Ameriška Domovi m fffriM ' :V- /% i%m e me m m— ho/wie ' 2j&t AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOV€NIAN Pittsburgh, New York, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Dmver^Sdianapolis!^Korkl^^hoenli, Ey, Pueblo. EockSpringe CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNiING, MAY 1, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Novi grobovi 1. maj - "Dan prava" Albert C. Ivons I WASHINGTON, D.C. — Pred- Na svojem domu na 131 E. 205 sednik Carter je pretekli teden pt. je umrl zadet od srčne kapi proglasil 1. maj, kot je to že obi-let stari Albert C. Ivons, mož čaj skozi leta za DAN PRAVA Jean, roj. Skok, oče pok. Donne, ZDA. Alana in Linde Rouzer, brat Norothy Ivons, rojen v Cleve-landu, preje z Diana Ave., vete-ian druge svetovne vojne, zaposlen zadnjih 15 let v Hennin-§eCs Religious Goods store. Po-greb je iz Želetovega pogreb-llega zavoda na E. 152 St. danes, v ponedeljek, ob 9.30, v cerkev Sv. Križa ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Joseph J. Preskar V Euclid General bolnišnici ^ umrl 52 let stari Joseph J. Preskar s 36440 Hillcrest Dr., Eastlake, Ohio, prepeljan v bolnišnico, ko se je pri delu sese-nni, mož Janet, roj. Talani, oče Josepha K. in Ronalda L., stari °oe Cindy, brat Anne Strukel, P°k. Angele, Frances Anderson, Kose Yurglic in Josephine Za-'vacki, rojen v Euclidu in vete- Ta bi naj nas opominjal, da smo dežela, živeča pod akonih, dežela pravnega reda in zakonitosti. Stroški življenja v marcu porasili za 0,8% Povprečno so v prvem četrtletju 1978 življenjski stroški rastli na letni ravni 8.8%. WASHINGTON, D.C. — Ostri porast cen govedine in drugega mesa, sadja, zelenjave in jajc je povečal življenjske stroške v letošnjem marcu povprečno za 0.8%, par znači, da so ti rastlina Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Danes je bil tu v zvezi s slovesnim praznovanjem 1. maja velik; sprevod po Rdečem trgu, ki so ga gledali sovjetski vodniki ——— z L. Brežnjevim v sredini z Porast življenjskih stroškov Pokojnine Social Security povišane z julijem 6.5% tekom zadnjega leta bo potisnila poko jnine in druge prejemke Social Security navzgor za 6.5% s 1. julijem 1978. WASHINGTON, D.C. — V za- letni ravni 9.6%, za celotno prvo ran druge vojne,"zaposlen zad- četrtletje pa na 8.8%, ker so ce- ^jih 14 let prt Kaše Manufacturing eh. Pogreb je iz želeto-^ega pogrebnega zavoda na E. K52 St. danes ob 9., v cerkev sv. °ustina (Stevens Blvd.) ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Frank Smrdel . y Euclid Manor negovališču Po dolgi bolezni umrl 85 let stari Frank Smrdel, ki je živel Preje na 15703 Grovewood Ave-‘^Ue> Prijatelj Franka P. in Mary 'jgone, brat pok. Helen Cerkov-in pok. Eve Smrdel, rojen ^ Sloveniji, od koder je prišel v ^KA leta 1921 in bil zaposlen ^ri N.Y.C. do svoje upokojitve, ramski, član Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road ^ r°žje. Pogreb je danes iz etovega pogrebnega zavoda ]u. ^ °k 8-15, v cerkev arije Vnebovzete ob 9., nato ^ Pokopališče Vernih duš. Albert Semich ^ Euclid General bolnišnici je ll%r^ 37 let stari Albert Semich, ^ °vec po leta 1969 umrli ženi J°sephini, roj. Hrbat, oče Al-V^ta, Josepha, Ann Tompkins, Mrs- Jack (Rose Mary) Mer-^k> Petra in Mrs. William . auiine) Probo, 14-krat stari 111 iS-krat prastari oče, brat ms§r- Ivana Semicha (Slov.), ^Polcojeni strojnik N.Y.C. RR. °kojnik je bil član Društva ~'ajsv. Imena pri Mariji Vne-°0vzeti in KSKJ. Pogreb bo iz rdinovega pogrebnega zavoda r\^ake ^kore PivJ. jutri, v to-5, ’ °k 8.15, v cerkev Marije ftebovzete ob 9., nato na poko-Pališče Vernih duš. Passman, obtožen Deprijave davkov Washington, d.c. — Nek- rfanji kong. Otto E. Passman, emokrat iz Louisiane, je bil Pretekli teden obtožen, da v le- Cm W73 ni prijavil ^43,000 dohodka v zvezi s pre-JTemona $213,000 podkupnine od u zn e ga Korejca Tongsuna Par-_ a> za kar je ibil obtožen že 31. ^ area 1978. Davčna uprava ga se je izmaknil plačilu >000 dohodninskega davka. Odvetnik 77 let starega bivše-a engresnika O. Passmana je ^Vl}’ da ie ^ tako bolan, da ni posoben priti pred sodišče. bremenski prerok Pretežno sončno in hladno. ‘ a]visja temperatura okoli 43 ^ (9 C). ne v preteklem februarju po-rastle za 0.6%, v januarju pa za 0.8%. Ko je delavsko tajništvo objavilo nov porast življenjskih stroškov, je izrazilo prepričanje, da bo porast teh v prihodnjih mesecih popustila, kot se je to zgodilo lani. Lani so cene rastle v prvih šestih mesecih na letni ravni 9 %, nato pa so bile počasnejše, da smo dosegli letni pov-preček 6.8%~. Porast cen v zadnjih tednih je prisilil Federal Reserve Board k zvišanju obrestne mere za posojila bankam od 7% na 7.25%, banke pa so dvignile nato o-brestno mero za svoje najboljše odjemalce od 8% na 8.25%. vrha Leninovega mavzoleja. V sprevodu ni bilo nobenih vojaških enot. Slični sprevodi so bili tudi v glavnih mestih sovjetskih satelitskih držav. RIM. It. — Vlada ima danes ponoven posvet, ko je prejela novo pismo od Alda Mora s konu je določeno, da se povišajo pozivom, da dosežejo njegovo pokojnine in drugi prejemki v izpustitev v zameno za izpu- okviru Social Security vsako le-stitev 13 članov Rdečih bri- to, kadar življenjski stroški po-gad, ki so že več tednov pred rastejo za 3%) ali več, za soraz-sodiščem v Turinu. Včeraj merni odstotek. Uprava Social prejeto Morovo pismo kaže, Security je objavila pretekli pe-da se je mož že skoro udal v tek, da bodo vsi ti prejemki po-svojo usodo, pismo pa je tudi višani s čeki za letošnji julij za dokaz, da je Moro še živ in da 6.5%, ker so življenjski stroški ga je še vedno mogoče rešiti v razdobju od marca lani do iz rok ugrabiteljev. marca letos porasti! povprečno SALISBURY, Rod. — A. Muzo- za tak odstotek. reva, eden od štirih članov Povišek pomeni, da bodo oni, izvršnega sveta, ne priznava ki pojdejo v pokoj letošnje leto odpusta črnega ministra Byro- z dopolnjenim 65. letom in z na R. Hoveja in grozi, da bo naj višjim zaslužkom dobivali s svojo skupino stopil iz via- namesto $459.80 po 1. juliju de, če odstavljenega ne bodo $489.70. Najnižja pokojnina bo vrnili na njegovo mesto. Od- porastla istočasno od $114.30 na stop Muzoreve bi pomenil zelo $121.80. verjetno konec “notranjega sporazuma” v Rodeziji. KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je vznemirjen zaradi Povprečna pokojnina upokojenega para je sedaj mesečno $407, s 1. julijem bo pa $433. Za enak odstotek bodo1 poviša- CARTER POPUSTIL PRED ZAGOVORNIKI IZRAELA V PRODAJI OROŽJA ARABCEM Predsednik ZDA je izročil Kongresu