K N J I Ž E V N O S T Iz slovenske geografske in sorodne književnosti Krajevni leksikon Slovenije dokončan Krajevni leksikon Slovenije. III. knjiga. Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. S sode lovan jem F rance ta P lan ine p rip ra v il in u red il Rom an Savn ik. DZS, L jub ­ ljana 1976, 574 s tran i, v p rilo g i m apa z 10 zem ljev id i. Krajevni leksikon Slovenije. IV. knjiga. Podravje in Pomurje. S sodelovan jem F ranceta P lan ine p rip ra v il in u red il Rom an S avn ik. DZS, L jub ljana 1880. 644 stran i, v p rilo g i mapa z 12 ka rtam i. O bsežno zasnovano delo, ki se ga je pred 17 le ti lo til pro f. dr. Roman S a v n i k s svo jim i sode lavc i, je zdaj zak lju če n o s tre tjo in č e trto kn jigo . V tre tji kn jig i so obde lane obč ine Brežice, Celje, H rastn ik , Krško, Laško, M ozirje , Sevnica, S lo ­ venske K on jice , Š en tju r, Šm arje, T rbov lje , Velenje, Z ago rje in Žalec z vsem i svo jim i nase lji, v č e trti pa obč ine D ravograd, G orn ja Radgona, Lenart, Lendava, L ju tom er, M aribor, M urska Sobota , Ormož, Ptuj, Radlje, Ravne, S loven j G radec in S lovenska B is trica , prav tako z vsem i svo jim i nase lji. K akor p rv i dve kn jig i, vsebu je ta tud i tre tja in če trta uvodne sp lošne p reg lede obč in te r sta op rem ljen i s p reg ledn im i zem ljev id i občin , po leg n jih še posebej z ba rvn im i n ačrti m estn ih obm očij Celja, M aribora , M urske S obote te r č rnobe lim načrtom Ptu ja. V če trto k n jig o so vk lju če n i tudi pop ravk i in d opo ln ila podatkov o naprednem de lavskem g iban ju in NOB v I. in II. kn jig i, ki jih je zbra l M ilan Ap ih s š te v iln im i sode lavci in o rg an izac ijam i. Č etrto kn jig o za k lju ču je še seznam občin , nase lij in zem ljev idov za ce lo tno delo od prve do če trte kn jige. S če trto kn jigo je K ra jevn i leks ikon dokončan . C e lo tno delo obsega zdai 2407 s tran i besedila in 52 zem ljev idov. V njem so zabe ležen i in pod robno op isan i vsi k ra ji S loven ije z us trezn im i s ta tis tič n im i in im enos lovn im i podatk i, z navedbam i o gospodarsk i in k u ltu rn o p rosve tn i de javnos ti, o p rom etn ih zvezah, o na ravn ih in tu r is t ič n ih zan im ivos tih , o zgodovinskem razvo ju te r zgodov insk ih in a rheo lošk ih spom en ik ih , o v log i k ra jev v de lavskem g iban ju in na rodnoosvobod iln i borb i, o zgodov insko in e tn og ra fsko pom em bnih stavbah , o v idne jš ih in pom em bnejš ih ljudeh, ki so b ili tam ro jen i a li so tam de lova li te r še posebno d ragocen i podatk i o kra jevnem nase lb inskem , vodnem in led inskem im enoslov ju . To im enoslovno g rad ivo , zb rano in p re treseno s sode lovan jem ožjih s tro ko vn ja ko v in kra jevn ih poznava lcev, je še posebno dobrodoš lo . To nam med d rug im dokazu je de jstvo , da se nan je ko t ed in i razm erom a zanes ljiv i k ra jevno im enos lovn i v ir o p ira jo geodeti in ka rto g ra fi naših geode tsk ih in ka rto g ra fsk ih in š titu c ij, kada r im a jo p ri p rip rav i sodobn ih to p og ra fsk ih ka rt opravka s pod robn im k ra jevn im im enoslovjem . Novi K ra jevn i leks ikon je vsekako r zaslužna pub lika c ija , kakršne ne prem ore nobena d ruga repub lika Jugos lav ije . Pa vendar pogrešam o neka j takega že, če se podam o sam o na pot v sosedn jo H rvaško, z las ti v b ližn jo Istro , pa zam an b rskam o po lite ra tu r i, da bi k je iz ta kn ili p reg ledno podane navedbe o posam ezn.h kra jih . Tud i d ru g je po svetu so izda je v tako te m e ljiti in podrobn i o b lik i le redke M orda je nekaj podobnega obsežni S tow n ik G eogra fii tu ris tyczn e j Polski (I. II , V aršava 1956— 1959), ki pa je po bogastvu podatkov m nogo m anj vses transk i Pred k ra tk im sm o im