.'uri. začela enomesečna LOKOSTRELSKA ŠOLA. Šolo bo vodil bivši državni repre-zentant Dušan Lctnar, zbor vseh kandidatov pa je v telovadnici pri Zdravstvenem domu. VABLJENI! LK Kamnik Kamničanke na svetovnem kegljaškem prvenstvu »».gr««*. V ,j Kamniški občan ODPRTO 16.-22. SREDA - ZAPRTO Zadnje dni maja je bilo v tivolski dvorani v Ljubljani svetovno prvenstvo v kegljanju. Posebna čast je pri padla kamniškim kcgljaiitam, ki so imele na /aeclkii tekmovanja prvi častni met. Na otvoritvi svetovnega prvenstva v soboto, 26. maja l(>K4. je organizator svetovnega prvenstva izbral kamniške kegljačice za prvi otvoritveni met. To enkratno čast in hkrati tudi dolžnost so s športnim ponosom izpolnile najboljše kegljačice Kegljaškega kluba Kamnik': Majda Bele. Mija Grilc. Jožica Vidic. Danica Volčič. Veronika Osolin in Olga Starovasnik. Velja poudariti, da so kamniške kegljačice že več let v republiški ja-k ost ni skupini in tla tudi sicer dosegajo zelo dobre rezultate v medkluhskih tekmovanjih, zelo vidni-pa so uspehi tudi na republiškem in zveznem ni- ( voju. Pri organizaciji svetovnega prven- : siva so sodelovali številni ljubitelji te- i ga vedno bolj cenjenega sporta, meti njimi so bile tudi kamniške športnice j in športniki - kegljači. Realizacija tega svetovnega prven- ; stva v Ljubljani je pokazala, da je bilo : mogoče lo veliko tekmovanje organi- , zirati in uspešno zaključiti - brez izgu- -be. kar je za naše prilike skoraj *- j edinstven primer. Kcgljaštvo je s tem svetovnim pr- f venstvom ponovno utrdilo svoj živ-j ljeri|ski prostor in bo ob načrtni in vztrajni vadbi dosegalo v prihodnje še boljše rezultate. To zadnje velja tudi za razvoj tega športa na Kamniškem. Stane Simšič KAMNIŠKI OBČAN, grasilo občinske kbnfererce S2DL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana TaŠkar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Meja£ - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški ob- i čan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ^CGP Delo v Ljubljani.