sporazum o prodaji modernega ameriškega orožja Izraelu, Egiptu in Savdski Arabiji, pa pri tem opustil zahtevo, da mora Kongres celotni dogovor sprejeti, ker da ga bo sicer on sam opustil. Zagovorniki Izraela v Kongresu odločno nasprotujejo dobavi ameriškega orožja Savdski Arabiji in v manjši meri Egiptu. Garter pojde v Panamo v juniju podpisat pogodbo WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Carter bo obiskal 16. junija Panamo, kjer bo ostal še naslednji dan in v tem času podpisal v imenu ZDA pogodbo s Panamo o izročitvi Panamskega prekopa Panami postopno do zadnjega dne v letu 1999 ter o varovanju nevtralnosti prekopa po tem dnevu. Bela hiša je objavila, da je izjave predsednika Carterja, ni dopolnilni prejemki starih, za o zahodnem bregu, Jordana in delo nesposobnih in slepih. Ti o Palestincih. V njej vidi spre- znašajo za samca $177.80, za za- membo stališča ZDA in je konski par pa $266.70. zato zunanji minister Kamel pozval poslanika ZDA v Kairu na pojasnilo, ki pa ni bilo zadovoljivo. V Washingtonu je predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell izjavil, da je stališče ZDA v pogledu pogajanj na Srednjem vzhodu ostalo nespremenjeno. WASHINGTON, D.C. — Danes pride sem na razgovor s predsednikom Carterjem predsednik vlade Izraela Menachem Begin, ki je prišel za en teden v ZDA na praznovanje 30-letnice ustanovitve države Izrael. lijem bodo $189.40, za $284.10. : Svet prvič brez koz NEW YORK, N.Y. — Prvič v zgodovini se je dogodilo, da nikjer na svetu niso sprejeli nobenega sporočila o nekdaj tako splošni bolezni koze. Zadnji znan predsednik Carter sprejel pova-j primer koz je bil prijavljen v bilo na obisk v Panamo, ki ga preteklem oktobru v južni Soje poslal njen predsednik malji, kot je objavila Svetovna mu gen. Omar Torrijos. zdravstvena organizacija. znašali za zakonski S 1. ju-samce par pa Južni Korejci potopili severnokorejski bojni čoln SEOUL, J. Kor. — Vojaško poveljstvo za varovanje pred vtihotapljanjem sovražnika v državo je objavilo, da je pretekli petek vojna mornarica prestregla v bližini obale Južne Ko-rej severnokorejski bojni čoln, ki naj bi bil hotel izkrcati sovražno skupino. Severnokorejski bojni čoln je bil po polurnem zasledovanju in streljanju potopljen. Iz morja so potegnili trupli dveh severnih Korejcev, v boju pa je bil mrtev tud en južnokorejski mornar. Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! ■ in Egiptu poslal v Kongres, ki ' ima sedaj možnost, da izvršitev I dogovora prepreči, če Senat in Dom izglasujeta resolucijo proti temu dogovoru v teku 30 dni. Dogovor predvideva dobavo 75 F16 in 15 F15 borbenih letal Izraelu, 60 F15 lovskih letal, | najboljših te vrste na svetu, Savdski Arabiji in 50 F5 Egiptu. Skupna vrednost teh dobav jo določena na 4.8 bilijonov. Edini, ki bi naročilo plačal takoj, je Savdska Arabija, glavna dobaviteljica olja ZDA. Izrael in njegovi podporniki v ZDA so v prvi vrsti v skrbeh zaradi 60 F15 lovskih letal, ki bi jih naj dobila Savdska Arabija, četudi verjetno ne pred letom 1982. Bela hiša trdi, da Savdska Arabija potrebuje ta letala za svojo lastno varnost in za varovanje svojih koristi ter da ta letala ne bodo na letališčih v bližini Izraela, ampak daleč na jugu, od koder bodo mogla učinkovito nadzirati področje Perzij-WASHINGTON, D.C. —- Pred- skeSa zaliva in del Arabskega sednik Carter je pred časom morja s prehodom v Rdeče mor-sklenil dogovor o prodaji mo- 3e> kJer Sovjetska zveza nevar-dernega orožja Savdski Arabiji no in izgrajuje oborožene in Egiptu. Izrael je takoj prote- ske Etiopije, stiral proti dobavam modernega Iz Clevelanda in okolice Jimmy Carter orožja Savdski Arabiji, ker vidi v tem za sebe nevarnost v slučaju novega vojnega spopada z Arabci. Zagovorniki in podporniki Izraela v ZDA so začeli obsežno kampanjo v podporo Izraela tako v Kongresu kot v javnosti. Nekateri vodilni člani Kongresa so Belo hišo pozivali, naj dogovora o dobavi orožja ne pošlje še v Kongres, ker ni čas za to, drugi so predlagali nujno, naj bo celotni dogovor razdeljen v tri sestavne dele, da bo Kongres lahko odločal o vsakem posebej . Predsednik Carter je končno pretekli petek dogovor o prodaji orožja Izraelu, Savdski Arabiji ZDRUŽENE DRŽAVE PRIPRAVLJENE DELIT! DOBEČEK OD RUD Z OCEANSKEGA DNA ŽENEVA, Šv. — Konferenca o sestavljanju novih zakonov morja še ni zgrizla trdega oreha o izkoriščanju rudnega bogastva na dnu oceanov. Države Tretjega sveta, posebno one brez morske obale, vztrajajo na zahtevi, da je bogastvo na dnu oceanov lastnina vsega človeštva in da more zato tudi vsemu človeštvu služiti. Zato so predložile ustanovitev posebne mednarodne družbe v okviru Združenih narodov, ki bi naj edina imela pravico izkoriščati to rudno bogastvo. Dohodek od tega naj ibi bil nato “pravično” razdeljen med vse države. Za enkrat imajo možnost izkoriščati rude z dna oceanov nemara le ZDA, v nepreveč daljni bodočnosti se jim lahko pridružijo Japonska, Velika Britanija in še katera od zahodnih industrijskih držav ter Sovjetska zveza. Zadnja vendar za enkrat na tem ni posebej zainteresirana, ker skoraj vse rude dobi lažje na kopnem v svojih obsežnih pokrajinah; zlasti v Sibiriji. Združene države so že na lanskem zasedanju konference v New Yorku -odklonile zahtevo po ustvaritvi mednarodne družbe, ki bi naj edina imela pravico izkoriščati rudno bogastvo na dnu oceanov. Svarile so konferenco, da bodo dovolile ameriškim družbam izkoriščanje tega bogastva same, če ne bo prišlo na konferenci o tem skoraj do sprejemljivega dogovora. Washington je na stališču, da naj poleg skupne, družbe ZN dobijo pravico do izkoriščanja tudi privatna podjetja pod določenimi pogoji. Za enkrat mu ni uspelo s tem stališčem prevladati. Na sedanjem zasedanju konference o morjih v Ženevi so ZDA pripravljene dati d-stalemu svetu, zlasti razvijajočim se državam, polovico dobička, ki bi ga pri izkoriščanju rudnega bogastva na dnu oceanov napravile ameriške družbe. To bi naj dokazovalo, da ZDA priznavajo načelo o skupni lasti bogastva svetovnih morij. Morje pokriva dve tretjini vse površine zemlje in naj bi bilo z izjemo obalnih voda lastnina vsega človeštva. Na čelu. delegacije ZDA na konferenci v Ženevi je Elliot Richardson, nekdanji pravosodni tajnik v Nixonovi ad-miistracijL Predsednik Carter, ga je imenoval na to mesto žse lani in je načeloval delegaciji ZDA že' tudi na konferenci v New Yorku. Letos je konferenca začela svoje delo v marcu v Ženevi in ga bo končala ta mesec. Predvidoma naj bi zasedala 8 tednov. Za enkrat ni videti, da bi se