eli p riliko spoznati v L jub lja n i tud i ve liko kra jevno e n c ik lo ­ ped ijo U kra jin e ka r v 26 kn jigah . Od d rugod pa podobn ih p u b lika c ij sko ra j še ne poznam o. O pom enu K ra jevnega leks ikona za našo d ružbo |e b ilo s ice r že m ars ika j povedanega in nap isanega o b iz idu p rv ih dveh kn jig . V endar sm o dosle j lahko samo o bža lova li, da je b ilo de lo neznano a li vsa j p rem alo znano vsem, ki bi ga iahko s p ridom u p o ra b lja li. Z las ti v sredstv ih javnega obveščan ja bi se lahko z dos led ­ ne jšo uporabo navedb iz K ra jevnega leks ikona z lahka izogn ili š te v iln im napakam in spod rs lja jem v k ra jep is ju in k ra jevnem im enoslov ju , s ka te rim i se srečavam o ta ko rekoč vsak dan. Zdi se pa, da je ravno z zadn jim a dvema kn jigam a, ki sta red a kc ijsko p rece j bo lj dognan i od p re jšn jih in p repo jen i s k rit ič n im pog ledom do navedb in podatkov, in te res javnos ti za delo m očno naraste l, ka r dokazu je vrs ta ze lo p oz itivn ih g lasov, ki so se po iz idu če trte kn jige p o ja v ili v našem tisku in d rug ih s redstv ih javnega obveščan ja (rad iu in te lev iz iji). V sekako r je treba ob zak lju čku dela p rim erno o ce n iti de lo n jegovega pobud­ nika in red a k to rja p ro f. Rom ana S a v n i k a , kako r tud i razum evan je D ržavne za ložbe S loven ije , ki je n jegovo delo v toku le t č im m očne je podp ira la . To delo pa ni b ilo sam o redakc ijsko , tem več tud i in ic ia to rs k o in o rg a n iza c ijsko , saj je b il p ro f. S avn ik že od vsega zače tka p ris ilje n , brez pravega o rgan izac ijskega apara ta , po iska ti sam do lgo v rs to sode lavcev š irom S loven ije , p ri čem er ni vedno na le te l na odp rta ušesa, tu d i ne p ri za to na jbo lj p ok lican ih . S ode lavce je m ora l s ta lno vzpodbu ja ti in red a kc ijsko vod iti, k o n tro lira t i in k o o rd in ira ti n jihovo delo, p ri tem pa u tr je va ti in d o p o ln jeva ti redakc ijska načela. Vse to je b ilo tem teže, ker sega K ra jevn i leks ikon po svojem b is tvu na n a jra z ­ lične jša vseb inska in s troko vn a področ ja te r se op ira na navedbe, ki so g lede na svoj izvor in še posebej ka r zadeva n jihove znans tvene osnove včas ih zelo raz ličn e v red n o s ti in za n e s ljivo s ti; pa tud i sode lavci so b ili iz ze lo raz ličn ih de lovn ih sfer, ze lo raz ličn e s troko vn e ravn i in de lovne vneme. Prof. Savn iku in sode lavcem so lahko p ri tem neka j pom aga le izkušn je p ri p rip ra v i in u redn iš tvu p redvo jnega K ra jevnega leks ikona d ra vske banovine . In vendar je b il novi leks ikon že spoče tka zasnovan ve liko š irše in g lo b lje kako r p redvo jn i, razen tega pa so b ili v toku p rip ra ve vseh š tir ih kn jig t i po g lo b ljen i v id ik i še sp ro ti š ir jen i in izpopo ln jevan i, p ri tem pa upoštevane k r it ič n e p ripom be, ki so se p o ja v lja le ob p rv ih kn jigah . Z a to pom eni le tos izšla če trta kn jiga tud i kakovostno vrh in uspešen za k lju če k ce lo tnega dela. Zato je pro f. S avn ik več ko t zasluž il le tos pode ljeno mu K id ričevo nagrado, saj je ni dob il sam o za leks ikon , tem več za vse svo je ž iv lje n jsko de lo v s lovensk i g e o g ra fiji in dom oznanstvu sp loh od sode lovan ja pri u s ta no v itv i G eogra fskega d ruš tva le ta 1922 in G eografskega vestn ika 1925 vse do danes, ko z vso vnem o snu je n a č rt za p rip ravo podobne p u b lika c ije za s lovensko zam e js tvo v Ita liji.* O prv ih dveh kn jigah K ra jevnega leks ikona je »G eogra fsk i vestn ik« poroča l že svoj čas (o prv i kn jig i J. M e d v e d le ta 1969, o d rug i V. B o h i n e c leta 1972). V zvezi z oceno prve kn jige se je razv ila ce lo po lem ika med ocen jeva lcem in a v to rjem (GV 1971), v ka te ri se je pokaza lo samo, da ni vsakom ur jasno, kaj je lahko b is tvo takega leks ikona in v čem je raz lika med n jim te r med znanstveno a n a lit ič n im i š tu d ija m i. Naša na loga v le tošn jem »G eografskem vestn iku« je le še, da po leg zgora j podane sp lošne ocene v red n o s ti dela dodam o še nekaj m isli o tre t ji in č e trt i kn jig i, o ka te ri še n ism o po roča li. To tem bolj, ke r pom enita ti dve kn jig i sp ričo razš irjen ih m ožnosti redakc ije , sp ričo upoštevan ja k r it ičn ih p ripom b in š iršega izbora sode lavcev, predvsem tud i te m e ljitih poznava lcev krajev s sam ega te rena, m očan ko rak napre j, ta ko da lahko rečem o, da je zasnova leks ikona še le s tem a dvem a kn jigam a dozore la , k o lik o r je to v dan ih m ožnostih sp loh m ogoče. To ve lja še posebno za tre tjo kn jigo . Če se je na p rim e r prv im a dvema kn jigam a , še posebno neka te rim delom prve kn jige (n.pr. za G oren jsko) še p rece j pozna lo , da se je de lo b o rilo z zače tn im i težavam i, ka ko r sm o jih om en ili zgo ra j in da se red a kc iji še ni posreč ilo za g o to v iti si zadosti sode lavcev, ki bi k ra je in n jihovo im enos lov je dob ro poznali na las tne oči, v tre tji kn jig i, ki obravnava sve t med S av in jsk im i A lpam i in S otlo , z iz jem o m orda neka te rih obč in , teh sledov zače tne faze sko ra j ni več zas le d iti; za to pa je v n jih tud i m anj s tva rn ih in * Iskrenim čestitkam k nagradi se pridružuje tudi naše uredništvo im enos lovn ih spod rs lja jev , ki jih v ta k i p u b lika c iji seveda ne m ore povsem m an jka ti, še posebno je ko ris tilo , da je v te j kn jig i nekaj obč in v ce lo ti (obč insk i pregled in op is krajev) obde la l po en sam a v to r iz v rs t te m e ljitih poznava lcev kra jev, seveda z v k lju č itv ijo navedb, ki so jih kako r v vsem Leksikonu, p rispeva li posebej š tev iln i sode lavci za sestavke b o tan ične vseb ine (tu bi m orda pogreša li več vege tac ijskega v id ika ), podatke o gozdarstvu , lovstvu in rib iš tvu , o umetno- zgodov insk ih spom en ik ih in a rheo lošk ih o b jek tih , o na rodop isn ih in tehn ično pom em bnih spom en ik ih , o pom em bnih dogodk ih iz časa NOB, o zgodov in i osnovn ih šo l, o pom em bnih dom ač in ih te r za posam ezne k ra je zaslužn ih S lovencev. Teh sode lavcev je to liko , da jih v tem po ro č ilu ne m orem o našteva ti, med n jim i so pom em bni s tro ko vn ja k i za ta pog lav ja iz L jub ljane, M aribo ra in Celja, pa tud i š te v iln i požrtvova ln i sode lavc i iz v rs t k ra jevn ih p rosve tn ih in d rug ih delavcev. Med obč inam i, ki jih je obdela l in vse g rad ivo red ig ira l en sam avto r, so občine Celje, Laško, H rastn ik , T rbov lje , S lovenske K on jice (prof. Ja n ko O r o ž e n ) , M oz irje (D rago M e z e ) , Š en tju r (pok. M arjan Ž a g a r ) , Ve len je (Anton S o r e ) , in Žalec (M ilan N a t e k ) . Pa tud i p ri d ru g ih obč inah, k je r je m ora l u redn ik zbra t! a v to rje z več ve trov , pa neredko tud i sam vsko č iti s svo jim i besedili, se ko ris tno pozna sode lovan je neka te rih geogra fov-poznava lcev kra jev (pro f. T a tja n a F e r j a n , Roman S a v n i k m l a j š i , V la d im ir K o k o l e , Ivan S i m o n i č in dr.). N ič m anj ne pom eni če trta kn jiga , ki obravnava naše P om urje in Podravje, prece jšen napredek v p rim e rjav i s p rv im a dvema. To k lju b tem u, da je imel pri njej u redn ik na jveč težav s p ridob ivan jem sode lavcev. Če ga ne bi p ri tem podprli neka te ri m aribo rsk i in p tu jsk i geogra fi (VI. B r a č i č , M. Z g o n i k , Zv. H o č e v a r , M a tija M a u č e c , B. B e l e c , B. K e r t in dr.) in d rug i s tro ­ kovn jak i (pok. p ro f. Jan š e d i v