konferenca sporazumela o izkoriščanju rudnega bogastva neoziraje se na ostali svet. Carterjeva vlada bi rada dosegla sporazum in je pripravljena priznati nerazvitim državam delež pri dobičku, do katerega same nd morejo na noben način. Kljub veliki vnemi nekaterih ameriških, zahodnonem-ških in japonskih družb prevladuje prepričanje, da do izkoriščanja rudnega bogastva z dna oceanov ne bo prišlo še kakih pet let. Najprej mislijo dvigati z oceanskega dna rudne kepe z nijriom, ibakuom, ko-foaltom in nmngajsora. Ko je državni tajnik Cyrus R. Vance izročil Kongresu dogovor o dobavi ameriškega orožja Izraelu, Savdiji in Egiptu pretekli petek je opustil Carterjevo svarilo, da mora biti ta v celoti sprejet ali pa ga bo on v celoti preklical. “V predložitvi te prodaje Kongresu na isti dan vlada ne misli staviti pogojev za kongresni pregled tega ali akcije Kongresa. Resnično, mi razumemo, da bo hotel Kongres pregledati te važne dogovore ločeno in z veliko skrbnostjo. Istočasno zahteva odgovornost predsednika ZDA za zunanjo politiko, da si pridruži končno sodbo, dokler ne bo imel možnosti pregledati tega, kar bo storil Kongres z danes objavljenimi predlogi,” je dejal državni tajnik Vance. Četudi so zagovorniki Izraela v Kongresu številni in ugledni, sodijo v Beli hiši, da jim ne bo uspelo dobiti v obeh domovih večino za resolucijo, ki bi preprečila izvršitev celotnega dogovora. Delno popuščanje predsednika Carterja naj bi odstranilo odpor, ki se je pojavil ponekod zaradi pritiska, ki so ga nekateri v Kongresu videli v Carterjevi grožnji, da bo celotni Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, 2. maja, ob 2. popoldne sejo in praznovanje materinskega dne v SDD na Recher Avenue. Važna seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo, 3. maja, ob 1.30 popoldne važno sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Seji bo sledilo obhajanje 61-letnice društva ob serviranju okrepčil. Teniško tekmovanje— Slovenski športni klub objavlja teniško tekmovanje na Slovenski pristavi 19.-20. in 26,-27. avgusta 1978. Za vse podrobnosti naj zaiteresirani kličejo F. Jančarja 391-6782, F. Petrocica 361-6106 ali M. Rihtar 391-6545. Javna razprava— V zvezi z načrti za razširitev okrajnega letališča na Richmond Heights sta objavila državna poslanca Dennis E. Eckart in Virginia Aveni javno razpravo v okviru odborov za promet in. zadeve mest v petek, 5. maja 1978 ob 10. dopoldne v zboroval-nici mestnega odbora Clevelanda. Vsi prizadeti vabljeni! Za odpoklic Kucinicha zbranih 47,537 podpisov— V petek zvečer je bilo predloženih uradu mestnega sveta ^►,537 podpisov volivcev Clevelanda, ki zahtevajo odstavitev sedanjega župana D. J. Kucinicha. K molitvi— člani Društva Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete so vabljeni nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pek. Alberta Semicha. V maju — večerna maša— V cerkvi sv. Vida bo tekom meseca maja od ponedeljka do petka ob sedmih zvečer sv. maša, začenši nocoj. Še nekaj vstopnic— Za Korotanovo VEČERJO S PLESOM 13. maja v SND na St. Clair Avenue je na razpolago še nekaj vstopnic. Za rezerviranje kličite J. Seršena, tel. 432-2041. Po večerji bo kratek pevski spored, nato pa bo igral ‘Alpski sekstet”. Gen. Singfaub v pokoj zaradi kritike Carterja WASHINGTON, D.C. — Maj. gen. John K. Singlaub, ki je bil lani odpoklican iz Južne Koreje, ker je kritiziral javno odločitev predsednika Carterja o u-miku ameriške pehote iz Južne Koreje tekom pet let, je bil pretekli teden ponovno pozvan na odgovor v Pentagon, ker je v svojem govoru v Atlanti pred kandidati za armadne rezervne oficirje označil Carterjeva odložitev gradnje nevtronske bombe za vojaško “nezdravo”, prepustitev Panamskega prekopa Panami pa za škodljivo ZDA. Po razgovoru v Pentagonu so objavili, da je gen. J. K. Sing- paket umaknil, če bo Kongres !iaub “pristal na upokojitev”, hotel preprečiti en njegov del. J ■pg sam je p0 povratku v At-Nekateri trdijo, da se je Izra- jlanto izjavil, da mu ni žal, da je el pripravljen odpovedati leta- javno povedal svoje mnenje, da lom, ki bi jih dobil v okviru do- pa mu je žal, če je s tem priza-govora, če bi mogel s tem pre- del na kak način ugled armade, prečiti dobavo 60 F15 letal Sav- Gen. Singlaub je star 56 let in je diji. Državni tajnik Vance je v vojaški službi že preko 35 let. baje zunanjega ministra Izraela Sedaj je načenik glavnega stana pretekli teden, ko je bil ta na Poveljstva armadnih sil v Ft. obisku v Washingtonu, svaril McPherson v Georgiji. V drugi pred kako izjavo o tem, ker bi svetovni in v vietnamski vojni jo ZDA smatrale za vmeaa'wmte je dosegel vrsto odliko^*.?, pa v njihove domače zadeve. tul tudi jxmomo ranjen. Mmišm Ponovim /!• ii/t'»: */1 e/%' m— m o v» e MMBMMfMMT 6117 bx. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44163 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto » SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 65 Monday, May 1, 1978 Kot slovenski komentar k dogodkom v Italiji naj ob koncu zapišem, da smo vsi Slovenci živo interesirani na teh dogodkih, ker je Italija sosed naše domovine, in sicer sosed, s. katerim smo v bližnji preteklosti živeli preje v skrbeh in odporu zoper ravnanje s Slovenci kot v dobri soseščini. Zato se ni čuditi, da nas notranji razvoj v tej sosedni deželi vsestransko zanima. L. P. iekaj spominov na pok. Marjana Jakopiča MILWAUKEE, Wis. — Slovenska kulturna radio ura je v nedeljo, 23. aprila, sporočila slovenski javnosti žalostno vest, da je v Clevelandu 20. aprila nenadoma umrl na posledicah težke operacije slovenski pesnik in kulturni delavc Marjan Jakopič. Vodja radio ure Vlado Kralj je navedel za pesnikov rojstni kraj Ježico pri Ljubljani. Po pokojnikovih pesmih bi sodil, da je bil doma v kaki gorenjski hb ši, kajti tako živo in polno je doživljanje slovenske tradicije v njegovih verzih. Vodnik radio ure je omenil zbirko pesmi Vrbova piščal ter mnogoštevilne pesmi, ki so bile objavljene po raznih slovenskih časopisih, revijah in knjigah, ki izhajajo med Sovenci v Ameriki, Kanadi, Argentini, Avstriji. Avstraliji in drugod. Vse to skromno naštevanje Jakopičevega dela so prepletale pesmi: Slovenska zemlja, ti si naša ..Veter nosi pesem mojo ... in Koroška budnica. H koncu Marjanu j posvečenega dela sporeda je so zbrali čez 200,000 šilingov za knjigo dobrotniki (Slapšak, Sever, Gaber in drugi) . .. Jaz se ukvarjam s koroškim problemom, dalje bi rad letos zbral in uredil še eno pesniško zbirko, ki bo gotovo zadnja v mojem življenju, pa bi jo rad še “vider..-. Tragedija v Italiji! || Italijanski publicist in časnikar Indro Montanelli urednik dnevnika II Giornale Nuovo v Milanu, je v zvezi z razvojem političnega in socialnega položaja v svoji deželi napisal članek, ki žarko osvetljuje sedanje stanje v Italiji. Pisec trdi, da je dobil že štiri krogle v svoje telo od teroristov, znanih pod imenom. Rdeče brigade, pa značilno izjavlja, da daje prednost sedanjim Rdečim brigadam pred komunističnim prevzemom vladne, oblasti, “ki bi neizbežno brigade spremenila v tajno policijo”. Žurnalist Montanelli, ki razmere v svoji domovini pač dobro pozna in v borbo za politični razvoj aktivno posega, pač ve, kaj piše, ko trdi, da ni nobenega dvoma, da Rdeče brigade izhajajo iz komunistične partije, prav tako ni dvoma, da nekateri partijski prvaki niso bili nikoli voljni izreči kake zle besede o tej teroristični organizaciji. Nihče v Italiji točno ne ve in zatorej ne more prepričljivo odgovoriti na vprašanje, kdo brigade vodi in kaj je njihov načrt in namen. Mnoga znamenja kažejo, da so v zvezi z nemško teroristično zaroto in da so.se nekateri italijanski teroristi vežbali v Češkoslovaški. Kar se govori prek tega, so zgnij ugibanja. Glede načrtov, ki jih Rdeče brigade z ugrabitvi jo. Alda Mora zasledujejo, navaja dve verziji, od katerih ima vsaka nekaj verjetnih argumentov. Prva pravi, da so hoteli in hočejo preprečiti realizacijo znanega “compromes-■ so historico”, po katerem bi krščanski demokrati in komunisti sestavili vladno koalicijo, in z njo reševali zavoženo politično, socialno in gospodarsko situacijo v deželi. Druga tudi verjetna verzija pa pravi, da brigade hočejo ta proces odločno pospešiti s tem, da s svojim terorjem pehajo boječe in neodločne krščanske demokrate v tesnejši objem komunistične partije. Montanelli ima o italijanski krščanski demokraciii dokaj kritično mnenje. Da bi se do konca odločno upirali objemu komunistov, prav nič ne verjame. Nasprotno zatrjuje, da pomeni vsa 30-letna zgodovina te stranke neprestano umikanje. Dobesedno pravi: “Zavrnitev komunističnega objema pomeni voljo ža boj, toda krščanski demokrati niso stranka bojevnikov. Raje so vedno sprejeli poraz, kakor da bi se borili.” Aide Moro je bil “general, ki se je specializiral v umiku”. Kot predsednik stran ke je bil pobornik in stvaritelj sedanje parlamentarne koalicije med krščanskimi demokrati in komunisti. V 30 letih italijanske povojne zgodovine so komunisti sabotirali njim neljube javne ustanove in infiltrirali vse ožilje socialnega življenja: vlado, vzgojo, obveščevalna sred- stva, politični sistem, policijo in oborožene sile, ter vse to skozi leta korumpirali. Danes imajo — pravi Montanelli — krščanski de- :P° njegovih pesmih, parkratnih |soizn;mi’ 0^mi so Se potem mokrati še .svoje prste na vseh kontrolnih gumbih, toda srečanjih v Lemontu in enkrat jsiovpf oc} nas ko pritisnejo na kak gumb, se klicu vedno odzove komu- v Triglavskem parku. Osebno nist, ki potem poskrbi po svoje, da se odlok izvede v prak- sem se srečal z njim in njegovo si. Morov slučaj dokazuje, kako je vsa državna varnost-;družin0 šele lani na Mauserje-na služba slepa in gluha. Komunisti so zahtevali razkroj;vem pogrebu. Od takrat sva si inteligenčne službe, oni so terjali odstranitev prefektov :z Mar.ianom Postala dobra Prija-fguvernerjev) in policijskih predstojnikov, ki so izkazo- telia in si precej dopisovala, vali učinkovito izvrševanje svoje službe, in so v svojih Iz nekaterih njegovih pisem zahtevah uspeli. Danes je italijansko ljudstvo prišlo tako ibi rad navedel nekaj citatov, da daleč, da je zgubilo vsako vero v demokracijo, trdi Mon- tako osvetlim njegovo vsestran-tanelli. Toda to, da šele danes, po mojih mislih ne bo dr- sko kulturno in dobrodelno pri-žalo. Italijani so dovolj dokazali s tem, da so trpeli celih | zadevanje. 25 let Mussolinijevo fašistično diktaturo in ves čas poj Wickliffe. l. febr 1977 — vojni volili absolutistično, protidemokratsko komunistič- Druga stvar je “Slovenski dan” no partijo, da za demokracijo nikoli niso kaj prida po-1 Morda bi kres s pomočjo li-l a J tali. _ . ... LIJE (Hauptman, Jakomin, Me- . ( e je totej ctanes položaj v Italiji tak, kakršen v res- .jač, Dfagar m drugi) ter če bi uci je, gi e odgovornost za to na rovaš italijanskega vo bilo treba še pevski zbor KO-Avca, torej naroda na široko. Montanelli. o tem ne govori, ROT AN skupaj z vami pripravi: • o piavi, da se italijanski moz na cesti sprašuje, ali je jli ta dan, ki pa hi moral biti se-sploh še mogoče vedno, bolj razširjeni terorizem, ki po- 'veda na SLOVENSKI PRISTA-sta.ia vsak dan drznejši, pobijati z demokratičnimi sred- ! Ul bl to od srede junija naprej. stvi. Če. ne to, katere politične sile v Italiji so zmožne u-iUsa reč bi morala steči najprej j;oL aoit/. d vTbOi itarne TnetodG? j s KRESOM, za drugo pomoč bi .. . ^ ^ zadnje vprašanje ima težko vsebino ne bilo težko, tako jaz mislim... in italijanski pisec se ne pomišlja pribiti, da so komuni-i „ . . . . rti v pravem, ko trdijo, da so edino oni sposobni pobiti te- 3L “A' L P ° i orizem. To je res. Potem pa avtor članka resignirano i Tf „ ’ T*? * zapiše: “Toda za ceno drugačnega - legaliziranega, u-‘'“f “f °9 .T” stavnega terorja, ki bo napravil'naše dneve bolj mirne '*• P««. b *> 15. jan. 1978. — “Koncertne plošče” (Gallusove) so bile poslane, bolje rečeno bodo poslane na Mejačev naslov. Zakasnilo se je zaradi napake, ki jo je opazil dr. S. Šušteršič. Prosim, povej to Franjotu. Vlado Kralj pa prvo ploščo verjetno že ima. Gotovo bo rad naredil reklamo ža njo na radio uri. ‘SvojeglavčekJ je res lepo uspel, sem kar vesel te mladine. V nedeljo imamo mašo za pok. Karla, nato pa kratko komemoracijo v dvoran sv. Vida. Po tem kaže, da bo kupni Primor-sko-koroški večei ... Velik riziko je Rozmanova knjiga. Pri tem je dobro to, da ostal živ v mnogih srcih naših pozabil sem dpeve -— pozabil sem čas . .. In veslo je pelo — je pelo z menoj? Na nebu je zvezdic začuda nocoj, ki so kot očnice nekdaj doma — s katerimi Triglav nocoj šepeta... Oj, večna pomlad in božji ti svet — pesem, ki v čisti večer zaori; ni treba, da modrec si — ali poet, srce ti ob njeni pesmi vzkipi... V življenju srečavaš ljudi... da ljudi, pa so brez pesmi, brez sonca, strdi. .. Zakriči, prijatelj, v samo nebo, ko zvezdo objel boš s pogledom — z roko, zavriskaj — kot nekdaj dekletu povej — prijateljstvo nima ograj in ne mej . .. Julij 1977. Marjan Prijateljstvo nima ograj in ne mej ,.. Ostalo bo preko groba. In Tvoj lirični duh bo še dolgo šMajniski kraljici Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetlice dobrave si venčajo glave, raduje se polje in gaj. Drevesa po vrtih cveto, po vejah pa ptice^pojo. Nebeški kraljici, Mariji Devici, pozdrav in slavo dajo. Že šmarnice nežno cvelo in vrtnice venec pleto, da krasnega maja se slava obhaja cvetlici Mariji lepo! Pri Sv. ilefanii sa §!t®!a lepa prasenešeiije CHICAGO, 111. — Lepo presenečenje bo prvo soboto v ju-izpeljati ne boš mogel. To je do- n'iu> katero bo po zelo dolgem bro, da je Hauptman. Če bo lepo ! času pokazalo, da pri Sv. Štefa-! vreme, bo lepo. Iz Toronta sta \nu še nočemo umreti. Napravite Pismo 17. marca 1978. — Med Vlado recitiral se pokojnikovo DAN sem ^ pesem ■z mlajs.h dm pnobeeno ^ ^ „ bolni-0 rK nimo v Svobodni Slove«.,, leta 1955):; da preje ^ 2ačnrf> & NJEN BLAGOSLOV Čutim, da se bliža moj veliki dan, — lep, kot trubadur bi prav mehko igral — smrti bom svojo roko podal, da bo konec teh večnih, bolečih sanj. Čutim, da ,se bliža moj dan. Nikogar ne bo, da mi roko poda, nikogar ne bo, da me pokriža preko srca, ne deklice, da natrosi svežih rož nanj. Nič zato! Večer bo gorel kot breskov cvet, d.a, tisti mehki večer za vasjo. Na krhko svirel zaigral bo nekdo, da bo z nasmehom ugasnil poet. Marjana Jakopiča sem poznal ljudi po svetu, posebno pa še v srcu koroškega rojaka. Dragi Marjan! Sprejmi zadnji pozdrav prijateljev, posebno še vseh Triglavanov! Počivaj mirno v ameriški zemlji! France Rozina že obljubila g. Potočnik in g. O-sana, pa Usovi fantje iz Bridge-porta. Potrebujemo le nekoga, ki bo porival voz v klanec .,., če mi Bog zdravje da! Bodi pozdravljen, enako vsi Vaši in prijatelji! Tvoj Marjan (To je bilo zadnje pismo.) Lanske počitnice so Jakopičevi preživeli v Milwaukee! u. Prvi teden v juliju, po Slovenskem romanju v Lemontu je Jakopičeva družina bila teden dni gost v Triglavskem parku, kjer so se srečali s starimi in pridobili novih prijateljev (med mladimi tudi hčerka Bernardka in sin Gregor. Ob malem jezeru v senci starih hrastov je pri mizah stekla prijateljska beseda. S po- naše noči pa mnogo bolj nepokojne. Vsakomur, ki bi vzbujal strahove o kakem fašističnem prevzemu oblasti, zabrusi Montanelli v obraz besedo lažnik. Nevarnost demokraciji z desne danes v Italiji sploh ne preti, pač pa od strani komunizma, ki je-edina politična sila za prevzem demokratske dediščine pod pretvezo, da demokracijo brani in ohranja. Kakšna ironija! ! pa verjetno z mohorjevkami že i imaš... | \ Pri nas ni veliko novega. Danes je silvestrovanje, drugo nedeljo “Svojeglavček”, potem bi morali zagrabiti za Slovenski dan ... i Na lepe vtise obiska med prijatelji je potem Marjan napisal sledečo pesem: LEPO JE BILO ... V življenju srečuješ ljudi, ki mimo. gredo....... In se odkriješ .. ., a že pozabiš obraz, jutri izbrisal poteze bo čas s svojo težko, neznano roko . . . Imeti prijatelja je božji dar; imeti nekoga — kjer obsediš in si nikamor več ne želiš — to sreča je... to lepa je stvar... Ko steče beseda; ko se oglasi srce, vse je, kot sam Bog razpel b, roke 'in sedel poleg in rekel svoj: da ...., In bi govoril za oba ... Ko pride težava, ko je hudo, ko razodeti srce je težko — spomin si prikličem — ga vzamem, v roke ■— oglasi se pesem, oglasi srce ... ‘Prijatelj — kajneda — lepo je bilo, • ko padlo je v jezerce samo ■ nebo, ko se oglasil je deklice glas. si svoje programe za ta čas, da tega ne boste zamudili. Po lepem koncertu bo tudi’ zabava, da bo lep večer v pravem slovenskem vzdušju. O vsem tem se boste lahko prepričali tudi, kaj pomeni imeti ljudi, ki je v njih duhovna vrlina na pravem mestu. Dobra volja v idealih, pravi smisel živeti v lepi skupni povezanosti za ustvarjanje, kar boste videli, slišali. Komur volje manjka, mu je lahko žal, da se ne pridruži. Za vse to se moramo zahvaliti patru dr. Vendelinu Spendo-vu in dr. Lojzetu Arku, katera sta se s tako gorečnostjo zavzela zasejati ledino z dobrim semenom. Zasejala sta jo in to najboljše seme, čeprav ob najslabšem vremenu v nesigurnosti, kakšen bo sad. Zasijalo je naj-lepše sonce, njegovi žarki razlivajo lepoto najlepših narodnih slovenskih pesmi. Nobenih popevk! Spraševali se boste: Odkod je to mogoče danes, ko je že vse upanje minilo? Prijeten občutek je še tem bolj, ker so se pridružili zboru tudi mladi in med njimi ni razlike. Vsi smo prijatelji, na kai tere smo prav ponosni. Ves zbor je kot lepa družina, povezan v en sam šopek. Prijeten je lep nedeljski večer ob vaji, pa četudi je daleč do Lemonta. Člani z vseh strani mest in Chicaga, vse do Westmonta in Jolieta. Kot čebele prihajajo k vaji. Pri j tem slovenska pesem res ne more'izumreti, toda biti pogori korenin še za mlajši rod. Slovenec sem, ki znam peti! ■ Hvaležni smo tudi onim, kate-|ri nas, ki nimamo svojih avto-I mobilov, s svojo dobro voljo jemljejo s seboj k vaji. S tem je še vse večji žegen dobre volje. Hvaležnost tudi našim šolskim sestram, ker sb nam dale svoje akademske prostore za te vaje. S tem so tudi oč. sestre pokaža- Sneg sredi aprila Sredi aprila je močno snežilo v srednjem in zahodnem delu Slovenije, k sreči je nekaj centimetrov debela snežna odeja izginila, predno bi mogla povzročiti večjo škodo kmetijstvu in sadnemu drevju. Precej več snega je bilo na Gorenjskem. V Kranju so ga namerili 5 cm, na Bledu 20 cm, na Jesenicah 30 cm in v Kranjski gori celo 70 cm. Sneg je začasno pokril tudi Slovenske gorice in Goričko, vinogradniki so bili v skrbeh pred zmrzaljo. “Atomske toplice” bodo odprli V Podčetrtku so končali dela na novem hotelu B kategorije v Kranju, je ocenila 19 sirov domačih in tujih proizvajalcev, ki so se udeležili sejemske prireditve v Kranju. Podelili so pet zlatih, šest srebrnih in štiri bronaste plakete gorenjskega sejma. Zlate plakete so si prislužili-sir gauda Kranjskih mlekarn, posavec Ljubljanskih mlekarn, edamec iz Velikih Zdenc in sir ‘veliki desert’ Mariborskih mlekarn. Slovenski dom v Gorici V Gorici v Italiji so slovesno položili temeljni kamen za slovenski kuturno-,športni center. Center gradijo na pobudo slovenske kultu rno-gospodarske “Atomske toplice”, v katerem zveze in ob finančni pomoči Slo-bo poleg restavracije in drugih venije. Objekt je projektiral ar-prostorov tudi skupno 208 ležišč, hitekt Edo Mihevc. Zgradba z opremo je stala 85 milijonov dinarjev in ima tudi posebni zdravniški del, kjer bodo na razpolago zdravstvene u-sluge, savna, pokrit bazen. V njem bo zaposlenih 17 zdravstvenih delavcev. Stare prostore in naprave bodo temeljitejše preuredili prihodnje leto, letos jih bodo rabili ob le nujnih popravilih. Jeza na Dolenjski cesti pred vhodom v Ljubljano Gradnja novega karlovškega mostu čez Grubarjev kanal povzroča precej težav v prometu !iucb zaposluje na tujem. Velik0 med Ljubljano in Dolenjsko. : hitre-ie nai bi se razvijala tudi Ljudje se posebno jezijo zaradi !obrt’ ki na-i bi zagotovila dodat-železniških zapornic, ki dnevno |nih 1400 delovnih mest. preko 6 ur zapirajo cesto in Dovolj delovnih mest za povratnike V Slovenijo se po podatkih republiške skupnosti za zaposlovanje vsako leto vrne približno dva tisoč naših ljudi, ki so začasno zaposleni na tujem. Večina zlahka dobi delo doma, n3 splošno pa je povprečna čakalna doba za delovno mesto šest mesecev. Za letošnje leto se predvideva da bo odprtih nad tri tisoč deJ!-lovnih mest, pretežno na tistih področjih, od koder se največ stvarjajo dolgo kolono čakajočih vozil. Posebno hudo je zjutraj in zvečer ko prihajajo in odhajajo glavni potniški vlaki, katerim se vedno pridružijo še tovorni. Da bi položaj vsaj nekaj izboljšali, so se odločili potniške vlake z dolenjske strani v Ljubljano ustavljati in odpravljati na Rakovniku. Tja in od tam bodo potnike prevažali z avtobusi. Odlikovani siri Posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov in obiskovalcev kmetijskogozdarskega sejma Radi poudarjamo, kaj imamo, vendar nikoli ni o tem slišati. Mount Assissi akademija bi bila lahko naj lepši cvet našim dekletom. Na lepem prostoru v naravi, kjer daleč okrog ni slabe družbe. S tar onesel j en c i so vsi dajali svoje hčerke v Mount Assissi na študij, bili so zelo ponosni na to. - Kaj se je vendar zgodilo, da ni ostalo pri tem? V -prvih letih življenja- v -A-meriki sem se večkrat vozila z avtobusom v Lemont in srečavala slovenska dekleta; ko so se vozila v šolo v Lemont. Vpraševala- sem jih, kje živijo. Od vseh strani smo. Vam ni predaleč? Imamo rade to šolo. Skoraj dve le skupno ljubezen do duhovnih leti' se moramo 'prej prijaviti,, vrlin svojemu narodti. Morali hi |ker je dobra šola, pa vse hoče v tudi mi mnogo več poudarjati: to šolo. Dalo mi je misliti, ko Ponosni smo, da imamo Sloven- sem opazovala, da mlajše druži- V Sloveniji so umrli 13. aprila V Kopru: Celestina Vatovec; v Ljubljani: Gabrijela Koro- šec, France Gajeta, Božena Hočevar, Jože Jordan; v Litiji: Marja Bedenkovič, r°i Pirnovar; v Celju: Angela Fijavž; na Bledu: Friderik Krainer; na Polzeli: Vinko Masnec; v Brezovem dolu (Zagradec! : Franc Tomšič; v Savini: Marija Zagožen; v Podgorju na Krasu: Ivan Filipčič. 14. aprila V Ljubljani: Karla Hojs, roj- Grad, 'Marija Bogataj, roj- F-0' privec, Marija Puhar, roj. Lahovne; v v Solkanu: Giordano Bressa21, Andrej Gabrijelčič; v Domžalah: Ladislav Kotnik, v Brestanici: Marija Vezovisek. v Notranjih goricah: Jernej Set' nikar; v Krškem: Marija Črnoga; Zatolminu: Rozalija Rutar; v Mengšu: Rozalija Verbič;, v Trsteniku; Janez Kraševec. ci lastno akademijo naših šol- ne tega niso nadaljevale. Kaka skih sester, kjer je priložnost škoda! izobrazbe za slovenska dekleta.; Minka Grašič 1 Citatcljem na področju Ve'1' k. ega Clevelanda priporočamo 20 wvice iz Slovenije poslušali*' dovenske radijske oddaje “Pe :mi in melodije iz lepe Sloven'., je” na univerzitetni posta)1 WCSB 89.3 FM vsak dan od nedeljka do četrtka ob 6. Aer in ob nedeljah od 12- c l. popoldne, ki jo vodita dr- ' , lan in ga. Barbara Pavlov^ Novi naslov postaje je: 121 St., Euclid, Ohio 44117. P. BENEDIKT NOGE OEM ZLATOMMNIK Kjot frančiškan in duhovnik |je p. Benedikt uporabljal svoje ------------ | talente kot graditelj in upravi- Lemont, 111. — Mnogi se še Benedikt poklican v Lemont, telj v službi svojih sobratov in sPornnij o prve cerkve Marije da ga je nadomestil kot magis- božjega ljudstva. Kot drugi Pomagaj v Lemontu. Bila je le- ter klerikov. Isto leto je bil' frančiškanski duhovniki je p. sena in obdana z barakami, ki imenovan za svetovalca komi- Benedikt maševal, spovedoval, So bile prvi samostan in sloven- sariata. V naj hujših letih de-sko semenišče za frančiškanske presije je bil p. Benedikt gvar-bogoslovce. V tej cerkvi je bila dian pri Mariji Pomagaj v Le-na binkoštno nedeljo 27. maja montu. V tej službi je bil šest ^528 slovesnost nove maše. No- let, nato pa je bil imenovan 1937 v°mašnik je bil p. Benedikt za komisarja provinciala Komi- pridigal, vodil misijone in. nu dil duhovno pomoč božjemu ljudstvu. Njegovi sobratje so priznali njegove talente, saj so ga večkrat izbrali za predstojnika. Kot upokojenec” je v P°ge. Asistirala sta mu dva sariata Svetega Križa. V tej od- veliko pomoč samostanski skup-frančiškanska novomašnika p.1 govorni službi je bil do leta do 1953 je bil Edward Gabrenja in p. Bona-11950. Od 1950 ^°ntura Sovinski; arhidiakon je župnik pri Sv. Tereziji v Johns-bll P- John Ferlin, pridigar pajtownu, ko je bil ponovno ime-friani pojoči misijonar P. Odilo novan za gvardiana pri Mariji Hanjšek. Veliko število ljudstva! Pomagaj v Lemontu. Leta 1955 Se Je udeležilo nove maše. . je postal provincialni delegat, Ti trije mladi frančiškani so kar je ostal do leta 1961. Od iii posvečeni v duhovnike v leta 1961 do 1964 je bil svetova-ttedeljo 29. aprila 1928 v samo- lec, od tedaj naprej pa je uprav-^tanp redovnikov “The Divine nik Ave Maria. V tej službi je ^ord Fathers” v Techny, lili-! bil nekaj časa že 1930. Je tudi fiois. Prevzvišeni Edward F. J svetovalec samostanskega pred-Eioban, pomožni čikaški škof, ki'stojnika. I6 bil tedaj imenovan za ordi- nosti kot električar, “plumber” in zidar. Samostan je bil zgrajen, ko je bil predstojnik komisariata. On sam in s pomočjo drugih sobratov je gradil Romarski dom, garažo, hlev in druga poslopja na našem zemljišču. P. Benediktu čestitamo in se zahvaljujemo Bogu za mnoge blagoslove in milosti, ki smo jih prejeli mi, ljudje, za katere skrbimo, in romarji. Blaž in Fortunat Parija v Rockfordu, Illinois, je Posvetil enega diakona in deset uhovnikov, trije med njimi so mladi frančiškani. E- Benedikt je obhajal svojo P^vo slovesno peto mašo 6. maja 28 v cerkvi sv. Antona v ridgeportu, Ohio. Pred slovesnostjo v Lemontu je imel pono-Vltev nove maše pri Sv. Lov-n®ncu v Clevelandu, Ohio. P. svojo prvo novo ISO-UTKICA ROJSTVA ANTONA JANEŽIČA, ORGANIZATORJA SLOVENSKEGA SLOVSTVA 1828-1869 III. dotlej še niso imeli. To pa je Po prepričanju univerzitet- bilo težko, naporno delo. čeprav nega-profesorja dr. Antona so v SB izšle najboljše sloven-Slodnjaka, najboljšega današ- ske povesti, kar smo jih imeli Edward je pel mašo pri Sv Vidu"v”cTevelandiT njega ^venskega literarnega pred Levstikovim Martinom Kr °hio, p. Bonaventura pa v cerk- z0°dovinarja> velja profesor An- panom, so vendar bili njeni pri-vi sv_ guffa]0 ]\jew York ^on danezlo za “naj zmožne j šega povedni spisi na splošno, kakor P- Bonaventura je bil slovaške- in naiP°zrtvovalnejšega organi- piše Grafenauer, prav otroško ga pokolenia P Ben d‘kt ' zatorja naše slovenske leposlov- nezreli. Pričali so bolj o obilni Edward pa sta bila prva amen- ne Publicistike”- | urednikovi dobri volji kot o do- ška Slovenca ki sta bila posve-' Ker Pa Janežič (J.) ni bil voljni tvorni moči njegovih lite-čena kot člana komisariata. To Prvi> ki ie med Slovenci zaoral rarnih sotrudnikov. Samo pesmi ie bil razi0g za slovesno obha-:ledino na tem Poliu> zato v na- so bile deloma na višku. Uredile v svetišču Marije Poma- sledniem na.iPrei nekai ° n3e- nik si 3e ni°ral zato v veliki gal v Lemontu. I govern predhodniku, ki je s meri pomagati s prevodi. Po- Letos 28. maja, na nedeljo ki tem Poskusil, pa ne uspel. Ta dobno je bilo tudi v poučnem ®ledi prazniku Marije Pomagaj,'moz 3e bil Pisatelj in urednik delu lista. b° P- Benedikt obhajal zlati ju- J°sip DROBNIČ (r. 18. apr. J Tudi jezik Slovenske Bčele svojega duhovniškega po- Pri ^v- Hbnn kraj Sotle:1 je bil okoren; po eni strani moč- Svečenja kot glavni mašnik pri u- 5. avg. 1861 v Gradcu). Naj- no provincialen, po drugi pa večja Drobničeva književno- preveč ilirski in staroslovenski, zgodovinska zasluga je, da je v Kratko: premalo je bil enoten, začetku leta 1850. kot pomožni Kljub temu pa je bila podobno gimnazijski učitelj v Celju usta- kot Drobničeva Slovenska Čbe-novil SLOVENSKO ČBELO, la tudi Janežičeva Slovenska prvi leposlovno-poučni list v Bčela za razvoj slovenske knji-slovenskem jeziku, Obljubil je, ževnosti velikega pomena. Delo : KOLEDAR društvenih prireditev masi ob enajstih dopoldan v cerkvi Marije Pomagaj v Lemontu. Njegova dva sobrata, ki sta 1 a Za njim posvečena v duhov-p a ^eta 1928, sta že v večnosti. Bonaventura Sovinski je umrl 27. februarja 1930 p. Ed- da bo prinašala “čedne pes- za slovensko književnost ji je Uarda Gabrenja pa je srečala smrt 18. junija 1972 v St. Fran-Cls Village, Texas. Naš zlatomašnik je bil rojen - ' °ktobra 1903 kot drugi od mirih sinov Petru Hoge in nje-h°vi ženi Mariji, rojeni Hoche-, afš Kmalu po rojstvu je bil mcen v cerkvi sv. Antona, mdgeport, Ohio; pri krstu je ° h ime Peter. Njegov brat udwjg je umrl kot “Police k ief ’ v Bridgeportu. Drugi lat Edward živi s svojo dru-mo na področju Clevelanda; u - v-'. v . l/CIdlJLCl, •a§o, kjer je bil več let župnik; uPnik ie bjj Judi, preden je me, kratke in podučivne pra- bilo resno delo. Vedri ideali-vlice in pripovesti, popise poseb- zem, ki je dihal iz vsake vrstice, no pomnenja vrednih progodba ljubezen , do slovenščine in slo-in oseb in slovenske dogodiv- venske književnosti, ki je govo-šine, slovstvena razjasnenja in rila iz vsake številke Janeži-kar slovensko jezikoslovje sploh čeve SB, vse to je bodrilo in zadeva, šolske reči in vse, kar navduševalo slovensko mladi-požlahlenje človeškega duha no, da se je učila in urila in pri-podpira”. Toda kljub veliki do- pravljala za svoje poznejše ži-bri volji, s katero se je Drobnič vljenjsko delo. lotil uresničevanja tega svojega V Celovcu, v Ljubljani in v načrta, pomembnega zlasti za Celju so v tem času nastajali ustvaritev slovenskega pripo- dijaški, z roko pisani listi, ki so vedništva v prozi, ni uspel. Za- jih nazivali Slavije; podobno radi premajhnega števila naroč- tudi po slovenskih bogoslovni- ^ ---j-. __________, nikov je moral prenehati. Že po cah in drugih dijaških zavodih. jeeg0v mlajši brat p. Tomaž pa četrtletnem izhajanju je Drob- Mlada setev, piše Gfr, je bujno sedaj gvardian v Lemontu; ničeva Slovenska čbela morala poganjala. Treba je bilo le časa. llsel ie od Sv. Štefana, Chi- umreti. Kljub svojemu krat- že naslednje leto (1854) je Jakemu življenju pa je bila vendar nežic poskusil z novim literar-vv™, j*, za nadalnji razvoj slovenskega nim slovenskim listom, z GLAS-! ^risel k Sv, Štefanu, pri Sv. Ja-j slovstva velikega pomena. Nje- NIKOM SLOVENSKEGA: ezu yianeju, Highland Park/govemu celovškemu kolegu Ja- SLOVSTVA, ki pa je bil po ob-| J h 1®an’ *n Pld Sv. Tereziji, nežiču je namreč dala pobudo, liki kakor tudi po svoji vsebini nstown, Pennsylvania. j da se je z vso znano žilavostjo dosti boljši od Slovenske Bčele., • Benedikt je začel svojo lotil ideje in jo skušal realizirati. Vendar še ni bil pravi čas za j avo 2a duhovništvo v fran- Ker je hkratu s celjsko Drobni- žetev. List je že s prvo številko anskem redu v St. Joseph čevo Slovensko Čbelo v Lju- prenehal! Seminary, Calicoon, New bljani prenehala tudi “Slove- V vmesni, prazni dobi (1854-v ■ Svoj noviciat je naredil nija”, vodilni slovenski list v 58), ki je sledila, je Janežič so-j anc'iškanskem samostanu v kulturnih zadevah v revolucij- deloval pri Einspielerjevem Šol-j jih erS°n’ New Jersey. Po svo- skem' letu, je Janežič neutegoma sitem prijatelju (1853-55) odnos-J sta faL'asrdb obljubah 16. avgu- v Celovcu ustanovil “nov slo-no pri Slovenskem prijateljuj ^.a 522 je nadaljeval svoje štu- venski podučen in kratkoeasem (od 1956). Toda J. ni bilo treba j gha V St StePhen’s'Friary, Cro- list” SLOVENSKO BČELO. predolgo čakati. Leta 1857 se jel v ’ New York in v Str Bona- Njena prva številka je izšla že bil namreč spet oglasil odločen) Yo i)1163 University, New L julija 1850. Prvo polletje je močen klic po slovenskem iepo-kotV ^vNe slovesne obljube izhajala kot mesečnik, 185D52 skrenem listu. Iz vrst Ijubljan-ctu mnčiškan je naredil 16. a v-, kot jjolmesečnik. zadnje leto pa skih osmošolskih Vaj (1854-56) T.3 a. 1525. Svoje teološke štu- kot tednik. Dne 7. jul. 1853 pa so bili vzrasli odlični, mladij bi’at^e nadal^val s svojimi so- je s 27. številko tudi Janežičeva književniki Jenko, Erjavec,j k j 1 (V ledaj novem teološkem SB prenehala. -Mandelc, Zarnik, se pridružili!* cafScNiu V Lemontu. Po kem- Pri Janežičevi Slovenski Bče- dozorelim bivšim bčelarjem in! nib u1 Zadnlem Jetu bogoslov- li so sodelovali vsi takratni naj- čbelarjem in ob novem letu 1858j ta J-" P°slali p. Benedik- boljši mladi slovenski književ- je izšla prva številka novega je '■ Štefanu, Chicago, kjer niki: Levstik, Valjavec, Vilhar, Janežičevega SLOVENSKEGA ^ Za drugega kaplana pod Trdina, Svetec. Einspieler, Ma- GLASNIKA. C‘ tem pa prihod-110-om h- Anzelmom Mur- jar in drugi. Pri izdajanju SČ nič. nard m prvim kaPlanom p. Ber- je bila Janežiču najbolj pri srcu -----—o------ Boi °m Nuibrožičem. Ko je p. “obuditev slovenske pripovedne PODPIRAJTE SLOVENSKE utventura 1930 umrl, je bil p. književnosti”, katere Slovenci TRGOVCE I MAJ 13. — Pevski zbor Korotan priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Avenue ob sedmih zvečer. Igra Alpski sekstet. 14. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo. 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne. 19. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7.30 zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road. 21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop. 21. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh slovenskih protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob 2. popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu. 28. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights na Chardon Road ob 11. dopoldne. 28. — Otvoritev Slovenske pristave. 29. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo,. JUNIJ 17. in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici ha Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. 18. — Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 1. in 2. — Slovenski dan na Slovenski pristavi — priredijo Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija. 1., 2. in 3. — Slomškov krožek v Clevelandu organizira udeležbo na vsakoletnem vseslovenskem romanju pri Brezjanski Materi božji v Lemont. 13-14-15-16. — Fara sv. Vida priredi vsakoletni karneval v farnem avditoriju, na Glass Avenue in na šolskem dvorišču. 16. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 30.— Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi piknik na Slovenski pristavi. 23. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo. AVGUST 6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 19. in 20. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del). 20. — Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom. 20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples. 20. — Fara Marije Vnebovzete obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari! cerkvi) na Holmes Avenue. 26. in 27, — Slovenski športni, klub priredi tekmovanje v, tenisu na Slovenski pristavi. (Konec). SEPTEMBER 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida pnredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne. 24. 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”. 5. — Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 11. — Belokranjslti klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE. 4. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Prijatef’s Pharmacy AID FOB AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4118 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO MALI OGLASU Peč za ogrev naprodaj Naprodaj je skoraj nova peč za ogrev na vroč zrak za 6 sob. Kličite 531-8327. (63-65) Dvostanovanjska hiša naprodaj na Bonna Avenue Ugodno je naprodaj dvostanovanjska hiša z garažo za 2 avta in ogrevom na plin na 6805 Bonna Avenue. Kličite tel. 391-9174. (60-67) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Iščem samsko Slovenko, izpod J9 let staro, v svrho resnega poznanstva. Pišite s sliko na naslov: “Doktor”, P.O. Box 443, Tyler, Texas 75710. (57-71) Kam z vietnamskimi begunci na ladjah! Vsak dan bežijo iz Vietnama ljudje, ki nimajo tam obstanka, na morje v upanju na boljše življenje v tujini. Ladje jih nerade sprejemajo, ker se jih vse države branijo. NAIROBI, Ken. — Predstavniki begun skega komisariata Društvo SPB Cleveland Združenih narodov iščejo pribe-priredi romanje v Frank,jžališče za 51 beguncev iz Viet-Ohio. nama, ki jih je pobrala na mor- ju iz potapljajoče se barke grška tovorna ladja in priplula z njimi v pristanišče Mombasa v Ke niji. Kenija je pripravljena te begunce pustiti začasno pa kopno in jim nuditi zatočišče le, če dobi zagotovilo, da bodo v teku treh mesecev mogli dalje v kako drugo državo, ki jih je pripravljena sprejeti za stalno. Visoka komisija ZN za begunce se pogaja za sprejem teh beguncev z ZDA in s Kanado. A-zijske države se teh beguncev na splošno branijo, tudi redko naseljena Avstralija jih ie sprejela le manjše število. Največ jih je našlo zatočišče v ZDA in te so edine, ki jim ponovno odpirajo vrata. ------o----- Oglašajte v “Amer. Domovini’ Hiša naprodaj Na 6211 Carl Avenue je naprodaj enodružinska hiša, vsa podkletena in z garažo. (63-67) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo mirnemu paru brez otrok in živali. Kličite 432-1450. (64-67) Help Wanted OKTOBER 1. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.) 7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. 7. — ^Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet. 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. ______ M SCTflvi nFIffS ftŠ! 1 KUBBi MBBffl EBBjSBgBgBKHlgHEl MBmB Sg AMERIŠKA DOMOVINA {hi&j Pc« n ■■m na. —ra tfSrfiR SeS&BhI Dsfoi bi morala biti SraSiSflJ WiM3ii2 umnmrn MAJU OGLAS! Help Wanted General Factory. Polishing and buffing. Apply 839 E. 63 St. 881-7621 (63-65) Help Wanted Retiree wanted. Opening for part time help. Must be mechanically inclined to hang electric fixtures, and handy man work in Lighting Showroom. Call 431-8090 for appointment. (63-66) Cleaning part time. Evenings. Experienced. Chagrin afea. Supervisors uisc. 235-6464. (63-65) House For Sale Double — 5-5, double garage ^ Insurance - on E. 78 942-3173. Bružabnico za starejšo žensko Življenje v hiši, lahko gospodinjsko delo, stanovanje, hrana in plača. Kličite B. Rowe 481-6500 od 8. zj. do 5. pop. Po 6. zv. pa 732-8198. ‘ (64-70) Čistilka Zanesljiva čistilka za en dan v tednu, z lastnim prevoznim sredstvom in priporočilom. Kličite 461-4247 (64-67) TOOL AND DIE MAKERS Good hourly rate. 55 hours I per week. Fully paid Blue 10 paid lioli- St. Call after 4 p.m. | ^ayS — must have job shop ex- I perience. Call 661-5750 7 a.m. (65-63) Stanovanje oddajo Stanovanje z 2 spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico v pritličju s souporabo kleti, oddajo v okolici Sv. Vida.. Kličite po 4. uri popoldne tel. 431-4)840. to 5:30 p.m. Capital Tool Co. 1110 Brookpark Rd. Cleveland, Ohio (65-68) V mmmm iwsmis! ... ~ tfflBiMm Štu K;'LV.: ak: _____________ ____ im-mm vsaki sjovenski hiši Kovači Kovači s skušnjo v ročnem •_ .kovanju in obratovanju .velikih ___________________ I kladiv pri kovanju raznih delov Stanovanje oddajo in kovin-doi?i;p zaposlitev pri Pet letih, čistih sob, Kopal- starem, upeljtniem podjetju, niča, jiarna gorkota, gorka voda.1 Podnevi, stalnp delo, mnpgo oddajo mirni, odrasli družin: ugodnosti, brez živali na 641!i St. Clair Rose Metal Industries, In